KNJIŽEVNOST NA MATURI 2018
IZPISKI IZ KNJIGE SLOVENŠČINA NA USTNI MATURI
Opomba: kratke obnove so res kratke, za več glej knjigo/zvezek…
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
ANTIKA (1000 pr. n. š. do 5 stoletja n. št.)
Antika pomeni v Evropi dobo starih Grkov in Rimljanov, vključuje torej staro grško in rimsko književnost. Starejša je
grška, ki pomeni začetek evropske književnosti (razvijala se je tudi v deželah severne Afrike in Bližnjega vzhoda).
Antika je temelj zahodne kulture. Konča se s propadom Z dela Rimskega cesarstva.
GRŠKA ANTIČNA KNJIŽEVNOST
Umetnost, mitologija, filozofija in znanost starih Grkov so odločilno oblikovale sodobno zahodno civilizacijo in
kulturo. S svojo abecedo (alfabetom) na primer so vplivali na nastanek in razvoj današnjih črkovnih pisav, v Grčiji se
je razvila prva oblika demokracije. Že od rimske antike velja za klasično, torej prvorazredno, vzorno, posnemanja
vredno književnost.
Grki prvotno niso bili enotno ljudstvo, delili so se na plemena in Grčija ni bila enotna država, razdeljena je bila na
mestne države. Vendar je vse Grke povezovala skupna kultura.
V Grčiji se torej razvijejo lirika, epika, dramatika, znotraj vsake pa še mnoge književne vrste. Pomembni sta ep in
tragedija.
RIMSKA ANTIČNA KNJIŽEVNOST
Oblikovala se je s posnemanjem grške kulture, je poleg grške najmočneje vplivala na Evropo. Rimska država je skozi
stoletja prerasla v Rimski imperij, zato je imela rimska kultura več možnosti širjenja kot grška. Uradni jezik je bil
latinščina, iz katere so se razvili romanski jeziki. Najvplivnejša rimska kulturna prvina je pisava latinica. Imeli so tudi
pomembno posredniško vlogo (Grki  Rimljani  svet).
Antično pripovedništvo - ANTIČNI EP
Grška in rimska antika sta nam zapustili tri velike epe: Homerjeva Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido.
Ep je najobsežnejše pripovedno delo v verzih. Prvi epi so prikazovali dejanja bogov in mitičnih junakov.
Nastali so tudi v orientalskih književnostih, evropski srednjeveški … V 19. stoletju ga je dokončno nadomestil
roman.
Epski junaki so postavljeni v pomembno družbeno dogajanje, njihova usoda je povezana z usodo skupnosti,
zasebno življenje junakov je v epih manj pomembno. Sicer dogajanje vodijo bogovi (vključeni so tudi heroji).
V začetku so se prenašali ustno prek potujočih pevcev – aojdi, rapsodi.
In medias res – ep začne pripovedovati zgodbo nekje na sredini.
Najstarejši ep je Ep o Gilgamešu
 ima veliko podobnosti z antičnimi epi
 kot Ahil se Gilgameš boji smrti
 skozi ep je glavna tema kako premagati smrti in doseči večno življenje
 tipičen primer herojske epike
 nastane na podlagi epa
 heroj ima poteze božjega
HOMER: ILIADA
Začetek in obenem vrh grške epike sta junaško-mitološka epa Iliada in Odiseja. Domnevni avtor obeh je Homer
(reven, slep potujoči grški pevec; živel okoli leta 800 pr. n. š.), o njem ni zgodovinsko preverjenih podatkov, da je res
avtor  Homersko vprašanje. Gotovo je, da sta nastala na podlagi mita, ki so nastajali na podlagi ustnih izročil
junaških pesmi, ki so jih razširjali potujoči pevci. Za mit je značilno predvsem vpletanje bogov v človeška življenja,
človeške usode so v celoti odvisne od bogov. Iliada in Odiseja sta nastali na podlagi mita o trojanski vojni.
2
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
Predzgodba:





Trojanskemu princu Parisu je bilo prerokovano, da bo pogubil svoje rodno mesto, otroka so pustili na gori,
vendar ga je rešila medvedka.
Boginje Hera, Afrodita in Atena se sprejo za zlato jabolko (boginje prepira Eride), ki naj bi pripadalo najlepši
izmed njih. Za razsodnika izberejo Parisa (Hera mu ponudi bogastvo, Atena modrost, Afrodita najlepšo
žensko in srečo v ljubezni), ki izbere Afrodito.
Afrodita uroči Heleno (ženo špartanskega kralja Menelaja), da se zaljubi v Parisa.
Ahil je sin morske nimfe Tetide in smrtnika Peleja. Kot otroka ga mati držeč za peto potopi v reko Stiks
(Ahilova peta – šibka točka).
Začne se desetletna vojna.
Vsebina:
I. SPEV - Kuga v grškem taboru, Ahilov srd





Apolonov duhovnik Hrises bi rad odkupil ugrabljeno hčer Hriseido, ki si jo je prisvojil Agamemnon, a je ta
noče vrniti
užaljeni starec prosi boga Apolona, naj kaznuje Danajce, ta pa zato v grški tabor pošlje kugo
da bi naredil konec kugi, je Agamemnon voljan vrniti Hriseido, vendar pa hoče v zameno Ahilovo Briseido, ki
jo nato tudi dobi
užaljeni Ahil prosi svojo mater nimfo Tetido, naj mu prinese zadoščenje, sam pa se (na materin nasvet)
umakne iz prihodnjih bojev
Tetis odide do Zeusa, ta pa ji obljubi, da bo tako dolgo nagibal zmago na trojansko stran, dokler Ahajci
njenemu sinu ne dajo zadoščenja
VI. SPEV - Hektorjevo slovo od žene in sina


po nasvetu vidca odide Hektor v mesto prosit žene, naj opravijo javno molitev Ateni
Hektor se poslovi od žene in sina, žena ga prepričuje, naj ne odide v boj, vendar Hektorju čast ne pusti, da bi
ostal doma
XVI. SPEV - Patroklova slava in smrt



Patroklos izprosi pri Ahilu dovoljenje, da sme v njegovi opravi, z njegovimi Mirmidonci pohiteti Ahajcem na
pomoč
Apolon naščuva Hektorja na Patrokla
Apolon omami Patrokla, Euforbos ga rani, Hektor pa ubije
XVII. SPEV - Menelaov boj za Patroklovo truplo


Hektor Patroklu sleče opravo ter si jo obleče
boj za Patroklovo truplo
XVIII. SPEV - Kovanje orožja




Ahilova slutnja in novica o Patroklovi smrti
Ahiles ob jarku strahovito zatuli in prežene Trojance, da lahko Patroklovo truplo prineso v Ahilov šotor
Ahilovo žalovanje za Patroklom
Tetis pride k Hefaistu na Olimp s prošnjo, naj skuje njenemu sinu novo opravo, bog je voljan in se takoj loti
dela
3
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
XIX. SPEV - Ahiles se poravna z Agamemnonom



Tetis izroči Ahilu novo opravo
Ahil se odpove svoji zameri in srdu do Agamemnona
Ahiles toži za mrtvim prijateljem, Zeus pošlje Ateno, da ga pokrepča z nektarjem in ambrozijo
XX. SPEV - Prvo srečanje Ahila s Hektorjem


Zeus dovoli bogovom, da se udeležijo bojev, bogovi odidejo na bojišče
Hektor in Ahil se na bojnem polju prvič srečata
XXII. SPEV - Hektorjeva smrt





Hektor zbeži pred Ahilom, trikratni pogon okoli mesta
Hektor zaman poskuša pridobiti Ahila za dogovor glede prizanašanja truplu premaganega
Ahil z Atenino pomočjo premaga Hektorja (vrača mu sulice, prepriča Hektorja v boj ne v beg)
Ahiles zavrne prošnjo umirajočega Hektorja, naj izroči njegovo truplo staršem; Hektor Ahilu napove
skorajšnjo smrt
Ahil sleče Hektorju bojno opravo, mu prepahne kite ob gležnjih, ga priveže ob voz in vleče v tabor, kjer opravi
žgalno daritev, za Patrokla
XXIII. SPEV - Patroklov pogreb in tekme

pokopljejo Patrokla in priredijo pogrebne tekme
XXIV. SPEV - Odkup in pokop Hektorja



Zeus Tetidi naroči, naj pripravi Ahila do tega, da bo izročil Hektorjevo truplo očetu
Priamos se z darovi odpravi v Ahilov tabor, da bi odkupil sinovo truplo
Ahil ugodi Priamosovi prošnji in mu dovoli 11 dni premirja, da lahko v miru pokoplje Hektorja
Pozgodba:





Ahila ubije Paris, zadane ga v peto. Ahilov šlem dobi Odisej in postane vodja.
Odisej se domisli zvijače s trojanskim konjem.
Parisa ubije Filoktit.
Pobegniti uspe le Trojancu Eneju.
Konec je povod za tri epe  Eneida, Odiseja, Oresteja
BOGOVI
Zeus (na strani Trojancev)
Apolon (na strani Trojancev)
Hermes (na strani Trojancev)
Ares (na strani Trojancev)
Artemis (na strani Trojancev)
Afrodita (na strani Trojancev)
AHAJCI (=Grki=Heleni=Danajci=Argejci)
kralj Agamemnon
Menelaos
Nestor
Odisej
Ahil
Patroklos
Hera (na strani Ahajcev)
Atena (na strani Ahajcev)
Poseidon (na strani Ahajcev)
Hefaistos (na strani Ahajcev)
TROJANCI (=Trojci)
Hektor
Paris
Priamos
4
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
ZASNOVA: Ahil se iz zamere do Agamemnona umakne
iz vojne
ZAPLET: Hektor ubije Patrokla
VRH: spopad med Ahilom in Hektorjem
RAZPLET: onečaščenje Hektorjevega trupla, sežig
Patroklovega trupla in žalovanje
RAZSNOVA: pomiritev, vrnitev Hektorjevega trupla
njegovemu očetu in 11-dnevno premirje
KRAJ IN ČAS: pred Trojo, opisuje zadnje leto 10-letne
vojne
MOTIV: glavni motiv je Ahilova zamera Agamemnonu
(Ahilov bes)
TEHNIKA: sintetična
TEMA: junaško-mitološka
Zgradba:





Deli se na 24. spevov, vsak se začne z nagovorom muzi.
Zgodba teče sintetično  kronološko.
Značilni verz je heksameter (najstarejši grški verz), ki ima 6 daktilskih stopic (pri čemer je zadnja lahko
nepopolna in ima vedno premor).
Epska širina – pripoved teče počasi, lagodno, vedno se najde čas za obširno in nazorno opisovanje vsega.
Obširnost doseže s stalnimi, ponavljajočimi se okrasni pridevki in Homerjevimi primerami.
Homerske primere – oblikovane kot običajne primere le dosti daljše (snovi za njih po navadi vzete iz narave).
HOMER: ODISEJA
Obnova:








Zgodba se začne skoraj deset let po padcu Troje. Vsi ahajski junaki, kar jih je preživelo vojno so že
doma, le najbistrejšega med junaki, Odiseja zadržuje nimfa Kalipso že sedem let na svojem otoku, ker
bi ga rada za moža, vendar bogovi na Olimpu sklenejo, da ga bodo osvobodili.
Na Itaki so medtem prepričani, da je Odisej zdavnaj mrtev. Zato mnogi snubci silijo njegovo ženo
Penelopo, naj se drugič poroči. Odisejev sin Telemah se jih poizkuša znebiti, toda ne uspe mu.
Medtem Kalipso Odiseju pusti oditi in ta kljub Pozejdonovemu nasprotovanju dospe na otok
Faiakov. Ti ga lepo sprejmejo in obdarijo za nameček pa mu še obljubijo, da ga mu bodo pomagali priti
domov. Pred odhodom se jim razkrije in jim opiše svoje blodnje po svetu (zavzetje mesta Kikoncev, otok
Lotofagov, dežela Kiklopov, otok boga vetrov Aiola dežela Lastrigoncev, Kirkin otok, srečanje s sirenami,
Helijev otok).
Faiaki so bili navdušeni nad takimi prigodami in so diseja bogato obdarili, poleg tega pa so ga pripeljali na
Itako. Tukaj so ga spečega položili na obalo in odpluli. Tako je ta junak po dvajsetih letih končno stopil na
rodna tla. Pozejdon je Fajake kaznoval, ker so pomagali Odiseju.
Odisej pa se je prebudil in Atena mu je spet pomagala. Povedala mu je kakšno je stanje doma in ga
napotila k zvestemu pastirju Emaiu. Ta čas se je Atena napotila v Šparto po Telemaha in ga varno privedla
mimo zasede snubcev, prav tako k Emaiu. Tukaj je pustila, da je prepoznal očeta. Potem sta se vsak zase
odpravila v mesto na dom in se delala, da se ne poznata.
Odisej se je sestal s Penelopo pod pretvezo, da ima informacije o njenem možu. Ona ga seveda ni
prepoznala.
Snubci se odločijo, da bodo tekmovali med sabo in zmagovalec se bo poročil s Penelopo. Vse premaga Odisej
in takrat ga Atena spremeni nazaj iz berača.
Penelopa ga še vedno ne prepozna. Sprejme, da je njen mož, ko ji on pove skrivnost njune spalnice –
posteljo, ki jo je izrezljal zanjo.
VERGIL: ENEIDA
O avtorju:
5
Patricia Sadar J. in Lučka Godina




Rojen v kmečki družini blizu Mantove.
Študiral v Rimu in Neaplju.
S svojo pesniško zbirko je zbudil pozornost cesarjevega svetovalca Mecena, ki ga je sprejel v svoj krog in mu
omogočil nemoteno ustvarjanje.
Zadnjih deset let svojega življenja je Vergil ustvarjal Eneido, svoje najpomembnejše delo, a ga ni uspel končati,
na cesarjevo željo so ep kljub temu objavili, čeprav je Vergil na smrtni postelji prosil, da ga uničijo.
Eneida je najpomembnejši del rimske antike, napisana po zgledu Homerjevih epov.
Obnova:





Trojanski princ Enej, sin boginje Venere (grške Afrodite), je po padcu Troje s preživelimi Trojanci zapustil
mesto, da bi za vse našel novo domovino. Usojeno mu je bilo, da bo po večletni plovbi v Italiji ustanovil novo
državo -Rim.
Na poti po Sredozemskem morju je doživel mnoge dogodivščine. V Kartagini, kjer je bil gost kraljice Dido, je
pripovedoval, kako je padla Troja. Ljubezenska zgodba med Enejem in Dido nima srečnega konca. Enej je moral
po volji bogov na pot, da bi izpolnil svoje poslanstvo, Dido pa ga je v neizmerni žalosti preklela in naredila
samomor.
Končno so Trojanci prišli v Italijo. S pomočjo prerokinje Sibile je Enej obiskal podzemni svet mrtvih, kjer se je
srečal s svojim pokojnim očetom in izvedel, kakšna bo usoda velikih Rimljanov, ki bodo izšli iz njegovega rodu.
Ob Tiberi ga je prijazno sprejel kralj Latin in mu celo obljubil svojo hčer za ženo, a Trojancem sovražna boginja
Junona (grška Hera) je zanetila spor, ki je prerasel v dolgotrajno vojno.
Boji so se končali z dvobojem med Enejem in enim od domačih junakov. Zmagal je Enej, si priboril zemljo, kjer
so Trojanci našli nov dom, in tako postal ustanovitelj Rima.
Zgradba:


Deli se na 12 spevov, prvih 6 se motivno navezuje na Odisejo, drugih 6 pa na Iliado, ima okoli 10 000 verzov
(heksametrov).
Junaško-mitološki ep, opredelimo ga lahko tudi kot nacionalni ep, saj je v njej slavljen Rimski imperij. Ep slavi
veličino cesarja Avgusta, saj vladarsko družino Julijcev mitološke poveže z začetki Rima in ji pripiše božansko
poreklo.
ANTIČNA DRAMATIKA IN GLEDALIŠČE
ANTIČNA TRAGEDIJA
Resnobna igra o mitoloških junakih z značilno zgradbo. Kot snov so tragedi uporabili mitološke dogodke s tragičnim
koncem. Junak (pozitivna oseba) propade zaradi usodne, napačne odločitve, volje bogov ali družbenih razmer.
Tragičen junak je brez krivde kriv ali zavestno odločanje za moralno dejanje, tudi če vem da bo zato plačal z
življenjem.
NASTANEK IN RAZVOJ GRŠKE TRAGEDIJE
Začetek sega v 5 stoletje pr. n. š., razvilo se je iz ditirambov (=zborovske pesmi), ki jih je v čast Dionizu (obredi so se
imenovali Dionizije) prepeval zbor. Zbor tudi nastopa v vseh antičnih tragedijah. Prava grška tragedija kasneje ne
slavi več Dioniza, ampak obravnava tudi mitološko snov (dogodke iz življenja bogov in junakov).
Odločilen korak od verskega obreda do gledališča je bil storjen, ko se je iz zbora izločil najprej en posameznik, potem
še drugi in tretji. Na začetku je imel zbor osrednjo vlogo, nato je dogajanje le še spremljal in ga komentiral.
6
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
Grške igre so uprizarjali v gledališčih na prostem. Gledališča so bila različno velika in zelo akustična. Igrali so samo
moški (tudi po več vlog). Na obrazih so nosili maske in bili oblečeni v bogato okrašena in podložena oblačila, nosili so
koturne (obuvala z visokimi podplati).
Katarza, duhovno očiščenje je bila pomembna značilnost grške tragedije. Ob gledanju moraš intenzivno doživljati
sočutje in strah. Izvor tragičnega je lahko usoda ali zavestna odločitev.
Orkestro – okrogel ali polkrožen prostor, kjer je nastopal zbor, na
eni strani tega prostora so se dvigale klopi za gledalce, na drugi
pa je bila stena, podobna pročelju palače, pred katero so bili
igralci.
Skena=scena (niso imeli dejanske scen kot jo poznamo danes)
Amfitheatron (krožno/polkrožno)
Dramska zasnova/dogajalna zgradba:
peripetija ali
preobrat
sprožilni
moment
ANTIČNA KOMEDIJA
Razvoj:






Nastane v grški klasični dobi, kasneje kot tragedija.
Razvije se iz verskih obredov Dionizu, vendar so bili to bučni, posmehljivi, karnevalski sprevodi.
Sčasoma je prevzela enak način uprizarjanja kot tragedija.
Njena glavna značilnost je satričnost in parodičnost problematik v Atenah. Še ohrani zbor.
Aristotel – avtor najstarejših primerov grške stare komedije; Aristotel: Poetika (literarna teorija) → trojna
enotnost (dogajanja, časa in kraja)
Paliata – komedija v grškem plašču. Platove komedije so bile na primer kopije grških.
Značilnosti:





Komičnost.
Situacijska (položajna) komika
Besedna komika
Telesna komika (telesna nenormalnost)
Od tragedije se razlikuje po snovi, saj na oder postavlja običajne, vsakdanje probleme in ljudi.
SOFOKLEJ: ANTIGONA
O avtorju:


Najznamenitejši grški traged.
Vsestransko izobražen, med Atenci zelo cenjen.
7
Patricia Sadar J. in Lučka Godina


Živel v času največjega razcveta Aten.
Najbolj znani Kralj Ojdip in Antigona izhajata iz tebanskega mita.
Tebanski mit:















Pripoved o kraljevski družini v mestu Tebe.
V Tebah sta vladala kralj Laj in kraljica Jokasta.
Laju je prerokovano, da če se mu rodi sin, mu bo ubil lastnega očeta in se poročil z lastno materjo.
Ko se jima rodi sin, ga data pastirju, naj ga da zverem. Pastirju se otrok zasmili in ga preda kralju in kraljici
mesta Korint.
Ojdip odraste v Korintu.
Tudi on izve za prerokbo in odide iz Korinta.
Na razpotju sreča kralja Laja in ga v prepiru ubije.
Medtem je Tebe ogrožala Sfinga. Ojdip reši njeno uganko ter postane kralj Teb, se poroči z Jokasto. 4 otroci:
Antigona, Ismena, Eteokel, Polinejk.
Čez nekaj let v Tebah izbruhne kuga in preročišče Ojdipu pove, da je kuga zato, ker v mestu živi morilec kralja
Laja.
Ko Ojdip izve, da se je prerokba uresničila si v gnusu iztakne oči, Jokasta se obesi.
Ojdipova sina Eteokel in Polinejk padeta v boju za prestol. Na prestol sede Kreon (Jokastin brat).
Kreon ukaže Eteokla pokopati z vsemi častmi, Polinejka pa prepove pokopati (uporabil tujo vojsko).
Antigona se grožnje ne prestraši. Božji zakoni mrtvim zagotavljajo pravico do pokopa in božji zakoni so nad
človeškimi.
Brata pokoplje na skrivaj, Kreon jo obsodi na smrt.
Antigona se obesi, ubije se njen zaročenec Hajmon ter Kreonova žena Evridika.
Obnova:





Ojdipova sinova, Eteokel in Polinejk, se spopadeta za nasledstvo na kraljevskem prestolu. Eteokel zmaga in
prevzame oblast v državi, Polinejk pa si poišče zavezništvo na Peloponezu in oblega rodno mesto. Pride do
dvoboja med Eteoklom in Polinejkom, oba obležita mrtva. Oblast prevzame Jokastin brat (njun stric) Kreon,
ki takoj izda razglas v katerem najstrožje prepove pokop Polinejkovega trupla (saj je ta izdajalec rodnega
mesta), medtem ko Eteokla pokoplje z vsemi častmi.
Antigona se upre Kreontovi prepovedi in iz ljubezni do mrtvega brata in zavezanosti božjim, ne človeškim,
zakonom izvede simboličen pokop s tem ko brata posuje s tanko plastjo prsti: »Vem, da razglas minljivega
človeka nima moči, da omaje neomajne in nenapisane bogov zakone. Njih zakon ni od danes ne od včeraj, na
vek velja, nihče ne ve, od kdaj.«
Stražarji o tem poročajo Kreontu, v katerem ta novica vzbudi nepopisljiv srd. Odloči se, da bo krivca doletela
smrtna kazen. Antigona se še drugič vrne k bratovemu truplu, da bi ga tudi dejansko pokopala, a jo tokrat
ujamejo Kreontovi stražarji in jo privedejo pred vladarja. Antigona Kreontu prizna svoje dejanje, Kreont pa
vztraja pri svoji prvotni odločitvi o smrtni kazni in se odloči Antigono živo zazidati v grob. Antigona vztraja pri
sklicevanju na nenapisane zakone, njihovo načelo pa povzame z besedami: »Ne da sovražim – da ljubim, sem
na svetu!«, s temi besedami pa tudi postavi jasno nasprotje Kreontovemu svetu, ki je svet sovraštva.
Kreonta od njegove odločitve ne odvrne niti zbor tebanskih starešin, niti lastni sin Hajmon, ki je hkrati tudi
zaročenec Antigone in jo močno ljubi. Hajmon očeta poskuša spametovati: »Kdor si domišlja, da ima sam vso
pamet, da z umom in besedo vse prekaša, če ga odpreš, odkriješ prazno kaščo. Ne, možu, ki je moder, ni v
sramoto, da se uči in ne ostaja trmast. V naraslem hudourniku obstane samo drevo, ki upogiblje veje; če se
mu upre, ga izruje s korenino.« Kreon je ogorčen nad nespoštljivostjo sinovih besed in se le še bolj razjezi.
Tudi videc Tejrezias pride Kreontu napovedat katastrofo, ki mu grozi – mesto je oskrunjeno, ker leži mrtvec
nepokopan in kliče nadse božjo jezo. Ker se Kreon zaveda, da se ni videc še nikoli zmotil ali zlagal, ga njegove
besede le streznijo. S služabniki odhiti, da bi osvobodil Antigono in pokopal Polinejka, toda prepozno.
8
Patricia Sadar J. in Lučka Godina


K njemu prihiti sel in mu sporoči, kako je Hajmon našel Antigono v grobu obešeno (storila je samomor) in si
ob tem prizoru iz bolečine ob njeni izgubi še sam zabodel z mečem in si vzel življenje. Kreontova žena
Evridika izve za Hajmonovo smrt in molče odide v palačo.
Prikaže se Kreon s sinovim truplom v naročju: »Gorje! Zabloda pameti nespametne, sad ubijalske
trmoglavosti! Poglejte tu morilca in mrliča iz istega rodu!« A v tistem se iz palače zasliši bolesten krik in iz
hiše prihiti služabnik sporočiti novo tragično novico. Odprejo se vrata palače in ob hišnem oltarju se prikaže
truplo Evridike, ki si je sama zabodla meč v srce. Kreon je dokončno strt: »Pridi, o pridi, usoda, srčnó
zaželena, pripelji poslednji mi dan! Pridi, o pridi, da več mi ne vzide jutrišnji dan!«
Ko je Antigona odhajala v smrt, je hrepenela po življenju; Kreon pa odhaja v življenje, vendar hrepeni po smrti.
Antigona je sicer fizično uničena, toda moralna zmagovalka; Kreon ohrani svojo fizično eksistenco, vendar ob tem
doživi popoln moralni zlom.
Dramski trikotnik
ZASNOVA: (uvodni prizor) Antigona želi pokopati brata Polinejka, Ismena si ne upa kršiti kraljevega ukaza
ZAPLET: Antigona kljub prepovedi pokoplje brata
VRH: Antigona in Kreon se besedno spopadeta, Hajmon očetu Kreonu očita samovoljo, Antigono živo zakopljejo v
skalnat grob
RAZPLET: Kreon odobri pokop Polinejka, ker mu Terezijas pove, da je mesto oskrunjeno; Kreon želi Antigono
izpustiti, toda ta je že mrtva (obesila se je), Hajmon in Evridika naredita samomor
RAZSNOVA: ošabni vladar ostane sam, popolnoma potrt; sledi nauk, ki ga poda zbor – človek se ne sme prekršiti
zoper zakonu bogov in vladar mora biti vedno razsoden
KRAJ IN ČAS: dvor v Tebah, 24 ur
DOGAJANJE: enotno, po načelih dramskega trikotnika
IDEJA: tragedija o dveh moralah, spopad med legitimnim in legalnim, med etiko in moralo, med posameznikom in
družbo, med vestjo in oblastjo, med odgovornostjo in konformizmom
DRAMSKA TEHNIKA: sintetična – dogodki, se zgodijo v časovnem zaporedju, vse dogajanje se zgodi neposredno pred
očmi gledalca
MOTIVI: pokop izdajalca
SIMBOL: upora oblasti, iskanje resnice
ANTIČNA LIRIKA
Grška lirika se je razvila že v 7 stol. pr. n. š.


Tesno je povezana z glasbo in petjem. Lyra  lirika
Najvidnejša predstavnika sta bila Sapfo in Anakreon (anakreontika - lirsko pesništvo z ljubezensko temo, pa
tudi s temo veselja, radoživosti, popivanja).
Rimska lirika



Razcvetela šele v rimski zlati dobi.
Šele Katul v ospredje postavi doživetje ljubezni. Iz grške v rimsko liriko je prenesel pesniške oblike. Bil je prvi
med pesniki neoteretiki (pesniki, ki se izpovedujejo), ki so se zgledovali po klasičnih in helenističnih pesnikih.
Horac, Tibul, Properc, Ovid, Vergil
9
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
HORAC: CARPE DIEM
O avtorju:





Sin osvobojenega sužnja. Šolal v Rimu in v Atenah.
Horac je bil (poleg Vergila) najpomembnejši predstavnik klasicizma Avgustove dobe. Je utemeljitelj rimskega
klasicizma.
Zgledoval se je po pesnikih arhaične Grčije. Prizadeval si je za oblikovno popolnost, v pesmih ni izražal
neposrednega doživetja (zato včasih preveč hladne in razumske).
Po njegovem mišljenju naj bi bil cilj besedne umetnosti ta, da bralce vzgaja in zabava; bila naj bi »sladka« in
»koristna«.
Epikurejstvo – zmerno uživanje, hedonizem
Carpe diem
Carpe diem = užij današnji dan
 pesem je oda (11. oda iz njegove prve zbirke Ode)
 pesnik nagovarja dekle, naj se ne obremenjuje s
prihodnostjo in poskuša izvedeti, kakšna je usoda,
temveč naj življenje sprejme takšno kot je in v njem uživa
Dekle, ne poizveduj, ker vedeti je greh,
kako je sklenil bog z usodo naju dveh!
Iz babilonskih knjig ne štej si svojih dni!
Voljnó pretŕpi vse, kar koli se zgodi,
pa naj še mnogo zim nakloni nama bog,
pa najsi z letošnjo je sklenjen krog.
Ne bodi muhasta in vina si nalij!
Boljša je kratka slast kot up na dolge dni.
Glej, čas beži! Besed ne zgubljajva zaman!
Ne veruj v jutrišnji, užij današnji dan!
TEMA: bivanjska (delno tudi ljubezenska)
LIRSKI SUBJEKT: nagovarja dekle, naj se ne obremenjuje s
prihodnostjo, temveč naj uživa v sedanjosti
MOTIV: minljivost, uživanje
IDEJA: ne obremenjuj se s prihodnostjo, temveč uživaj v
sedanjosti
ZUNANJA ZGRADBA: nagovor, primere, vzkliki; monolitna
oblika (iz enega kosa, iz 10 verzov); zaporedna rima
PRIMERJAVA GRKOV IN RIMLJANOV
Lirika
Literarna zvrst
Rimljani
neoteriki: Katul, Horac, Ovid, Tibij,
Properc
Grki
Anakreon → anakreontika
Sapfo → prva ženska pesnica
Epika
Vergil (Eneida)
Homer (Iliada, Odiseja)
Dramatika
Sofoklej (Antigona, Kralj Ojdip)
POJMI


Ojdipov kompleks - pretirana navezanost sina na mamo
Elektrin kompleks - pretirana navezanost hčerke na očeta
10
Patricia Sadar J. in Lučka Godina





Ahilova peta - je usodna slabost nekoga ali nečesa močnega in nepremagljivega, ki lahko povzroči njegov
propad
Sizifovo delo - delo brez smisla, nikoli končano delo
Tantalove muke – nečloveške muke
Pandorina skrinjica – simbol pogubnega darila in vir vseh mogočih bed, nesreč, neprijetnosti; na videz
nepomembno ali nedolžno dejanje, ki ima hude negativne posledice
Jabolko spora - stvar, ki je vzrok spora, razdora
11
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
ORIENTALSKA KNJIŽEVNOST (3. tisočletje pr. n. š. – 8 stoletja n. š.)
Kot orientalske književnosti označujemo vse književnosti, ki so nastale v severni Afriki, na Bližnjem vzhodu, v južni in
srednji Aziji ter na Daljnem vzhodu v starem in srednjem veku.
Starojudovska književnost






Poznamo jo tudi pod imenom hebrejska književnost. Od vseh orientalskih književnost je najbolj vplivala na
razvoj evropske kulture.
Judje so bili nomadskega izvora. V 2. tisoč. pr. n. š. so naselili Palestino, se zaradi suše in lakote umaknili v
Egipt, nakar jih je Mojzes povedel nazaj v Palestino.
Znana judovska kralja sta David in Salomon. Salomon je dal v Jeruzalemu zgraditi Salomonov tempelj.
V 8 stol. pr. n. š. so Jeruzalem razdejali Asirci (babilnoska sužnost), Judje so se v domovino vrnili šele 200 let
kasneje (bili del Perzije, zavzame Aleksander Veliki, nato Rimljani).
Judi veljajo za najbolj razseljeno ljudstvo na svetu.
Antisemitizem (Judje spadajo med semite).
Biblija









Verska knjiga.
Judi kot sveto knjigo priznavajo le Staro zavezo, kristjani pa Staro in Novo zavezo.
Stara zaveza (nastajala od 7. stol. pr. n. š. do 5. stol. n. št.).
o Po judovskem štetju vsebuje 22 knjig, ki se delijo na Zakon, Preroki, Spisi (Knjiga psalmov in Visoka
pesem). Večji del napisan v hebrejščini. Začne se s Pentatevhom (peteroknižje).
Nova zaveza (nastajala v prvih stol. n. š.)
o Začne se s Kristusovim rojstvom.
o Vsebuje 27 knjig, ki se delijo na Evangelije, Dejanja apostolov, Pisma, Razodetje.
o Napisana je bila v grščini.
Prilike ali parabole – kratka poučna zgodba, ki s primeri iz vsakdanjega življenja ponazarja verski/moralen
nauk.
Kanonanizacija – postopek uvrščanja besedil v sveto knjigo. Besedila s svetopisemsko snovjo, ki niso bila
sprejeta v kanon, imenujemo apokrifi (skriven, nepristen).
Monoteizem, breztelesni duh (kasneje antropomorfizem)
Paralizem členov – najbolj prepoznavno biblijsko ritmično – slogovno sredstvo
V Bibliji prevladujejo krajša prozna besedila, ki bi jih lahko označili za polumetniška, v njih namreč najdemo
prvine bajk, pravljic, povesti ipd.
Pomen Bilbije




verski: vsebuje smernice za življenje vernikov, temelj judovske in krščanske relgije
literarni: vsebuje besedila verskega in posvetnega značaja, poezija in proza, vpliv na razvoj evropske in
svetovne literature, slogovni vpliv
kulturni: prevodi v številne jezike (več kot 2400), bogata zakladnica motivov, vpliv na sakralno umetnost
(arhitektura, slikarstvo, kiparstvo, glasba)
zgodovinski: spoznamo zgodovino Izraelcev, pomembne zgodovinske dogodke in osebnosti
Prevodi Biblije

Septuaginta – prvi prevod iz hebrejščine v grščino, prevajalci dodali 14 knjig, ki jih ni bilo v nobenem
hebrejskem besedilu (apokrifi)
12
Patricia Sadar J. in Lučka Godina




Vulgta – Sveti Hieronim prevedel v latinščino
Martin Luther - v nemščino po hebrejskem in grškem izvirniku (1534)
Jurij Dalmatin – iz nemščine v sloveščino, prvo slovensko sveto pismo, protestantski prevod (1584)
Jurij Japelj - prevod v slovenščino, katoliški prevod, temelji na Vulgati (1784)
VISOKA PESEM





Del Stare zaveze (Spisi).
Pesem pesmi, ki je Salomonova …. Začetek
Speve so najverjetneje izvajali s petjem in plesom kot del svatbenega obreda.
V 4. stol. pr. n. š. speve neznani pesnik poveže v Visoko pesem.
imenovana tudi Pesem pesmi (hebrejsko Šir ha-Širim)
o
Je lirska pesnitev z dramskimi elementi, tema je ljubezen. Sestavlja jo 8 ljubezenskih spevov, ki jih
izmenično pojeta ženin in nevesta.
Nevesta naj bi bila Sulamit (haremska nevesta), ženin pa kralj (Salomon?). Ljubezenske speve povezuje zbor.
On opeva le njeno fizično lepoto, ona opeva duhovno ljubezen.
o
o



Napisana v vzvišenem slogu z bogatim besediščem.
Paralelizem členov ustvarja ritem, vzporedno so nanizane primere in prispodobe (razširjene primere), ki so
zelo stvarne, čutne.
Alegorična razlaga vidi pesem kor prispodobo za ljubezen med bogom Jahvejem in judovskim ljudstvom oz.
med Kristusom in Cerkvijo.
Zaročenec
Kako lepa si, moja draga,
kako lepa!
Tvoje oči so golobi
za tvojo tenčico.
Tvoji lasje so kot čreda koz,
ki se zgrinjajo z gileadske gore.
Tvoji zobje so kot čreda strižnih ovc,
ki so prišle s kopanja;
vse imajo dvojčke,
jalove ni med njimi.
Kot škrlaten trak sta tvoji ustni,
tvoja usta so ljubka.
Kot kos granatnega jabolka je tvoje sence
za tvojo tenčico.
Kakor Davidov stolp je tvoj vrat,
sezidan v plasteh;
tisoč zaslonov visi na njem,
sami ščiti junakov.
Tvoji dojki sta kakor dva mladiča,
gazelina dvojčka,
ki se paseta med lilijami.
Preden zaveje dan
in se razbežijo sence,
pohitim h gori mire in h griču kadila.
Vsa lepa si, moja draga,
in madeža ni na tebi.
Zaročenka
Njegova levica je pod mojo glavo,
in njegova desnica me objema.
Rotim vas, hčere jeruzalemske:
Ne budite in me motite ljubezni, dokler se veseli!
Zbor mladenk
Kdo je ta, ki prihaja iz puščave
in se naslanja na svojega ljubega?
Zaročenka
Deni me kot pečat na svoje srce,
kot pečat na svoj laket!
Zakaj močna kakor smrt je ljubezen,
silna kakor podzemlje ljubezenska strast!
Njene strele so ognjene strele,
GOSPODOV plamen.
Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni
in reke je ne morejo preplaviti.
Če bi kdo dal za ljubezen
vse bogastvo svoje hiše,
bi ga še vedno zaničevali.
13
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
SREDNJI VEK (5 – 15. stol.)
Evropska srednjeveška književnost






Po antiki druga velika dobra v razvoju evropske kulture.
Pomembna značilnost srednjega veka je fevdalizem.
Pomembna je bila tudi krščanska ideologija (kmalu edina dovoljena veroizpoved v Rimskem imperiju), pod
njegovim vplivom se je oblikoval teocentrični pogled na svet, v središču življenja je Bog ne človek.
Sholastika je človeka obravnavala kot dvojnost telesa in duše (duša je pomembnejša, saj je neumrljiva in ti
omogoča vstop v nebesa).
Splošna izobraženost je bila zelo nizka. Najbolj izobražena je bila duhovščina, s tem je tudi držala moč v
svojih rokah.
Centri srednjeveške kulture so bili samostani.
Pomembna je bila latinščina.
Ker je bil razvoj srednjeveške književnosti v posameznih delih Evrope zelo neenakomeren, jo Glede na to ločimo
različne pojave, ki si ne sledijo po časovnem zaporedju:






književnost srednjeveške cerkve, ki je bila večinoma v latinščini;
književnost predfevdalne dobe;
književnost razvitega fevdalizma;
književnost viteštva;
književnost meščanstva;
književnost poznega srednjega veka v Italiji (sladki novi stil). Nanj vpliva krščanska ideologija.
V grobem jo lahko delimo na


posvetno (latinščina in nacionalni jeziki)
o Carmina burana
o Trubadurska lirika
o Nacionalni epi
o Viteški romani
cerkveno (latinščina)
o dramatika: mirakli (čudeži svetnikov), misteriji (zgodbe Sv. Pisma), moralitete (boj med dobrim in
grešnim), pasijonske igre (o Kristusovem trpljenju)  razvijejo se iz liturgičnih dram
o nabožne pesmi
o filozofski ali dogmatski spisi (Tomaž Akvinski)
Zvrsti in vrste srednjeveške književnosti
Srednji vek je gojil epe, lirske pesmi, romane v prozi in verzih ter verske drame.
Junaške pesmi so začele nastajati že v zgodnjem srednjem veku, vrh dosegle v razvitem fevdalizmu. Znan je junaški
ep Pesem o Rolandu, ki je tudi francoski nacionalni ep. Govori o Rolandu in drugih junakih Karla Velikega, ki so se
borili za svojega vladarja in krščanstvo.
Veliko je bilo verske poezije v latinščini. Najznamenitejša vrsta je bila trubadurska poezija, ki so jo pisali trubadurji –
potujoči pevci. Največkrat opeva viteško ljubezen, ki kaže izrazito fevdalen odnos.
Viteški roman je prav tako povezan z grajskim in viteškim okoljem. Prvotno so bili pisani v verzih. Bili so polni viteške
ljubezni in pustolovščin. Eden najbolj znanih Tristan in Izolda.
14
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
Srednjeveška dramatika ime verski izvor. Duhovniki so prikazovali prizore iz Svetega pisma in iz življenja svetnikov.
Nastajale so tudi verske igre v ljudskem jeziku, velikokrat tudi v obliki procesije. Pri nas v 18. stol. uprizorijo
Škofjeloški pasijon – o Kristusovem trpljenju.
DANTE ALIGHIERI: BOŽANSKA KOMEDIJA
O avtorju:






Rodil se je v skromni plemiški družini (Firence) in se že devetleten zaljubil v Beatrice. Čeprav se nista nikoli
zbližala, jo je ljubil do smrti.
Zaradi političnega udejstvovanja je bil izgnan iz Firenc (bil je eden vodilnih mož med gvelfi- podporniki
papeža, beli, leta 1301 pa so v Firencah oblast prevzeli gibelini- podporniki Nemškega cesarstva, črni).
Umrl je v Raveni, kjer je tudi pokopan.
Pisal je v latinščini in italijanščini. V latinščini je pisal filozofska dela in komentarje, v italijanščini pa poezijo.
Je eden prvih mojstrov soneta (poleg Petrarke). Njegovi najpomembnejši deli sta zbirka sonetov in kancon
Novo življenje (opevanje ljubezni do Beatrice) in alegorična pesnitev Božanska komedija.
Največji pesnik sladkega novega sloga (dolce stil nuovo).
Obnova:
Uvod
 Dante sredi življenja (torej pri 35-ih letih) zablodi v temnem gozdu (prispodoba za grešno, neverno
življenje), kjer ga obkolijo 3 zveri – leopard, lev in volkulja (3 naglavni grehi – pogoltnost, napuh in
nečistost)
 reši ga Vergil, njegov vzornik, in ga povede na dolgo pot skozi pekel in vice: Jaz mislim, da ti največ upa
daje, / če greš z menoj; jaz ti bom za vodnika / in te bom peljal skozi večne kraje, / kjer vrel obup iz
slednjega bo krika, / kjer starodavniki bodo trpeli, / tako da vsak po novi smrti vzklika. / Videl boš nje,
ki v ognju bodo peli, / dokler da, kakor upajo skesani, / za pot med blažene ne bodo zreli. / In če bi rad
bil tam, med nebeščani, / tedaj predal te bom družici bolji; / ko bom odšel, ti ona bo ob strani, / saj
kralj te višnje slave ne dovoli, / da ti v njegovo mesto dver odpira / nekdo, ki se je uprl njegovi volji.
(Pekel I, 112-126)
Pekel
 stopita skozi vrata pekla, nad katerimi je napis: TU SKOZI DO TRPEČEGA GREŠ MESTA, / TU SKOZI POT
GRE V VEČNE BOLEČINE, / TU SKOZI K POGUBLJENIM PELJE CESTA. […] KDOR VSTOPIŠ, PUSTI ZUNAJ
UPE VSAKE! (Pekel III, 1-3, 9)
 pekel zgrajen iz 'predpekla' in 9 koncentričnih krogov (oblike narobe obrnjenega stožca)
- predpekel: preddverje (omahljivci, neuvrščeni angeli)
- 1. krog (Limb): pravičniki pred Kristusom (Homer, Horac, Ovidij in Vergil)
- 2.–5. krog: grehi nezmernosti
- 6.–7. krog: grehi nasilja
- 8.–9. krog: grehi prevare (8. prevaranti, 9. izdajalci: grof Ugolino, nadškof Ruggieri, Juda Iškariot,
Brut, Kasij)
 9. krog (Kocit) – zadnji krog pekla, v katerem so izdajalci (prevara tistega, ki zaupa)
- 4 pokrajine – 1. Kajina (izdajalci sorodnikov), 2. Antenora (izdajalci domovine in stranke), 3.
Ptolomeja (izdajalci gostov in prijateljev) in 4. Judovina (izdajalci svojih dobrotnikov)
- na dnu 9. kroga je v led vkovan Lucifer – pošast s tremi žreli; v vsakem en grešnik – Juda Iškariot
(izdajalec Kristusa), Brut in Kasij (izdajalca Julija Cezarja)
15
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
odlomek


Vice





v Antenori (2. pokrajini 9. kroga) se nahajata grof Ugolino in nadškof Ruggieri
- grof Ugolino je v peklu kot izdajalec domovine, nadškof Ruggieri pa kot politični izdajalec
- Ugolino, ki je umrl za lakoto, maščevalno gloda lobanjo svojega sodnika, Ruggierija
- Ugolino je bil plemič, ki je bil od l. 1285 popoln gospodar v Pisi; gibelin, a paktiral s toskanskimi
gvelfi, zato bil izgnan, a se znova povzpel do oblasti; kot kapitan pizanske vojske je menda
premočnim nasprotnikom odstopil nekaj mestnih gradov – to izkoristi njegov gibelinski tekmec,
nadškof Ruggieri, in ljudstvo nahujska proti njemu; kot izdajalca so ga s sinovoma in vnukoma zaprli
v Stolp gladu v Pisi, kjer so jih pustili, da so umrli od lakote
Dante in Vergil nadaljujeta pot do samega dna pekla, kjer mimo Luciferja zdrsneta na drugo stran in se
vzpneta pod zvezde na drugi zemeljski polobli – začneta se vzpenjati na goro – vice
ob vznožju 'predvice', gora s 7 policami oz. planotami (7 smrtnih oz. glavnih grehov), na vrhu zemeljski
raj
- 1. ošabneži, 2. zavistneži, 3. srditeži, 4. nebrižneži, 5. skopuhi in razsipneži, 6. požeruhi, 7. nečistniki
'manjši' grešniki, ki se bodo očistili svojih grehov in nadaljevali svojo pot v raj
ob vstopu angel Danteju na čelo vtisne sedem 'G'(rehov) – vsaka od sedmih polic bo izbrisala en greh
Vergil ga pripelje vse do zemeljskega raja, kjer ga preda Beatrice (Vergil kot pogan v raj nima vstopa)
Dante na 7. planoti preide očiščevalni ogenj, v zemeljskem raju ('očarljiv gozd' – nasprotje črnemu
gozdu) pije iz rek Letè (utopi spomine na greh) in Eunoè (obudi spomin na dobra dela) in sledi Beatrice
v raj
Raj


raj sestavljen iz 9 sfer oz. nebes, na koncu je Empirej – sedež Boga (10. nebo)
- nebo Lune, Merkurja, Venere, Sonca, Marsa, Jupitra, Saturna, Zvezdnato nebo, Prvo gibalo
Dantejeva pot se konča, ko vidi troedinega Boga in mu je v 'blisku' razumevanja, ki ga ne more opisati,
končno razkrita Božja skrivnost, sile Dantejeve duše pa so zdaj v popolnem ravnovesju, saj jih vodi in
usmerja Bog (kot utečen obroč, je ta ljubezen, / ki giblje sonce z milijon zvezdámi. – Raj XXXIII, 144-145)
O delu:









najpomembnejše delo srednjeveške književnosti
versko-alegorični ep
sprva naslovljena samo Commedia (oznaka za dela, ki so se tragično začela in srečno končala), šele po
Dantejevi smrti so jo poimenovali Božanska
temelji na krščanski filozofiji in predstavi o posmrtnem življenju
kitica je tercina (3 verzi), verz je jambski enajsterec (11 zlogov: U –)
struktura:
o 3 deli (Pekel – 9 krogov, Vice – 7 polic, Raj – 9 sfer)
o 100 spevov = 1 (uvodni spev) + 33 + 33 + 33
alegorija – abstraktni svet predstavljen s konkretnimi podobami (npr. Dante je alegorija človeške duše, ki jo
na poti k odrešenju vodita Vergil, alegorija razuma, in Beatrice, alegorija božje milosti, čistosti)
simbolika – 3 (sveta trojica) – 3 deli, 3 zveri …; 33 (Kristusova leta) – 33 spevov; 100 (simbol popolnosti) –
100 spevov
ideja: verska, moralna, umetniška; središče je problem človekovega izvora in skrivnosti človeške duše.
16
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
Slovenska srednjeveška književnost






V 6. stol slovanska plemena naselijo ozemlje od Panonske nižine do Jadranskega morja.
V 7. stol. se na območju Češke do Jadranskega morja oblikovala slovanska država – Samova plemenska
zveza. Po Samovi smrti je razpadala, kot edina samostojna enota se je ohranila Karantanija. Obsegala je
ozemlje današnje Koroške, središče je bil Krnski grad na Gosposvetskem polju. Samostojna je bila do sredina
8. stol., ko je morala sprejeti nadoblast frankovske države in s tem sprejeti fevdalizem in krščanstvo.
V 9. stol. se je z misijonarjema Cirilom in Metodom začela slovanska pismenost. Brata sta bila Grka, ki sta
širila krščanstvo. Verska besedila sta zapisala v glagolici, kasneje je bila razvita tudi cirilica.
V 10. stol. se je z Brižinskimi spomeniki začelo slovensko pismenstvo. Zaradi germanizacije se je slovensko
ozemlje krčilo.
Slovenska srednjeveška književnost se ni razvijala kot v drugih deželah, saj je za evropsko književnost bilo
značilno, da se je razvijala v grajskem in viteškem okolju, Slovenci smo bili predvsem ljudstvo neukih kmetov
in obrtnikov.
Glavni dokumenti so nekatera besedila ljudskega slovstva in zapiski v slovenskem jeziku.
Slovensko srednjeveško pismenstvo






Pismenstvo je pojem s katerim označujemo začetek slovenske književnosti v srednjem veku.
Najstarejši ohranjeni rokopisi so nastali z namenom razširjanja in utrjevanja krščanske vere. Nastajali so od
11. stoletja v naših samostanih (v katerih so prevladovali predvsem tuji duhovniki).
Posebno mesto med njimi imajo Brižinski spomeniki. Njihova najpomembnejši del je pridiga o grehu in
pokori.
Ohranili so se še Rateški ali Celovški rokopisi in Starogorski rokopis (oba vsebujeta osnovne krščanske
molitve), Stiški rokopis (zapis prve kitice velikonočne pesmi), Beneškoslovenski ali Černjejski ter Škofjeloški
rokopis.
Vsi rokopisi so predvsem pomembni kot priče o razvoju slovenskega jezika v srednjem veku, imajo tudi
zgodovinski in kulturni pomen.
V 16. stoletju se začne zavestno knjižno ustvarjanje.
17
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
PRIDIGA
 Verski ogovor za cerkveno rabo, izrazito govorjeno besedilo.
 Najpomembnejša oblika krščanske književnosti.
 Homilija – zgodnja oblika pridige.
 Polliterarna vrsta – oblikovana s sredstvi, njen namen poučen.
 Razcvetela se je predvsem v baroku.
MOLITEV
 Polliterarna vrsta.
 Obračanje človeka k Bogu v obliki prošnje, zahvale … Zaradi tega ima vzvišen slog.
 Pogosto oblikovane v verzih.
 Sem spadajo tudi spovedni obrazci.
 Molitveniki – nabožne knjige z molitvami za laike.
Primerjava z antiko
Področje
Vera
Družbeni red
Filozofija verstva
Jezik
ANTIKA
Politeizem
Sužnjelastništvo (demokracija)
Predajanje usodi
Grščina in latinščina
SREDNJI VEK
Monoteizem
Fevdalizem
Strah pred večnim življenjem
Latinščina in razvoj nacionalnih
jezikov (nacionalni epi)
18
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
RENESANSA (14. stol. – 16. stol)










H kulturnim spremembam so veliko prispevala zemljepisna in znanstvena odkritja.
Humanistično gibanje, ki oživlja antiko. Leta 1453 Turki zavzamejo Carigrad, kar povzroči beg grških
učenjakov v Italijo, kjer vzpodbudijo zanimanje za grško kulturo.
Pomembna je bila iznajdba tiska v 15. stol.
1492 Kolumb odkrije Ameriko, s čimer se začne razmah kolonializma. Na začetku 16. stol. Magellan prvi
prepluje celoten svet, s čimer se začne rušiti srednjeveška predstava o svetu.
Nikolaj Kopernik potrdi, da je središče sveta Sonce.
Na začetku 16. stol. nastop reformatorja Marina Luthra v Evropi sproži cerkveni razdor. Pogosto so se
vnemale verske vojne med katoliki in protestanti, pomembne pa so bile tudi bitke proti Turkom.
Oblikuje se ideologija humanizma. Središče zanimanja humanistov je človek in njegove ustvarjalne sile in
njegovo življenje na tem in ne na onem svetu. Človeka so razumeli kot enovitost telesa in duše. To so bili
predvsem izobraženi plemiči in meščane.
Erazem Rotterdamski – najuglednejši humanist
Renesansa je umetnostna smer, ki se je razvijala v skladu s humanizmom. V nasprotju s srednjim vekom se
veliko poudarja individualizem. Človek si svoje življenje oblikuje sam.
Makiavelizem - kult moči imenovan po Niccoloju Machiavelliju, ki je razvil teorijo, da se vladar ni dolžen
podrejati običajnim moralnim normam
Renesanso delimo na tri večja obdobja:
1. Zgodnja renesansa (14., 15. stol.) – Petrarka, Boccaccio
2. Visoka renesansa (1/2 16. stol.) – Machiavelli, Ariosto, Michelangelo
3. Pozna renesansa (druga ½ 16. stol., začetek 17. stol.) – Tasso, Ronsard, Cerventes, Shakespeare, Camoes
Renesančna lirika





Najpomembnejši pesnik je Francesco Petrarka. V 15., 16. stol. se je petrarkizem (pesništvo, ki temelji na
slogovnem in motivnem posnemanju Petrarkove poezije) razširil po svetu.
Navdih za renesančno liriko so bili tudi antični vzori.
Pomemben je bil tudi Michelangelo Buonarotti, znameniti slikar in kipar.
Najpomembnejši francoski renesančni lirik je bil Pierre Ronsard.
Portugalska lirika je dosegla vrh z Luisom Camoesom, angleška z Williamom Shakespearom.
FRANCESCO PETRARKA: O, BLAŽEN BODI ČAS POMLADNIH DNI
O avtorju:









Rodil se je v Arezzu, očetu notarju, ki je bil zaradi političnih razlogov izgnan iz Firenc.
Kasneje se je družina preselila v Avignon, kjer je bil takrat papeški dvor, tam je njegov oče dobil službo.
V Avignonu je Petrarka srečal Lauro, ki ji je posvečal svoje ljubezenske pesmi.
Študiral je pravo, veliko potoval, opravljal diplomatske službe.
V času svojega življenja kronan za kralja pesnikov.
Največ je pisal v latinščini, najpomembnejše so Canzoniere – zbirka 367 pesmi v italijanščini.
Pesmi so sledile vplivom trubadurske lirike in sladkega novega sloga, opazen je tudi nov, renesančni duh.
Večina pesmi v sonetni obliki. Velja za utemeljitelja te oblike.
Bil je prvi individualist v evropskem pesništvu
O delu:

Sonet št. 61 iz zbirke Canzoniere.
19
Patricia Sadar J. in Lučka Godina



Govori o prvem srečanju z Lauro (6. 4. 1327) na veliki petek, v cerkvi svete Klare v Avignonu. Laura je bila zanj
nedosegljiva, vendar je bila kljub temu glavni predmet njegove ljubezenske poezije.
Tema pesmi je ljubezenska izpoved.
Motivi: občudovanje Laurine lepote, neuslišana ljubezen, večna ljubezen.

Značilna slogovna sredstva: antiteza (nihanje razpoloženja med blaženostjo in obupom), ponavljanje
(blažen), stopnjevanje (ljubezenska izpoved se stopnjuje)
O, blažen bodi čas pomladnih dni
in blažen mesec, leto, blažen kraj,
kjer bil od dvoje lepih sem oči
tako prevzet, da sem njih suženj zdaj.
In blažen prvi grenko sladki vzdih,
ki z Amorjem me v eno je spojil,
in blažen lok, puščice, ki od njih
v srce krvave rane sem dobil.
In blažene željé, solzé in vzdihi,
in še besede mnoge, brez števila,
ki z njimi klical drago sem ime.
SONET
 Sicilska pesniška oblika, nastala v 13.
stoletju.
 Kot vodilno pesniško obliko jo je uveljavil
Petrarka, pred njim jo je uporabljal Dante.
 Soneti so pogosto združeni v različne cikle
(sonetne vence).
 Italijanski tip – sestavljen iz dveh kartin in
dveh tercin, verz je italijanski enajsterec.
Običajna rima v kvartinah je prestopna ali
oklepajoča, v tercinah pa največkrat
povratna ali verižna. Kvartetni del običajno
zastavi in razvije temo, tercetni pa
posreduje sklep in sporočilo soneta
 Elizabetinski sonet.
In blaženi naj bodo vsi ti stihi,
ki njo slave, in misel, ki le nje,
le nje se je za vselej oklenila.
Renesančno pripovedništvo
V renesansi je bil ep še vedno pomembna pripovedna književna vrsta. Zgledoval se je po srednjeveškem epu, vendar
so bile zgodbe ljubezensko pustolovske. Iz srednjega veka se je nadaljevala tradicija viteškega romana (tudi
ljubezenski, potepuški …). Kot posebna vrsta kratke pripovedne proze se je razvila novela.
GIOVANNI BOCCACCIO: NOVELA O SOKOLU (str. 2014, Branja 1)
O avtorju:








1313 – 1375
Rojen v Parizu, sin trgovca.
V Neaplju se učil prava, vendar so ga veliko bolj privlačile knjige.
Zaljubil se je v poročeno nezakonsko hčer neapeljskega kralja, ki jo v svojih delih opeva pod imenom
Fiammetta (Plamenček).
Umrl v Certaldu.
Eden prvih humanistov, prijatelj s Petrarko.
Pisal v latinščini in italijanščini.
Vrh dosegel z zbirko novel: Dekameron.
O delu:

Zbirka nastajala sredi 14. stoletja.
20
Patricia Sadar J. in Lučka Godina





Začne se z uvodno zgodbo, ki govori o sedmih mladenkah in treh mladeničih, ki so se pred kugo umaknili na
podeželsko posestvo ter si pripovedovali zgodbe.
Vsak od njih je v desetih dneh vsak dan povedal eno zgodbo.
Vsebuje 100 vloženih novel, ki jih uokvirja uvodno in zaključno besedilo. Je okvirna pripoved.
Zgodbe so si po dolžini in vsebini različne, vsak dan ima drugo temo zgodb.
Novela o sokolu je deveta novela petega dne, torej ljubezenska zgodba s srečnim koncem.
Obnova:





Friderik Alberighi je plemenit mladenič, ki se je zaljubil v lepo gospo Giovanno, a ona se kot poročena ženska
ni zmenila za njegovo dvorjenje.
Friderik obuboža, ostane mu le njegov sokol.
Gospe Giovanni umre mož in nato hudo zboli še njen sin, katerega želja je bila, da bi dobil sokola.
Gospa se odpravi do Friderika, da bi ga prosila za sokola, a on ji je ves obubožan sokola spekel za kosilo.
Gospe sin umre, bratje jo silijo naj se spet poroči in odloči se da se bo poročila s Friderikom.
O noveli:





Renesančne ideje se kažejo skozi lika osrednjih oseb. Poudarjene so Giovannina lepota in plemenitost ter
Friderikova zvesta ljubezen in duhovna lepota.
Renesančni človek je lep telesno in duhovno, uresničiti skuša svoje osebne želje. Pomembna je človekova
sreča v tem življenju.
Boccaccio je bil zagovornik zdravega, naravnega življenja.
Novela se začne z obširnim uvodom, vrh doseže z žrtvovanjem sokola.
Sokolja teorija - v noveli se mora kot vodilni motiv pojavljati značilne, včasih simbolni predmet
NOVELA
 Krajša pripoved v prozi s snovjo iz stvarnega življenja.
 Zgrajena je iz enega osrednjega dogodka, razplet je presenetljiv, pomembno vlogo igra konkreten
predmet.
 Ima malo oseb, osrednji dogodek ima velik vpliv na njih.
 Tudi dogajalni čas in prostor sta omejena.
 Ponoven razcvet doživi v romantiki in realizmu.
 Kasneje so se namesto novele uveljavile druge oblike kratke pripovedne proze.
MIGUEL DE CERVANTES: DON KIHOT
O avtorju:







1547 – 1616
Rodil se je v manjšem mestecu blizu Madrida kot sin podeželskega zdravnika
Njegovo življenje polno dogodivščin (bil v vojski, komornik kardinalu, prodan kot suženj v Alžirijo …)
Otepal se je revščine, opravljal različna slabo plačana dela.
Roman Don Kihot začel pisati v zaporu.
Z romanom dosegel slavo, obogatel ni.
Umrl v Madridu.
O delu:


Nastal kot parodija na viteške romane, saj so bili te zelo brani in njihova kvaliteta je bila v obratnem
sorazmerju s kvaniteto.
Don Kihot je na videz viteški roman, a posnema resne viteške romane na posmehljiv, pretiran način.
21
Patricia Sadar J. in Lučka Godina



Parodija – posmehljivo, komično posnemanje resnega književnega besedila
Teme: nasprotje med ideali in stvarnostjo, vprašanje videza in resnice, resnica se kaže kot relativna
Ideje: kritika srednjeveškega romana, nesmiselnost vztrajanja pri preživelih idealih, viteški romani so
nekoristna, škodljiva, nizka literatura
Obnova:







Don Kihot, obubožani petdesetletni podeželski plemič iz Manče, preživlja dneve ob branju viteških romanov.
To počne tako navdušeno, da se mu nazadnje omrači um in ne loči več stvarnosti od fantazije. Sklene, da bo
tudi sam postal popotni vitez in opravljal različna junaška dejanja.
Očisti staro, zarjavelo orožje, osedla kljuse, ki ga poimenuje z zvenečim imenom Rosinant, in se odpravi na
pot. Kot oproda potuje z njim kmet Sančo Pansa.
Izbere tudi damo svojega srca, robato kmečko dekle, ki jo v svoji fantaziji vidi kot najlepšo princeso in jo
imenuje Dulsineja Toboška (Alonzo Lorenzo). Njej namerava posvečati svoja junaštva.
Dolgi, koščeni don Kihot na mršavem konju in kratki, čokati Sančo Pansa na oslu doživljata eno prigodo za
drugo, vendar jo skoraj vedno skupita.
Ena njunih najbolj znanih prigod je npr. boj z mlini na veter, ki jih don Kihot vidi kot velikane. Zapodi se v
mlin, vetrnice ga zgrabijo in treščijo po tleh.
Tudi druge prigode don Kihota in Sanča Panse se končajo podobno klavrno. Don Kihota ni mogoče prepričati,
da vidi stvari drugačne, kot so v resnici.
Končno domačemu župniku in brivcu z zvijačo uspe spraviti viteza domov. Zdaj ga sreča pamet, vendar to
pomeni tudi njegovo smrt.
Književne osebe:


Don Kihot:
o Idealist, kot vitez želi braniti nemočne in nedolžne
o Njegovi nagibi so nesebični, vendar se po navadi končajo katastrofalno zanj
o Tragikomičen junak, je smešen, a vzbuja sočutje
Sančo Pansa
o Realist
o Glavna skrb mu je kako nahraniti družino
o Preračunljiv, razmišlja praktično
o Obseden s pregovori
o Malce zaostal
ROMAN
 Pomeni vsako obsežno pripoved v prozi, ki pripoveduje o usodi ene ali več književnih oseb.
 Vrh je dosegel v realizmu.
 Kasneje se razvijejo različne oblike modernega romana.
 Od epa se loči po tem, da pripoveduje o stvarnem življenju oseb.
Renesančna dramatika




Zgledovala po antičnih vzorih, tudi pod vplivom srednjeveške.
Poleg tragedij in komedij je predvsem v Italiji nastajala commedia dell' arte – posebna improvizirana oblika
komedije s stalnimi liki.
Gledališče je bilo v elitabetinski Angliji najbolj priljubljena zabava za vse sloje.
The Globe – najbolj znano gledališče.
22
Patricia Sadar J. in Lučka Godina


To so bile odprte, nepokrite lesene stavbe okrogle ali osmerokotne oblike. Ob straneh so se dvigali balkonski
sedeži, v sredini parter s stojišči. Kulis ni bilo, igralci niso nosili pravih kostumov, igrali so le moški. Vsaka
gledališka skupina je imela dramatika.
Najpomembnejši dramatik William Shakespeare.
WILLIAM SHAKESPEARE: HAMLET
O avtorju:








Shakespeare, največji angleški dramatik, se je rodil v Stratfordu, očetu usnjarju in posestniku.
Leta 1586 pa je odšel v London, kjer je najprej delal kot pomožni delavec, nato igralec, režiser, dramaturg in
dramski pisec.
Že leta 1599 je zavzel eno vodilnih in solastniških mest v najznamenitejšem gledališču elizabetanske dobe
The Globe.
Pri 18-ih poročen, imel tri otroke.
Njegov vpliv na svetovno kulturo je ogromen in njegov opus tako obsežen, da so se literarni izvedenci
spraševali, ali so dejansko vsa dela, ki mu jih pripisujejo, njegova.
Bil je mojster sonetov, ob njih pa napisal številne drame, ki jih še vedno uprizarjajo vsa svetovna gledališča.
Pisal je tragedija, komedije, kraljevske igre, pravljične igre. Navdih črpal iz antične ali angleške zgodovine.
Tragedije so večinoma napisane v verzih, blank verzih (golih verzih) – jambski deseterec brez rime;
pomembni so monologi
O delu:





Snov drame izhaja iz srednjeveške kronike o danskem princu, ki je hlinil blaznost, da bi lahko maščeval
očetovo smrt.
Tragičnost Hamleta izhaja iz notranje razklanosti in neodločnosti glavnega lika.
Shakespeare v tej drami ruši grško načelo trojne enotnosti (1 kraj dogajanja, 1 čas dogajanja oz. kratek čas
dogajanja npr. 1 dan, 1 osrednji dogodek). Je pa drama napisana v obliki dramskega trikotnika (drame 20.
stoletja so ciklične drame).
Motivi: krvno maščevanje, neodločnost
Hamlet je kot človek nove dobe poln protislovij, neodločen. Njegov značaj nam razkrivajo predvsem njegovi
monologi, sprašuje nas o protislovjih človekovega bivanja nasploh
Obnova:





Na obzidju danskega kraljevega dvorca Elsinor se začne pojavljati duh pokojnega kralja Hamleta. Duh
svojemu sinu Hamletu razkrije, da ga je ubil brat Klavdij, da bi se polastil prestola in njegove žene Gertrude.
Od Hamleta zahteva maščevanje, Hamlet, ki pa je empirist, najprej želi dokaze o stričevi krivdi.
Da bi se dokopal do resnice, se dela blaznega. Ko na grad pridejo potujoči igralci, jim Hamlet naroči odigrati
prizor, ki spominja na smrt pokojnega kralja kot jo je opisal duh (‘mišnica’).
Kralja Klavdija, ki ga razžira vest, obide slabost, zato se umakne v svojo sobo. Za Hamleta je to dokaz stričeve
krivde. Polonij, dvorni komornik, se skrije za preprogo, da bi prisluškoval pogovoru med Hamletom in
njegovo mamo, a ga Hamlet pomotoma ubije, misleč, da se za preprogo skriva kralj.
To Hamletovo dejanje kralj izrabi za izgovor, da ga pošlje v Anglijo s pismi, v katerih je navodilo, naj Hamleta
ubijejo. Hamlet se po naključju reši in se vrne na Dansko. Med njegovo odsotnostjo Ofelija od žalosti ob smrti
očeta Polonija izgubi razum in se utopi v reki (stori samomor). Laert, njen brat, se odloči maščevati očetovo
in Ofelijino smrt.
Klavdij ga nagovori, da Hamleta izzove na dvoboj, vendar pa Laert konico svojega meča namaže s strupom.
Poleg tega Klavdij, za vsak slučaj, zastrupi tudi kupo vina, ki naj bi ga Hamlet pil.
23
Patricia Sadar J. in Lučka Godina


V dvoboju Laert res rani Hamleta, a v boju zamenjata meča in Hamlet rani tudi Laerta ter tako zastrupi tudi
njega. Kraljica nevede izpije čašo zastrupljenega vina, namenjeno sinu.
Umirajoči Laert Hamletu razkrije spletko, ta pa nato rani in tako ubije še kralja in na koncu tudi sam umre. Na
prizorišču se pojavi norveški princ Fortinbras, ki mu Horatio pove, kaj se je dogajalo, Fortinbras pa prevzame
oblast.
ZASNOVA: Klavdij, brat preminulega kralja, prevzame oblast; prikazuje se duh umrlega kralja
ZAPLET: Hamletu očetov duh razkrije resnico o svoji smrti, Hamlet se ga odloči maščevati
VRH: mišnica (potujoči igralci zaigrajo prizor, ki spominja na umor Hamletovega očeta)
RAZPLET: Ofelija stori samomor; spopad med Hamletom in Laertom
RAZSNOVA: danski prestol prevzame Fortinbras
KRAJ IN ČAS: danski dvor, pokopališče; čas ni enoten
IDEJA: idejni vrh drame je monolog “Biti ali ne biti”, ki govori o protislovjih človekovega bivanja
MOTIVI: (krvno) maščevanje in neodločnost gl. lika
24
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
SLOVENSKA REFORMACIJA, PROTIREFORMACIJA IN BAROK
REFORMACIJA






Reformacija je versko in politično gibanje v 16. stoletju.
Glavni razlog za nastanek gibanje je predvsem želja po reformiranju katoliške Cerkve.
Katoliška cerkev je bila ena temeljni ustanov, imela veliko politično moč in bila med najbogatejšimi
fevdalnimi posestniki. Cerkveni dostojanstveniki so zaradi odpustkov živeli razkošno in se s tem vedno bolj
oddeljevali od preprostih ljudi in krščanskih naukov.
Ljudje so protestirali proti napakam, zato obdobje imenujemo tudi protestantizem. Zahtevali so vrnitev k
naukom iz evangelijev (evangeličani).
Začetnik reformacije je bil nemški menih in profesor teologije Martin Luther. Oktobra 1917 je na vrata
cerkve v Wittenbergu na vrata cerkve pribil svoj protest v obliki 95 tez. Njegovemu nauku so se pridružili vsi
družbeni sloji.
Skupne značilnosti reformatorskih gibanj (anglikanci, luteranci, kalvinisti):
o Ne priznavajo papeža.
o Zahtevajo revno cerkev.
o So proti celibatu in proti čaščenju svetnikov.
o Verski nauk se mora širiti v narodnem jeziku.
o Vsak vernik ima pravico in dolžnost brati Sveto pismo v svojem jeziku.
Reformacija na slovenskem






Luthrovi nauki so na Slovensko začeli prodirati v dvajsetih letih 16. stoletja.
Slovenska protestantska cerkvena organizacija je bila ustanovljena leta 1562.
16. stoletje pomeni tudi krizo fevdalnega reda, kar se je odrazilo v kmečkih uporih. 1515 – prvi vseslovenski
kmečki upor. V povezavi s tem uporom so se ohranile prve slovenske tiskane besede.
Velik problem so v tistem času predstavljali turški vpadi.
Od leta 1550 so redno izdajali knjige v slovenskem jeziku. Te knjige pomenijo začetek slovenske književnosti
in knjižnega jezika.
Za začetnika velja Primož Trubar, ki je leta 1550 napisal in izdal Abecednik (=je priročnik s katerim naj bi se
ljudje naučili brati) in Katekizem (=je knjiga z zgoščeno razlago krščanskega nauka, v kateri so v obliki
vprašanj in odgovorov posredovane temeljne verske resnice).
PRIMOŽ TRUBAR: EN REGIŠTER … (PROTI ZIDAVI ROMARSKIH CERKVA)
O avtorju:








1508 – 1586
Rodil na Raščici pri Velikih Laščah kot sin podložnika turjaških grofov.
Šolal se na Reki in v Salzburgu, študij končal na Dunaju.
Leta 1530 ga je škof Bonomo (v njegovem krogu je spoznaval protestantsko miselnost in ideje ter spise
Erazma Rotterdamskega) posvetil za duhovnika in ga kot vikarja poslal v Laško.
Leta 1542 postal kanonik ( = krščanski duhovnik, ki ga škof imenuje za svojega svetovalca) v Ljubljani.
Ko so ustanovili slovensko protestantsko cerkev je bil Trubar njen superintendent (=vodja).
Leta 1565 moral v pregnanstvo.
Umrl leta 1586 v Derendingnu.
Primož Trubar je najpomembnejši pisec slovenske reformacije, avtor prvih slovenskih knjig in utemeljitelj našega
knjižnega jezika.
25
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
o
o
o
o
Trubar se je pri svojem pisanju moral spopasti z dvema problemoma: kakšen naj bo jezik, da bo čim bolj
razumljiv vsem Slovencem, in kakšna pisava je za zapis primernejša.
Izbral je jezik, ki se mu je zdel še najmanj narečno obarvan (ljubljanski). V njegovem jeziku je tudi veliko
nemških popačenk, ki so se tedaj uporabljale v pogovornem jeziku.
Tako je v želji, da bi ga razumeli po vsem ozemlju ustvaril prvi knjižni oz. nadnarečni jezik. Sestavil je pisavo,
ki je bila bolj prilagojena slovenskemu jeziku kot nemška gotica – bohoričica (uzakonil jo je Adam Bohorič).
Čez 300 let jo je nadomestila gajica.
Obnova:
I. eksempel / pridružni zgled


ženska laže, da se ji vsako noč prikažeta sv. Rok in sv. Sebastijan in ji velita, naj se jima sezida cerkev, drugače
bosta pomorila živino in uničila ves pridelek
vaščani ji verjamejo in sezidajo cerkev, čemur Trubar močno nasprotuje in k tej ženski pošlje svojega vikarja,
da bi izvedel več podrobnosti - ženska odgovarja, da prideta ob polnoči k njej dva črna moža – ko ji vikar
reče, da so črni zlodeji, svetniki pa so beli, se hitro popravi in reče, da sta njuna obiskovalca bela …
II. eksempel


Gregor Trubar (mlinar, Trubarjev stric), Šavleča Katerina (kurba) in Margeta Hudakončevka (vdova) pravijo da
se jim prikazuje devica Marija in zahteva, da se ji sezida samostan za nune – vse tri nato dočaka slab konec
Pri bogu praznoverje ni dobro sprejeto!
O delu:






Proti zidavi romarskih cerkva je odlomek iz obsežnejšega besedila, ki je izšlo v knjigi Ta prvi dejl tiga noviga
testamenta leta 1557.
Tema: verska, Trubar nastopi proti ljudskemu praznoverju, ki ga je Katoliška cerkev izrabljala za zidanje novih
cerkva.
Šiftarstvo verska sekta, katere pripadniki se zavzemajo za ustanavljanje cerkev, samostanov.
V besedilu so jasno razvidne protestantske ideje  cerkev naj bo revna, vrne naj se k pravi veri
Besedilo ima moralni nauk.
Jezik je stvaren in razumljiv. Posebnost je dvojna formula (priredno povezane sopomenke), besedišče
arhaično, veliko je nemških popačenk.
Drugi protestantski pisci:
Adam Bohorič (1520 – 1598)





Edini izmed slovenskih protestantskih piscev, ki ni bil duhovnik.
Rodil se je v Brestanici, študiral na univerzi v Wittenbergu.
V Krškem ustanovil šolo, kasneje postal ravnatelj stanovske šole v Ljubljani.
Leta 1598 moral v pregnanstvo.
Delo: Zimske urice (o slovenski slovnici; napisana v latinščini).
Sebastjan Krelj (1538 – 1567)




Od vseh protestantov najbolj izobražen (posebej jezikoslovno).
Doma iz Vipave, študiral v Jeni  postal duhovnik.
Umrl za jetiko.
Delo: Otročja biblija (katekizem), Postilo slovensko (razlaga evangelijev)
Jurij Dalmatin (1547 – 1589)
26
Patricia Sadar J. in Lučka Godina





Rojen v Krškem, najprej obiskoval Bohoričevo šolo, za duhovniški poklic se šolal v Tübingenu.
Umrl v Ljubljani, kjer je bil pridigar.
Delo: Dalmatinova Biblija (prevod Svetega pisma) – 1584
Prevod je končal v 10 letih, ker je bil protestant je bil redno preganjan.
Biblijo za natisnili v tiskarni v Wittenbergu. Je bila edina knjiga, ki jo katoliki niso uničili (ohranjala je
protestantski jezik in pisavo).
PROTIREFORMACIJA
= odziv Katoliške cerkve na reformacijo.


Svoje cilje je cerkev poskušala doseči predvsem z jezuiti (želeli so imeti čim večji vpliv na izobrazbo in
mišljenje ljudi; so meniški red ustanovljen v 16. stoletju v Španiji) ter inkvizicijskim sodiščem (preganjalo je
reformatorje in znanstvenike).
Začele so se tudi verske vojne.
Slovenska protireformacija





Na naših tleh se okrepi proti koncu 16. stoletja.
Deželni knez je ustanovil verske komisije, ki so izganjale protestantske pridigarje. Zažgane so bile vse
protestantske knjige, razen Bibilije.
Tomaž Hren (1560 – 1630): spodbujal izdajanje slovenskih knjig, vendar v katoliških krogih ni bilo zanimanja
za knjige ali ta izboljšanje splošne izobrazbe.
V kulturnem pogledu predstavlja protireformacija zastoj.
Izgubljala se je enotnost knjižnega jezika.
BAROK
= nov umetnostni slog 17. in 18. stoletja.
Značilnosti:




Pretirana okrašenost
Izumetničenost (nenaravnost)
Razkošnost barv in oblik
Uveljavil se je bolj v likovni umetnosti in glasbi.
Slovenski barok






Na naših tleh se je začel uveljavljati proti koncu 17. stoletja (grajenje cerkev, jezuitska glasba …).
Osrednja osebnost tega časa je bil Janez Vajkard Valvasor, nemški plemič. Njegovo najbolj znano delo je
Slava vojvodine Kranjske.
Slovenščina je bila še vedno jezik preprostega kmeta, vendar so jo nekateri plemiči znali vsaj deloma.
Začela se je obnovitev slovenskih knjig, pomembna je bila še vedno verska književnost.
Zelo pomembna postane pridiga, razvijejo se tudi različne oblike verskega premišljevanja, velik pomen je
imela tudi cerkvena pesem.
V ta čas spadajo tudi verske igre (kakršne so bile značilne za srednji vek).
JANEZ SVETOKRIŠKI: NA NOVIGA LEJTA DAN
O avtorju:

1648 – 1714
27
Patricia Sadar J. in Lučka Godina





Njegovo pravo ime je bilo Tobija Lionelli.
Rodil se je v Vipavskem Križu, po očetu je italijanskega rodu, po materi Slovenec.
Pri 17-ih stopil mv meniški red in kasneje kot pridigar služboval v mnogih krajih.
Umrl v Gorici.
Slovel je kot odličen pridigar. Delo: Sveti priročnik (skupek vseh njegovih pridig).
O delu








nagovarja zakonske pare (na novoletni dan 1697), skozi pridigo jim daje zgled, kaj morajo in česa ne smejo
početi, da bodo v zakonu srečni
Z literarnega vidika je v pridigi najpomembnejši del, v katerem pridigar glavni nauk ali idejo pridige ponazori s
številnimi zgodbami. Najbolj znan odlomek iz te pridige je odlomek, v katerem nagovarja zakonce in vsebuje
štiri take zgodbe: o cesarici Liviji in cesarju Avgustu, o Sokratu in Ksantipi, o drozgih in kosih, o malovrednem
možu.
moralni nauk pridige je: v zakonu sta nujni strpnost in potrpežljivost
Življenjski nauki Janeza Svetokriškega so patriarhalni: od žene zahteva ubogljivost in pokornost možu, od
moža pa zgledno življenje
eksampel - pozitiven ali negativen zgled, s katerim pridigar ponazori moralni nauk
vključuje veliko latinskih citatov in drugega okrasja značilnega za baročni slog
moraliziranje - to pomeni, da pridigar presoja o početju ljudi in jim svetuje s stališča krščanske morale;
alegorično moraliziranje - pridigar moralne nauke ponazarja z zgodbami in prispodobami
pridiga, od srednjeveške se loči po tem, da je pestrejša, zanimivejša in včasih celo zabavna
Obnova
I. eksempel
●
gospod svoji nevesti pošlje 'en lep faconetel' (ključna prispodoba) s podobo cesarice Livije z napisom »taka
bodi« v smislu, da če bo tako dobra in potrpežljiva kot Livija, jo bo resnično ljubil - Livija je bila znana po
portpežljivosti do svojega moža, ki jo je varal, a je bila ona slepa za njegove grehe
●
nevesta nato gospodu pošlje robec s podobo Sokrata in napisom »tak bodi« - Sokrates je bil prav tako znan
po svoji potrpežljivosti do žene in njegovi gluhosti za njeno togotnost
II. eksempel
●
prepir med možem in ženo, ko ji mož prinese 12 kosov, za katere trdi, da so drozgi - žena jasno vidi, da so to
kosi in mu to kar naprej (posmehljivo) govori dokler mož ne znori in jo pretepe …
28
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
EVROPSKI KLASICIZEM IN RAZSVETLJENSTVO
KLASICIZEM
Klasicizem je oznaka za vse književne smeri, ki se zgledujejo po antiki, saj antika velja za klasično književno obdobje.
Lahko pa je tudi ime posebnega književnega obdobja , ki se je razvila v 17. stoletju v Franciji – francoski klasicizem.
Pojav in razvoj francoskega klasicizma je povezan z rastjo francoskega absolutizma. Miselnost tega časa je temeljila
na racionalizmu, po katerem je najvišje življenjsko načelo razum. Ker se je razvijala v tesni povezavi s kraljevim
dvorom, o njej govorimo tudi o pridvorni umetnosti (razumnost, skladnost z naravo).
Značilnosti:






treznost
jasnost
pravilnost
urejenost
poudarjena razumskost
pogost problem med čustvom in dolžnostjo
Klasicizem lirike ne pozna, ker zavrača izražanje čustev, priljubljena pa je bila basen v verzih.
KLASICITIČNA DRAMATIKA




Strogo sledila antičnim vzorom.
Pravilu o enotnosti dejanja so dodali še enotnost časa in kraja.
Komedija je bila manj strogo določena kot tragedija.
Vrh dramatike dosegli Pierre Corneille, Jean Racine (oba tragedije), Moliere (komedije)
MOLIERE: TARTUFFE
O avtorju:









1622 - 1673
Rojen kot Jean Baptiste Poquelin v Parizu v premožni meščanski družini.
Po končanem študiju prava, postal igralec v potujoči gledališki skupini, ki je potovala po vsej deželi.
Po 12-ih letih se je vrnil v Pariz in postal gledališki vodja ter komediograf.
Bil je ljubitelj takratnega kralja Ludvika XIV (ta ga je marsikdaj zaščitil zoper napadov klerikalnih krogov in
plemiških dvorjanov).
Umrl je leta 1673 v Parizu
Dela: 27 komedij (v verzih in prozi; napisane v visokem klasicističnem slogu)
v komedijah prepleta splošne človeške napake, odkriva človekov značaj, odnose med ljudmi
Največkrat so to komedije značajev, kritičnost je bila pogosto povezana s satiro
Obnova:


V hišo mestnega bogataša Orgona se vseli Tartuffe, na videz zelo moralen in pobožen človek, toda v resnici
zelo nevaren hinavec. Orgon in njegova pobožnjaška mati Pernellova sta vsa prevzeta od navidezno
poštenega ter pobožnega mladeniča in v njem vidita svetnika. Vsi ju poskušajo prepričati, da je Tartuffe
prevarant, kateri je izkoristil njihovo naivnost. Tega se ne zavedajo, dokler Orgon Tartuffu ne ponudi poroke
s hčerko Marijano.
Orgon ima Tartuffa tako rad, da mu za ženo obljubi svojo hči, ki je že bila zaročena z Valerom. Mlad par je
temu nasprotoval, a se ni upal kljubovati očetovi volji. Zaradi Marijanine neodločnosti sta se z Valerom tudi
sprla, a je spor pomirila Dorina.
29
Patricia Sadar J. in Lučka Godina




Dorini (služkinja) se je uboga Marijana zelo smilila, zato se je odločila, da ji bo pomagala in vsem razkrila
Tartuffove ukane. Z Damisom (sin Orgona) sta izdelala načrt. Ta se je skril v kabinet in prisluškoval
intimnemu pogovoru med Tartuffom in Elmiro, Orgonovo ženo. Tartuffe je Elmiri dvoril. Damisa je pogovor
zelo razburil, zato je odhitel povedati očetu o sramotnem dejanju in varanju. Še vedno zaslepljen Orgon sinu
ni verjel, zato ga je vrgel iz hiše in ga razdedinil. Za dediča je dolčil Tartuffa. S tem dejanjem je odprl oči svoji
ženi Elmiri, ki je šele tedaj spoznala kako zaslepljen je Orgon. Povabila ga je, naj se prepriča na lastne oči in
ga skrila pod mizo, ter se med tem ljubimkala s Tartuffom. Orgon je vse slišal in je spoznal kakšen svetohlinec
in hinavec je Tartuffe, zato ga je vrgel iz hiše.
Tartuffe je s sabo vzel skrinjico, ki mu jo je v varstvo dal Orgon. V njej so bili zapisani vsi Orgonovi grehi iz
preteklosti. Skrinjico je Tartuffe v maščevanju ovadil kralju.
K Orgonovim pride uradnik Loyal in jim preda sklep, da se morajo izseliti iz hiše. Orgon se že vda v usodo,
toda policija spredvidi zle namene Tartuffa in njegov posmeh. Vklenejo ga, Orgonu pa sporočijo, da mu je
kralj napako odpustil, saj je med vojno zvesto branil krono in domovino.
Na koncu je bil Orgon rešen vseh skrbi, Marijana in Valer sta se lahko poročila, Pernellova je priznala njeno
zaslepljenost zaradi Tartuffa in cela družina se je poklonila kralju.
O delu:




Prva verzija komedije je nastala že leta 1664, a je duhovščina dosegla prepoved predstav.
Tartuffe ima pet dejanj in je pisan v verzih.
V Tartuffu je Molier kritiziral predvsem svetohlinstvo.
Uporabljal kristalno čist slog in vzbujal komičnost s številnimi spletkami, prisluškovanji in zapleti. Opazimo
lahko situacijsko, besedno in karakterno komiko.
ZASNOVA: seznanitev z osebami, njihovimi lastnostmi in mišljenji
ZAPLET: noče se poročiti z Marijano, vendar pa se zaplete z Elmiro
VRH: Tartuffe pride aretirat Orgona zaradi listin
RAZPLET: policijski uradnik pove resnico o Tartuffu in "reši" primer
RAZSNOVA: zahvala in poklon kralju
RAZSVETLJENSTVO
= je duhovno in politično gibanje meščanstva v 18. stoletju.













Njegove osnovne ideje izhajajo iz humanizma, v središče je postavljen človek (njegove sposobnosti, razum ..).
Zavzema se za večje politične pravice meščanstva, bori se za enakopravnost in je proti privilegijem plemstva.
Leta 1789 se zgodi francoska buržoazna revolucija, ki je hkrati vrh in konec razsvetljenstva.
Racionalizem – poudarja moč človekovega razuma, s katerim je moč rešiti vsak problem.
Empirizem – poudarja pomen izkustva.
Senzualizem – filozofska smer, ki izhaja iz trditve, da človekovo spoznanje in razumevanje temelji na čutnem
zaznavanju.
Utilitarizem – vidi cilj človekovega delovanja v tem, da dela stvari, ki so koristne za posameznika ali za
družbo.
Ti pogledi so vplivali tudi na pospešen razvoj znanosti.
Ostro nasprotovanje verskemu fanatizmu.
Najvplivnejši razsvetljenec je bil Voltaire (delo Kandid ali optimizem)
Nastala je Enciklopedija, ki so jo ustvarili enciklopedisti.
Razsvetljenska književnost je bila družbeno koristna, precej razširjena sta bila basen in roman.
Drama se je najprej zgledovala po klasicizmu, kasneje nastala meščanska drama.
30
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
RAZSVETLJENSTVO V SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI

V Avstriji sta v 18. stoletju vlada razsvetljena absolutista Marija Terezija in Jožef II., znana predvsem po svojih
reformah.
V Franciji prevzame oblast Napoleon, ko zmaga Avstrijo tam ustanovi Ilirske province (središče je bila
Ljubljana).
Razsvetljenstvo pri nas je bilo usmerjeno v vzgojo in izobraževanje kmeta, v ta namen je bilo izdanih veliko
poučnih knjig za kmete.
Krepiti se je začela slovenska narodna zavest.
Začne se razvoj posvetne književnosti.
Slovenski razsvetljenci so se zbirali v skupinah, ki jih imenujemo prerodni krožki, ker so spodbujali preporod
naroda.





Pohlinov krožek
 Sestavljali so ga redovniki.
 Vodja Marko Pohlin (delo:Kranjska gramatika
– začetek razsvetljenstva)
 Izdajala prvi slovenski pesniški zbornik
Pisanice.
Zoisov krožek
 Vodja Žiga Zois (podpiral jih je kot mecen in
kot mentor).
 Valentin Vodnik, Anton Tomaž Linhart,
Jernej Kopitar (avtor prve slovenske
znanstvene slovnice), Jurij Japelj (katoliški
prevod Biblije)
VALENTIN VODNIK: ILIRIJA OŽIVLENA
O avtorju:








1758 – 1819
Rojen v Šiški.
Po končani gimnaziji je stopil v frančiškanski red in postal duhovnik.
Kot duhovnik je služboval tudi na Koprivniku v Bohinju, kjer je spoznal Žigo Zoisa.
Kasneje postal profesor na gimnaziji, v času Ilirskih provinc ravnatelj.
Ko oblast ponovno prevzamejo Avstrijci, ga predčasno upokojijo zaradi njegove naklonjenosti Francozom.
Velja za prvega slovenskega pesnika (vendar ni bil prvi, ki je pesnikl v slovenščini), urejeval je prvi slovenski
časopis Lublanske novice, pisal je šolske učbenike in priročnike, Pesme za pokušino (1806).
Poseben pomen za oblikovanje slovenske narodnosti imajo razsvetljenske budnice, razsvetljensko poučne so
basni, pisal je tudi ode, objavil nekaj prigodniških verzifikacij (voščilo ob novem letu, uganke …)
O delu:



Vodnik izrazi navdušenje nad Napoleonom in Ilirskimi provincami .
Pesem je oda, saj gre za slavilno pesem v vzvišenem slogu.
Kot kitična oblika je uporabljena alpska poskočnica (ki jo je uporabljal zelo pogosto) – je običajno štirivrstična
kitica v kateri se izmenjujeta šest in pet zložni amfibraški verz.
ANTON TOMAŽ LINHART: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
O avtorju:





1756 – 1795
Rodil se je v Radovljici v obrtniški družini.
Po končani gimnaziji v Ljubljani je šel v stiški samostan, kjer je hotel postati menih.
Kasneje se odpravi na Dunaj, kjer študira pravo.
Leta 1780 se vrne v Ljubljano in se pridruži Zoisovemu krožku.
31
Patricia Sadar J. in Lučka Godina



Najprej je pisal v nemščini, šele kasneje v slovenščini.
Dela: Županova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi. (pomenita začetek slovenskega gledališča)
Micka je bila prvič uprizorjena 1789 v stanovskem gledališču v Ljubljani.
Obnova:




Glavna nasprotnika sta baron Naletel in grajski vrtnar Matiček.
Ta se želi poročiti z baroničino hišno Nežko, baronu pa to ni po volji, saj tudi sam zalezuje Nežko.
Matiček izve za baronove načrte in sklene, da ga bo ukanil in razkril njegovo pokvarjenost, poleg tega pa še
dobil obljubljeno doto.
Po mnogih zapletih in zmedah se to tudi zgodi. Matičku pri njegovih spletkah proti baronu pomagajo tudi
druge osebe, predvsem Nežka, ki bi se rada poročila z Matičkom in se izmaknila baronu, ter baronova žena
Rozala, ki je ljubosumna in užaljena, ker baron gleda za mladimi dekleti; rada bi si spet pridobila njegovo
ljubezen, obenem pa tudi baronu dala lekcijo, da bi se poboljšal.
O delu:







Priredba Figarove svatbe.
Komedija s prvinami satire, v kateri prevladujeta situacijska in besedna komika.
Klasično zgradba: sestavlja jo pet dejanj, vrh je v tretjem dejanju, v prizoru na sodišču.
Dogajanje se zgodi v enem dnevu.
Tema: ljubezenski zapleti
Odnos med Matičkom in baronom ni le odnos med nasprotnikoma v ljubezenski spletki, ampak je socialno
pogojen. Baron je predstavnik plemstva, ki se sklicuje na svoje fevdalne pravice. S tem opravičuje svojo
moralno pokvarjenost, saj meni, da zanj ne veljajo iste moralne zapovedi kot za njegove podložnike. Matiček
je pameten, pogumen, pošten, pa tudi iznajdljiv kot predstavnik nižjega stanu je torej nosilec razsvetljenskih
moralnih vrednot. Pametnejši in sposobnejši je kot baron in se tega tudi zaveda
V prizorih na sodišču baron nastopa kot Matičkov hodnik. Prisiliti ga hoče, da bi se poročil s Smrekarica, ki
muje v preteklosti posodila denar, Vendar se izkaže, da je Smrekarica Matičkova mati, zato baronov načrt ne
uspe. Tu zgodba doseže vrh in se začne razpletati, prizor pa je pomemben tudi zato, ker Matiček zahteva, da
se na sodišču uporablja slovenski jezik, čeprav je bila kot uradni jezik določena nemščina. Ena od temeljnih
človekovih pravic je po mnenju razsvetljencev namreč pravica do uporabe lastnega jezika.
32
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
KNJIŽEVNOST EVROPSKE PREDROMANTIKE IN ROMANTIKE
Romantika je nastala v dobi narodnega prebujanja (prebujati so se začeli slovanski narodi, ki so živeli pod tujo
vladavino in so hoteli delno/popolno svobodo – Poljska, Češka, Slovenija, Rusija) in velikih družbenih ter
gospodarskih pretresov, ko je fevdalna ureditev razpadla in se je uveljavilo meščanstvo. Z letom 1815 se je začelo
obdobje restavracije, obnove starega fevdalnega reda. Sledila so številna revolucionarna gibanja.
Zgodila se je tudi industrijska revolucija, z izumom parnega stroja. Začela se je doba kapitalizma.
Predromantika
Predromantika – posamezni pojavi, ki namesto v človekovem razumu iščejo vrednost v čustvovanju.







Zbiranje in posnemanje ljudskega pesništva
Ossianizem – navdihnjen po zbirki Ossianovi spevi; njihova baladna mračnost in ubesedovanje divje
pokrajine sta močno vplivala na razvoj književnosti in ljudskega slovstva; mračno razpoloženje, mesečina,
divja, skalnata škotska pokrajina, jesenski viharji …
Opisno pesništvo narave
Poezija grobov in noči; minljivost, smrt, verska čustva, zelo temačna in nabita s čustvi
Sentimentalizem – značilna razčustvovanost, solzavost
Grozljivi ali gotski roman – zgodbe se dogajajo na srednjeveških gradovih, polnih duhov, skrivnosti, grozljivih
odkritij
Vrhunec dosegla z viharništvom in weimarsko klasiko. Značilna viharna čustva posameznika in strasti,
izjemni posameznik, ki hoče biti svoboden, zahteva svobodo umetniškega ustvarjanja, po zgledu antike 
ravnovesje med razumom in čustvi. Delo: Trpljenje mladega Wertherja
Romantika
(konec 18. stoletja in 1. polovica 19.stoletja)







Pojem romantika izhaja iz besede roman, ker naj bi romantiki pisali tako kot v srednjeveških romanih
(fantastično, pustolovsko, pravljično, sanjsko)
Edino obdobje, ki je zajelo celotno Evropo. Prvo literarno obdobje, ki se je zelo močno pojavilo in razvilo tudi
pri slovanskih narodih.
Imela je pomen tudi v glasbi, slikarstvu in filozofiji (drzna, mistična in spektakularna)
Razpeta je med skrajnim individualizmom in utopično predstavo skupnosti, kakšna naj bi bila
Največjo vlogo imajo čustva
Prevlada osebna izpoved, subjektivistična pripoved
Obdobje romantike ponovno odkrilo orientalsko literaturo, srednji vek, renesanso, ljudsko izročilo (balade,
romance)
Romantika je nasprotje razsvetljenstvu:
ROMANTIKA
RAZSVETLJENSTVO
moč čustev in strasti
moč razuma
moč domišljije, lepote in ljubezni
čutno izkustvo
odličnost / izjemnost posameznika (se dvigne
nad povprečne ljudi)
enakost ljudi / sreča za vse ljudi
posameznik je v nasprotju z družbo in
družbenimi normami
podvrženost posameznika skupnosti
33
Patricia Sadar J. in Lučka Godina









Romantiki prepričani, da so izjemne osebnosti (niso spoštovali družbenih pravil), romantični človek: lep,
plemenit, čustven, občutljiv in duhovno bogat, zmožen ustvarjati in sprejemati lepoto.
Življenjska filozofija svetobolje – ideal in resničnost sta nezdružljiva zato svet povzroča človeku le bolečino.
Pesništvo ni le njihov poklic, ampak tudi njihovo poslanstvo
Fatalizem – vdanost v usodo, beg iz stvarnosti (tudi v smrt), resignacija
Panteizem – iskanje utehe v naravi
Umetniški navdih je za njih božji dar. Umetnik je več kot navaden človek.
Najbolj se je razvila lirika, saj so na tak način najlažje izpovedali svoja čustva
Znotraj so se razvile mnoge zvrsti: sonet, gazela, gosla, romanca …
Uveljavila se je tudi proza (krajša pripovedna proza in roman), zelo popularen je zgodovinski roman, pisali
tudi različna dramska besedila.
Najznačilnejši predstavniki:






NEMCI: Goethe, Schiller, Heine
RUSI: Puškin, Lermontov
SLOVENCA: Prešeren in Čop
ANGLEŽI: Byron, Scott, Shelley, Keats
FRANCOZI: Hugo, de Lamartine
ITALIJANI: Leopardi, Manzoni
ALEKSANDER SERGEJEVIČ PUŠKIN: JEVGENIJ ONJEGIN
O avtorju:











1799 – 1837
Izhajal iz stare ruske plemiške družine.
Otroška leta je preživel v Moskvi, v neurejenih razmerah, ob brezbrižnih starših.
Znamenita varuška Arina Rodoionovna, ki ga je naučila rusko.
Obiskoval je elitni licej v Carskem selu, ki je plemiške sinove izobraževal in vzgajal za visoke državne službe.
Zaradi liberalnih in demokratičnih idej pregnan v južno Rusijo in na Kavkaz. Idejno je bil blizu dekabristom, ki
so se decembra 1825 uprli cesarjevemu absolutizmu.
Puškin se je smel leta 1826 vrniti v Moskvo, kjer se je vključil v življenje na dvoru.
Leta 1831 se je poročil, leta 1837 padel v boju za ženino čast.
Puškin je v svojem času, s svojimi deli zaslovel.
Je eden najpomembnejših ruskih književnikov, saj je ustvaril sodobni umetnostni jezik.
Pisal je lirske pesmi, romantične pesnitve, pravljice v verzih, povesti, novele v prozi, roman v verzih.
Obnova:




Osredotoča se na glavnega karakterja – Jevgenija Onjegina, mladeniča, ki se veliko giblje v visokih krogih
ruske družbe in je stalen gost vseh zabav in plesov.
Od pripovedovalca pa izvemo, da navkljub vsem zabavam in razburljivemu življenju (njegov »hobi« je
osvajanje mladenk), Onjegin ostaja duševno neizpolnjen in zdolgočasen.
Ko umre njegov stric, podeduje posest na deželi, kamor se preseli, da bi zbežal življenju v mestu, ki je zanj
izgubilo pomen, a kmalu ugotovi, da ga dolgočasi prav vse – tudi dežela.
Se pa tam spoprijatelji z novim sosedom Vladimirjem Lenskim – mladim poetom z resnično strastjo do
življenja. Lenski je Onjeginovo pravo nasprotje – pripovedovalec ga mnogokrat opiše kot gorečega in
romantičnega, medtem ko za opis Onjegina izbira besede kot so hladen, mrtvih čustev itd.
34
Patricia Sadar J. in Lučka Godina








Prijatelja se zelo zbližata in Onjegin kmalu izve, da se je Lenski močno zaljubil v Olgo.
Ko nekoč skupaj obiščeta Olgino družino, se njena starejša sestra Tatjana, zaljubi v Onjegina – to mu kasneje
prizna v pismu, na katerega pa Onjegin (ki o ljubezni nima več nobenih romantičnih utvar) reagira precej
hladno in jo zavrne.
Tatjana je seveda povsem skrušena in depresivna, kar pokaže tudi na praznovanju svojega goda, ki se ga
udeležita tako Lenski kot Onjegin (Lenski ga prepriča, da gre z njim; zlaže se, da je majhen dogodek).
Ko Onjegin vidi, kako nesrečna je Tatjana, in da je praznovanje precej večji dogodek, kot mu ga je opisal
Lenski, se odloči, da se mora prijatelju nekako maščevati –> ko se prične plesati, si ob vsakem plesu za
soplesalko vzame Olgo, kar Lenskega tako ujezi, da zapusti zabavo.
Ker je Lenski prepričan, da mu Onjegin poskuša ukrasti Olgo, svojega prijatelja pozove na duel (dvoboj), v
katerem Onjegin Lenskega smrtno rani.
Zgrožen nad svojim dejanjem, Onjegin zapusti svojo posest in potuje po svetu.
Par let kasneje znova sreča in se zaljubi v Tatjano, ki se je v tem času močno spremenila (hladna, ponosna …)
in se poročila.
Tatjana sicer prizna, da ga še vedno ljubi, a se ne namerava izneveriti svojemu možu – na koncu ga torej
zavrne, tako kot je on njo pred mnogimi leti.
O delu:



Odvečni človek – tipičen romantičen junak, individualist, sprt s svetom, Onjegin je prvi tak lik
Tudi ostale osebe imajo romantične poteze, Lenski je romantični zanesenjak, Tatjana je romantično sanjava
Onjeginska kitica
Roman v verzih
 Od romantične pesnitve se roman v verzih razlikuje po tem, da ima manj izpovednih prvin
 Prikazuje vsakdanje življenje ruskega plemstva
 Vsakdanji jezik (na meji)
PRIPOVEDNIŠTVO V PROZI


Zgodovinski romani, osrednji lik je še vedno romantični človek
Novele, povesti, umetne pravljice short story/kratka zgodba
Short story/kratka zgodba
 Vrsta kratke pripovedne proze
 Za začetnika velja Edgar Allan Poe
 Kratke, dramatične zgodbe (in medias res)
 Dogajanje je subjektivno, fantastično, postavljeno v nestvaren svet
 Zgodba skromnega obsega, osredotočena na nepomemben dogodek, ki ima simboličen pomen
LIRIKA
HEINRICH HEINE: LORELAJ
O avtorju:




Rojstvo: 1797 v Düsseldorfu v družini židovskega trgovca
Najprej učil za trgovca, nato študiral pravo
Dokončal ga je leta 1825 in prestopil v krščanstvo
Živel kot svoboden umetnik in veliko potoval
35
Patricia Sadar J. in Lučka Godina






Vedno bolj naklonjen socialističnim idejam, kritiziral nemške politične in socialne razmere s stališča
liberalizma in demokracije
Leta 1831 se je za stalno preselil v Pariz (osovražen v Nemčiji)
Leta 1835 v Nemčiji prepovedali širjenje njegovih spisov
Po letu 1848 težko bolan
Smrt: leta 1856 v Parizu
DELA:
o Popotne slike (popotniška razmišljanja)
o Pesniški zbirki: Knjiga pesmi, Nove pesmi
o Atta Troll: satirična pesnitev
o Zimska pravljica
Obnova:
Heinerjeva Lorelaj je prelepa vila, ki sedi na strmi skali nad reko Ren. Opisana je kot cvet ženske lepote, njen glas pa
je tako mameč in ljubek, da ti ledeni kri. Ubogega čolnarja dekličino petje tako prevzame in mu omrtvi razum, da ne
vidi čeri skrite v vodi ter zato utone v rečnih brzicah.
O delu:

















šest štirivrstičnih kitic
rima je prestopna (abab)
verzi: melodični vsak verz ima določeno število poudarjenih zlogov (dva ali tri), število nepoudarjenih pa se
neprestano spreminja – tako nastaja živahno ritmično valovanje, za katero se zdi, da se ujema s sprotnim
tokom čustev
pesem kmalu ponarodela
motivi: večer ob Renu, petje in podoba Lorelaj, čolnar na reki, motiv dekleta
okrasni pridevki: zlate lase, mameče sladek napev, strašna moč
inverzija: z glavnikom jih češe zlatim
primera: primerja Lorelai s kraljico
Lorelei = lirska oz. romantična balada, saj na nas ne učinkuje z dogajanjem, pač pa le z občutjem, konča se s
smrtjo, temelji na ljudski bajki
Lirske izpovedne prvine: na začetku in na koncu žalostno občutje
Izstopa melanholično razpoloženje, ki ga sproži razmišljanje lirskega subjekta o moči ljubezenskih čustev
Usodno ljubezensko moč v pesmi predstavlja Lorelei (sanjsko, pravljično bitje)
Pesnik začne v prvi osebi in nato pripoveduje zgodbo iz preteklosti, ki se mu je zarezala v srce, ga čustveno
ranila, skriva osebno ljubezensko izkušnjo
Opisuje jo kot zalo nimfo, ki lomi moška srca, a jih nato takoj pahne v nesrečo če ne celo smrt. To sporočilo
lahko razumemo kot opis osebne izkušnje ali pa kot svarilo, da mora človek, ko se zaljubi, prisluhniti tudi
zdravi pameti in ne le razburkanim čustvom. Čoln, v katerem se “vozi” tvoja sreča ali celo življenje, lahko
namreč zadane ob čer in potem le z veliko težavo zopet izplavaš na gladino
Pesem tudi sporoča, da je moč ljubezni ob srečanju z usodno žensko, lahko pogubna in varljiva
Že na koncu druge kitice nam avtor nakaže, da opisan ljubezen ne bo srečna, saj “kamniti gorski greben”
preprečuje, da bi se navaden smrtnik povzpel nanj in bil deležen “boginjine” ljubezni
ljubezen je predstavljena kot demonična sila, ki pogublja moške; ženska je postala nevarna sirena, sfinga,
femme fatale (=usodna ženska)
36
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
ROMANTIKA NA SLOVENSKEM







1830 (Prešernovo zrelo obdobje pesništva) – 1849 (Prešernova smrt)
V teh časih so bile Slovenske pokrajine sestavni del Avstrije, Metternichov absolutizem (huda cenzura,
nadzorovanje tiska).
Gibanja: ilirizem (ideja povezave J slovanskih narodov), avstroslavizem (reorganizirana Avstrija; bili bi znotraj
enakovredne tvorbe), panslavizem (povezava Slovanov).
Začela nastajati industrija, gradnja železnice.
Uporabljal se je večinoma nemški jezik.
Program Zedinjene Slovenije (meje v skladu z narodnostnimi mejami, enakopravnost jezika …).
Oblikovali sta se dve skupini, ki sta vplivali na kulturno dogajanje.
Jernej Kopitar
 Konservativna stališča
 Pod vplivom razsvetljenstva
 Zavzemali so se za preprosto, vzgojno pisanje za
slovenskega kmeta, ki naj se zgleduje po ljudski
poeziji.
 Kmetijske in rokodelske novice – praktično
poučevanje ljudi
France Prešeren in Matija Čop
 Književnost po evropskih zgledih, ki bi bila
namenjena predvsem slovenskemu
izobražencu.
 Bila sta prepričana, da je potrebno slovensko
kulturo in jezik dvigniti na višjo raven.
 Kranjska čbelica – pesniški zbornik, glasilo
slovenskih romantikov, njeno izhajanje je kmalu
začela omejevati cenzura
 Miha Kastelic
FRANCE PREŠEREN
O avtorju:








Zrelo
obdobje






France Prešeren je bil slovenski pesnik, ki se je rodil 3. decembra 1800, v Vrbi kmečki družini.
Že pri osmih letih je moral zapustiti dom z namenom pridobitve boljše izobrazbe. V Ljubljani je tudi spoznal
Matijo Čopa, Miho Kastelica, Andreja Smoleta.
Takrat se je začel zanimati za literaturo in se odločil da bo postal pravnik, ne duhovnik, kot je hotela njegova
mama.
Po uspešno končanem študiju na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je delal, kot odvetnik.
Leta 1827 objavi svojo prvo pesem Dekleta v Ilirskem listu. Njegovo zgodnje ustvarjalno obdobje je trajalo
do leta 1829.
V tem času je napisal večino svojih pesmi in pri pisanju le teh, ga je pomembno usmerjal prijatelj Matija Čop.
Prešeren je prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj
vladala romantična usmeritev.
V tem obdobju spozna Primičevo Julijo, šestnajstletno dekle, njemu je bila nedosegljiva.
Bil je nesrečno zaljubljen v bogato Primičevo Julijo, kateri je tudi posvetil Sonetni venec (1834) in še
nekatere druge ljubezenske pesmi. Zrelo obdobje traja do leta 1840
Njegovi prijatelji so umirali eden za drugim, ter kot pesnik v času svojega življenja ni bil priznan. Predvsem ga
je prizadela smrt Matije Čopa. V zadnjih letih življenja se je vse bolj soočal z malodušjem, težavami z
alkoholom, ki pa je nazadnje povzročil njegovo smrt.
1837 začne zvezo z Ano Jelovškovo s katero je imel tri otroke.
Po letu 1940 se začne pozno obdobje.
V tem času napiše tudi Zdravljico.
Umrl je 8. februarja 1849 v Kranju.
37
Patricia Sadar J. in Lučka Godina

Še danes pa velja France Prešeren za enega največjega slovenskega pesnika. Del njegove pesmi Zdravljica
(1844), je besedilo državne himne Republike Slovenije, obletnica njegove smrti pa osrednji državni kulturni
praznik. V manjšem obsegu obeležujemo tudi obletnico njegovega rojstva in sicer, kot Ta veseli dan kulture.
SLOVO OD MLADOSTI
O delu:









žalostnika=elegija
Napisana v zrelem obdobju.
Bivanjska tematika – Prešeren razodeva svoje razmerje oz. spoznanje do temeljenjih bivanjskih vprašanj.
Njegov odnos je pol nasprotij, kar kaže ključna metafora – temna zarja. Pesnik je namreč kmalu spozna, da
kot mlad upaš na najboljše, kot star pa vidiš, da je bil ta up prazen.
Ključno je spoznanje – spoznanje da so razum, znanje, pravičnost, zvesta ljubezen vrednote, ki jih stvari svet
ne ceni. Človek toliko velja kot plača.
Sovražna sreča – človek, ki mu usoda ni naklonjena ne bo nikoli živel zadovoljno.
Pesem je nasprotje med stvarnostjo in človekovimi predstavami o srečnem življenju, kar je ena od glavnih
značilnosti romantičnega odnosa do sveta, zato pesem velja za prvo Prešernovo romantično pesem.
stanca ali oktava – sestavljena iz osmih italijanskih enajstercev z rimo abababcc.
Sredstva: poosebitev, metafora, nagovor
Dni mojih lepši polovica kmalo,
mladosti leta! kmalo ste minule;
rodile vé ste meni cvetja malo,
še tega rožce so se koj osule,
le redko upa sonce je sijalo,
viharjov jeze so pogosto rjule;
mladost! vender po tvoji temni zarji
srce bridkó zdihuje, Bog te obvarji!
Te videt, grji videti napake,
je srcu rane vsekalo krvave;
mladosti jasnost vender misli take
si kmalo iz srca spodi in glave,
gradove svítle zida si v oblake,
zelene trate stavi si v pušave,
povsod vesele lučice prižiga
ji up goljfivi, k njim iz stisk ji miga.
Okusil zgodej sem tvoj sad, spoznanje!
Veselja dókaj strup njegov je umoril:
sem zvedel, de vest čisto, dobro djanje
svet zaničvati se je zagovoril,
ljubezen zvésto najti, kratke sanje!
zbežale ste, ko se je dan zazóril.
Modrost, pravičnost, učenost, device
brez dot žalváti videl sem samice.
Ne zmisli, de dih prve sapce bóde
odnesel to, kar misli so stvaríle,
pozabi koj nesreč prestanih škode,
in ran, ki so se komej zacelile,
dokler, de smo brez dna polníli sode;
'zučé nas v starjih letih časov sile.
Zato, mladost! po tvoji temni zarji
srce zdihválo bo mi, Bog te obvarji!
Sem videl, de svoj čoln po sapi sreče,
komur sovražna je, zastonj obrača,
kak veter nje nasproti tému vleče,
kogar v zibéli vid'la je berača,
de le petica da ime sloveče,
de človek toliko velja, kar plača.
Sem videl čislati le to med nami,
kar um slepí, z goljfijami, ležámi!
38
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
SONETI NESREČE
O delu:




Izšli so v Kranjski čbelici. V njih se kaže Prešernov romantični pogled na svet – pesimizem, melanholija.
Prvi sonet ali sonet domotožja. Vrba ne predstavlja le njegov domači kraj, temveč tudi simbol preprostega
idiličnega življenja s trdno vero v Boga in vase, ki pesniku ni bilo več dosegljivo, saj mu vrnitev v srečno,
neproblematično vaško življenje preprečuje spoznanje. Preklinja dan, ko je odšel od doma in našel to
spoznanje.
Sredstva: poosebitev, nagovor, metonimija, nasprotja
Peti sonet ali sonet smrti. Ko človek pride do zadnje postaje življenja, si želi le še smrti. Življenje je
predstavljeno kot muka, smrt kot odrešitev.
Šesti sonet ali sonet resignacije. Ravnodušno sprejme svojo usodo oziroma se z njo sprijazni. V tem sonetu
se odprejo položaji popolne notranje onemoglosti: omrtvičenost srca in duha, izginotje upa in strahu in
posledično je kakor tnalo ravnodušen za udarce usode. Odpade motiv smrti, ki je bil prej v središču. Notranja
otrplost in neobčutljivost kaže na pesnikovo odpornost na življenjske udarce. Pojavi se neke vrste utrjenost
in moč, saj je lirski subjekt postal odporen na življenjske preizkušnje in nič več ga ne more prizadeti.
I
O Vrba! srečna, draga vas domača,
kjer hiša mojega stoji očeta;
de b' uka žeja me iz tvojga svéta
speljala ne bila, goljfiva kača!
Ne vedel bi, kako se v strup prebrača
vse, kar srce si sladkega obeta;
mi ne bila bi vera v sebe vzeta,
ne bil viharjov nótranjih b' igrača!
Zvestó srce in delavno ročico
za doto, ki je nima miljonarka,
bi bil dobil z izvoljeno devico;
mi mirno plavala bi moja barka,
pred ognjam dom, pred točo mi pšenico
bi bližnji sosed vároval - svet' Marka.
V
Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi,
skrb vsak dan mu pomlájena nevesta,
trpljenje in obup mu hlapca zvesta,
in kes čuvaj, ki se níkdar ne utrudi.
Prijazna smrt! predolgo se ne múdi:
ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta,
ki pelje nas iz bolečine mesta,
tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi;
tje, kamor moč pregánjovcov ne seže,
tje, kamor njih krivic ne bo za nami,
tje, kjer znebi se človek vsake teže,
tje v posteljo postlano v črni jami,
v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže,
de glasni hrup nadlog ga ne predrami.
VI
Čez tebe več ne bo, sovražna sreča!
iz mojih ust prišla beseda žala;
navadil sem se, naj Bogú bo hvala,
trpljenja tvojega, življenja ječa!
Navadile so butare se pléča,
in grenkega se usta so bokala,
podplat je koža čez in čez postala,
ne stráši več je tŕnjovka bodeča.
Otrpnili so udje mi in sklepi,
in okamnélo je srce prežívo,
duha so ukrótili nadlog oklepi;
strah zbežal je, z njim upanje goljfivo;
naprej me sreča gladi, ali tepi,
me tnalo najdla boš neobčutljivo.
39
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
SONETNI VENEC
O delu:






Ob izdaji užalil Julijino mamo.
Tudi dokaz, da se slovenščina lahko uporablja skupaj z zahtevnimi pesniškimi oblikami. Verjel je, da veljava
nekega naroda temelji na kulturi njegovega jezika.
Prvi sonet predstavi kako je sonet sestavljen in komu je namenjen.
Idejni vrh so sedmi, osmi in deveti sonet. Posvečeni so temi pesnjenja in naroda. Glavne teme sonet so torej
ljubezen do domovine, ženske in pesnjenja. V sedmem sonetu se tudi srečamo z idejo orfeizma, ki se
ukvarja z idejo pesništva in pesniškega ustvarjanja. Orfej je namreč s svojo čudežno pesmijo lahko očaral vse
živo in neživo okoli sebe. Verjel je, da lahko pesnik narodno in kulturno prebudi narod. V osmem sonetu
potrebo po orfeizmu oz. željo utemelji, pogled na slovensko zgodovino je pesimističen, pravi da je ta vplivala
na izgubo umetniške ustvarjalnosti.
Magistrale je sklepni sonet, v katerem se ponovijo začetni verzi. Povzetek.
Akrostih – besedna igra pri kateri prve črke sestavljajo poročilo
Sonetni venec
 Italijanskega izvora.
 Sienski – toliko sonetov, kot ima posamezen sonet verzov (plus magistrale). Zanj je značilno trikratno
ponavljanje verzov,
I
Poet tvoj nov Slovencam venec vije,
'z petnájst sonetov ti takó ga spleta,
de "magistrale", pesem trikrat péta,
vseh drugih skupej veže harmonije.
Iz njega 'zvira, vanjga se spet zlije
po vrsti pesem vsacega soneta;
prihodnja v prednje koncu je začeta;
enak je pevec vencu poezije:
vse misli 'zvirajo 'z ljubezni ene,
in kjer ponoči v spanji so zastale,
zbudé se, ko spet zarja noč prežene.
Ti si življenja moj'ga magistrale,
glasil se 'z njega, ko ne bo več mene,
ran mojih bo spomin in tvoje hvale.
VII
Obdajale so utrjene jih skale,
ko nekdaj Orfejovih strun glasove,
ki so jim ljudstva Tracije surove
krog Hema, Ródope bile se vdale.
De bi nebesa milost nam skazale!
otajat Kranja našega sinove,
njih in Slovencov vseh okrog rodove,
z domačmi pesmam' Orfeja poslale!
De bi nam sŕca vnel za čast dežele,
med nami potolažil razprtije,
in spet zedinil rod Slovenšne cele!
De b' od sladkôte njega poezije
potihnil ves prepir, bile vesele
viharjov jeznih mrzle domačije!
VIII
Viharjov jeznih mrzle domačije
bile pokrajne naše so, kar, Samo!
tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo
pozabljeno od vnukov veter brije.
Oblóžile očetov razprtije
s Pipínovim so jarmam sužno ramo
od tod samó krvavi punt poznamo,
boj Vitovca in ropanje Turčíje.
Minuli sreče so in slave časi,
ker vredne dela niso jih budile,
omólknili so pesem sladki glási.
Magistrale
Poet tvoj nov Slovencam venec vije,
Ran mojih bo spomin in tvoje hvale,
Iz sŕca svoje so kalí pognale
Mokrócvetéče rož'ce poezije.
Iz krajov niso, ki v njih sonce sije;
Cel čas so blagih sapic pogrešvále,
Obdajale so utrjene jih skale,
Viharjov jeznih mrzle domačije.
Izdíhljeji, solzé so jih redile,
Jim moč so dale rasti neveselo,
Ur temnih so zatirale jih sile.
40
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
Kar niso jih zatrle časov sile,
kar raste rož na mladem nam Parnasi,
izdíhljeji, solzé so jih redile.
Lej! torej je bledó njih cvetje velo,
Jim iz oči tí pošlji žarke mile,
In gnale bodo nov cvet bolj veselo.
KRST PRI SAVICI
O delu:







Zgodba kako so se slovanska plemena še zadnjič uprla pokristjanjevanju.
Za zgodovinsko ozadje uporabil Slavo vojvodinje Kranjske.
Glavna tema je boj za svobodo, ki naj bi bila najpomembnejša življenjska vrednota.
Zelo pomembna je brezmejna, enkratna romantična ljubezen.
Črtomir je romantičen lik, ker hrepeni po idealni ljubezni. Njegovo ime = črti so bili zli duhovi, išče mir pred
duhovi.
Bogomila je ženska, ki je mila in predana Bogu.
Romantična pesnitev, ki se deli na posvetilo, uvod in krst. Posvetilo je sonet, Uvod je napisan v tercinah, Krst
pa v stancah = osemvrstične kitice. Vse oblike imajo enak verz = italijanski enajsterec.
Obnova:
UVOD:







Zgodba Krsta pri Savici se začne z Uvodom, ki prikazuje zadnji boj poganov za svojo vero.
Pogansko vojsko vodi Črtomir, mlad in odločen vojščak, ki se zaveda, da bo njegovo ljudstvo, če izgubi
odločilni boj, izgubilo ne le svojo vero, ampak svojo svobodo in samostojnost.
Črtomirjeva vojska se pred veliko močnejšo in številčnejšo krščansko vojsko, ki jo vodi Valjhun, umakne v
grajsko utrdbo Ajdovski gradec.
Po šestmesečnem obleganju pride odločilni trenutek, saj je upornikom v utrdbi zmanjkalo hrane. Črtomirjev
nagovor vojščakom (Manj strašna noč . . .) je vrh tega dela pesnitve.
Črtomir se zanaša na presenečenje, ki naj bi poganom pomagalo ukaniti Valjhunovo vojsko, vendar jim to ne
uspe, saj so viharno noč hoteli tudi sovražniki izkoristiti za nenaden napad na utrdbo.
Vname se strašen boj, ne boj, mesarsko klanje. Še pred zoro je boj končan.
Vsi poganski vojščaki so mrtvi, vendar Valjhun med mrliči zaman išče Črtomirjevo truplo.
ZGODBA SE NADALJUJE V KRSTU:
Črtomirja najdemo ob Bohinjskem jezeru. Obupan je zaradi izgubljenega boja, razmišlja o samomoru, vendar ga
zadržuje misel na ljubljeno Bogomilo. Spominja se svojega prvega srečanja z njo na Blejskem otoku. Tam je bilo
svetišče poganske boginje ljubezni Žive, Bogomila pa je bila njena svečenica. Njuna ljubezenska sreča je bila
popolna, nato pa je moral Črtomir v boj. Sedaj želi spet videti Bogomilo ali vsaj izvedeti, kaj se je v dolgih
mesecih, ko je ni videl, zgodilo z njo. Pomaga mu ribič, ki privesla mimo v svojem čolnu. Črtomirja odpelje v
varnejše zavetje k slapu Savice, sam pa se odpravi iskat Bogomilo. Naslednji dan se vrne, spremljata ga Bogomila
in krščanski duhovnik. Bogomila pojasni Črtomirju, da je sprejela krščansko vero. Pripoveduje mu o svojem
strahu za njegovo življenje, o tem, kako je srečala krščanskega duhovnika, ki je bil prej keltski svečenik (druid), ta
pa ji je predstavil krščanstvo kot vero ljubezni. V strahu za Črtomirjevo življenje se je zaobljubila Bogu, vendar je
prepričana, da ju čaka večna ljubezenska sreča v onostranstvu, če bo le Črtomir sprejel krščanstvo, saj mu bodo
kot poganu vrata v raj zaprta. Črtomir pozna krščanstvo v popolnoma drugi luči, kot vero sovraštva in krvavega
boja na življenje in smrt. Kljub temu je pripravljen na Bogomilino željo sprejeti krščansko vero, če ga bo to
združilo z njo, saj v resnici ne veruje v poganske bogove. Za pogansko vero se je bojeval, ker je predstavljala
tradicijo njegovega ljudstva, bila je znak njihove svobode in samostojnosti. Njegov boj je za vedno izgubljen, želi
si le še osebne sreče z Bogomila. Bogomila mu pojasni, da se je zaobljubila Bogu in si želi da bi se tudi on. Želi, da
41
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
postane kristjani, da se lahko srečata v posmrtnem življenju. Zdaj je Črtomir dokončno poražen. Duhovnik ga
krsti, kasneje celo postane krščanski duhovnik in živi le še za svoje rojake, z Bogomilo pa se ne srečata nikoli več.
Matiju Čopu
Vam izročim, prijatlja dragi mami!
ki spi v prezgodnjem grobi, pesem milo;
ločitvi od njega mi je hladilo,
bila je lek ljubezni stari rani.
Minljivost sladkih zvez na svet' oznani,
kak kratko je veselih dni število,
de srečen je le ta, kdor z Bogomilo
up sreče unstran groba v prsih hrani.
Pokopal misli visokoleteče,
želja nespolnjenih sem bolečine,
ko Črtomir ves up na zemlji sreče;
dan jasni, clan oblačni v noči mine,
srce veselo, in bolno, trpeče
vpokojile bodo groba globočine.
Uvod
Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi
že dolgo bije za kršansko vero,
z Avreljam Droh2 se več mu v bran ne stavi;
končano njino je in marsiktero
življenje, kri po Kranji, Koratani
prelita napolnila bi jezéro.
Gnijó po polji v bojih pokončani
trum srčni vajvodi, in njih vojšaki,
sam Črtomír se z majhnim tropam brani.
Bojuje se narmlajši med junaki
za vero staršov, lepo bognjo Živo3.
za črte, za bogove nad oblaki.
On z njimi, ki še tŕdjo vero krivo,
beži tje v Bohinj, v Bistrško dolino,
v trdnjavo zidano na skalo sivo.
Še dan današnji vidiš razvalino,
ki Ajdovski se gradec imenuje,
v nji gledaš Črtomírovo lastnino.
Devetkrat veči množca jih obsuje,
in zveste straže krog in krog postavi,
odvzame up jim vse pomoči tuje;
visoke odre tamkej si napravi,
Dalj Črtomír jim reve ne zakriva,
besede té tov'aršam reče zbranim:
"Ne meč, pregnala bo nas sreča kriva.
Le malo vam jedila, bratje! hranim,
branili smo se dolgo brez podpore,
kdor hoče se podati, mu ne branim;
kdor hoče vas dočákat temne zore,
neproste dni živet nočém enake,
ne branim mu, al jutra čákat more.
S seboj povabim druge vas junake,
vas, kterih rama se ukloníti noče;
temna je noč, in stresa grom oblake;
sovražnik se podal bo v svoje koče,
le majhen prostor je tje do gošave;
to noč nam jo doseči je mogoče.
Narveč sveta otrokam sliši Slave,
tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi
si prosti vóljo vero in postave.
Ak pa naklonijo nam smrt bogovi,
manj strašna noč je v črne zemlje krili,
ko so pod svetlim soncam sužni dnovi!"
Ne zapusti nobeden ga v ti sili,
molčé orožje svoje vsak si vzame,
strahljivca v celem ni imel števili;
al komej vrata so odprte, vname
se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje:
Valjhun tam s celo jih močjo objame.
Tud' on se je zanesel na njih spanje,
prelesti mislil je ozidje grada,
in ponevedama planiti nanje.
Ko svojo moč narbolj vihar razklada,
okrog vrat straža na pomoč zavpije,
in vstane šum, de mož za možam pada.
Ko se neurnik o povodnji vlije,
iz hriba strmega v doline plane,
z derečimi valovami ovije,
42
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
zidovje podkopuje, vrata seka;
ne polasti se njih, ki so v trdnjavi.
Šest mescov moči tla krvava reka,
Slovenec že mori Slovenca, brata kako strašna slepota je človeka!
Ko niso meč, sekira in lopata
jih mogle, lakota nepremagljiva
preti odpreti grada trdne vrata.
kar se mu zoper stavi, se ne ugane,
in ne počije préd, de jez omaga;
tak vrže se Valjhun na nekristjane.
Ne jenja préd, dokler ni zadnja sraga
krvi prelita, dokler njih kdo sope,
ki jim bila je vera čez vse draga.
Ko zor zasije na mrličov trope,
ležé, k' ob ajde žetvi, al pšenice
po njivah tam ležé snopovja kope.
Leži kristjanov več od polovice,
med njimi, ki so padli za malike,
Valjhun zastonj tam iše mlado lice
njega, ki kriv moritve je velike.
PEVCU
O delu:






Osrednja tema: poetološka.
Prve štiri kitice se začnejo z vprašanji.
Metafora: podoba kragulja, ki kljuje srce  navezovanje na Prometeja, ki je v tej pesmi pesnik.
Pesnik mora biti sposoben sprejeti nebesa in pekel, obsojen je na večno nihanje med trpljenjem in
odrešitvijo. Za luč, ki jo prinaša človeštvu s pesmijo, je obsojen na večno trpljenje.
Sestavljena iz petih kitic.
Slogovna sredstva: retorično vprašanje, glasovno slikanje = ječanje, bolečina, trpljenje
Pevcu
Kdo zná
noč temno razjásnit, ki tare duha!
Kdo vé
kragulja odgnati, ki kljuje srce
od zora do mraka, od mraka do dné!
Kdo učí
izbrisat 'z spomina nekdanje dni,
brezup prihodnjih oduzét spred oči,
praznôti ubežáti, ki zdánje morí!
Kako
bit óčeš poet in ti pretežkó
je v prsih nosít al pekel, al nebo!
Stanu
se svojega spomni, tŕpi brez miru!
43
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
KNJIŽEVNOST EVROPSKEGA REALIZMA IN NATURALIZMA
REALIZEM
Snov realistične književnosti je največkrat sodobna družbena stvarnost, zato se v njej še bolj kot v drugih književnih
obdobjih odražajo zgodovinski dogodki in družbene spremembe.
Zgodovinski dogodki:



Nadaljevanje industrijske revolucije.
Pojav delavskih gibanj.
VB – kraljica Viktorija, Fra – Napoleon III., Rus – še vedno fevdalno urejena
Miselnost:




Ponovno je moč dobil človeški razum.
August Comte – pozitivizem
Karl Marx – marksizem
Charles Darwin – evolucija
Značilnosti:





Pisateljeva pozornost ni več usmerjena v človekov notranji, subjektivni svet, ampak predvsem v zunanji,
objektivni svet, k stvarnemu vsakdanjemu življenju.
Pisatelj opisuje in analizira družbo – skoraj znanstven pristop.
Književne osebe so vsakdanji, povprečni ljudje, njihovo delovanje je psihološko in družbeno utemeljeno.
Vrste: pripovedništvo v prozi, roman, novela.
Poznamo več vrst realizma, saj si ne povsod razvijal naenkrat: romantični realizem, objektivni realizem,
socialni realizem, poetični realizem, psihološki realizem, impresionistični realizem, kritični realizem.
Francoski realizem


Realizem se je razvil zgodaj, saj je bila Francija industrijsko razvita država in socialno zelo razslojena.
Pomembni predstavniki: Stendhal, Honore de Balzac (romantični realizem);Gustave Flaubert (objektivni
realizem).
HONORE DE BALZAC: OČE GORIOT
O avtorju:





1799 - 1850
Eden od utemeljiteljev in glavnih predstavnikov francoskega in evropskega realizma.
Rojen v meščanski družini, na željo staršev je študiral pravo, vendar študija ni končal, ker je želel postati
pisatelj.
Vse življenje si je prizadeval pridobiti moč in bogastvo, zato je pisal veliko in hitro.
Človeška komedija – osrednje in nedokončano delo, cikel 24 romanov in nekaj desetin novel. V njem je
poskušal prikazati predvsem razvoj meščanstva in propad družbenih norm in vrednot.
Sestavljena je iz treh ciklov: Študije nravi, Filozofske študije, Analitične študije.
O delu:

Glavna tema romana Oče Goriot je družbeni vzpon za vsako ceno. Družba, ki ceni le ugled in materialno
bogastvo, v svoji brezobzirnosti vse bolj pozablja ne le na moralne vrednote, ampak tudi na družinske vezi.
Ljudje, kot je oče Goriot s svojo slepo ljubeznijo do hčera, so v taki družbi že vnaprej obsojeni na propad.
44
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
Obnova:







V romanu Oče Goriot, ki se dogaja okoli leta 1820, sta dve ključni osebi: Jean Joachim Goriot in Eugene de
Rastignac.
Oba živita v skromnem penzionu gospe Vauquerjeve, v katerem stanuje tudi več drugih ljudi (npr. pobegli
kaznjenec Vautrin).
Goriot je upokojen nekdanji lastnik tovarne testenin. Hčerama Anastaziji in Delphini je omogočil, da sta se
dobro poročili. Obiščeta ga le, ko potrebujeta denar. Ko jima razda vse, kar je imel, bolan pristane v
najbednejši sobi v penzionu.
Tik pred smrtjo si zelo želi še zadnjič videti hčeri, a ju ni blizu, češ da sta prezaposleni. Niti na pogreb ne
prideta za pogrebnim sprevodom se peljeta le njuni prazni kočiji.
Rastignac je tipičen povzpetnik, mladenič, ki pride z dežele v Pariz, da bi študiral in se povzpel v družbi, pri
čemer mu po svojih močeh pomagajo domači. Seznani se z Goriotovima hčerama in celo postane Delphinin
ljubimec.
Ob usodi očeta Goriota se zave, kakšna pravila veljajo v boljši pariški družbi. Rastignac poskrbi za Goriotov
pogreb in ga edini spremlja na zadnji poti. Na koncu romana s stavkom »Zdaj se pa skusiva midva!« napove
boj pariški družbi.
Iz drugih romanov cikla Človeška komedija izvemo, da mu je preboj v višjo družbo uspel, vendar je pri tem
tudi sam vedno bolj pozabljal na družinske vrednote.
Ruski realizem





Rusija je bila gospodarsko zaostala fevdalna država.
Oblast je zatirala vsako naprednejšo misel.
Zato se ruski realizem ukvarja z življenjem plemstva, uradništva in tlačanstva v carski Rusiji.
Pojavi se z Nikolajem Vasiljevičem Gogoljem, ki je usmeril rusko književnost v kritični realizem.
Drugi predstavniki: I. A. Gorbačev, I . S. Turgenjev, L. N. Tolstoj, F. M. Dostojevski, A. P. Čehov (zadnji)
FJODOR MIHAJLOVIČ DOSTOJEVSKI: ZLOČIN IN KAZEN
O avtorju:






Že kot otrok se sreča z revščino, boleznijo in s smrtjo, kar so bili kasneje motivi tudi v njegovih delih.
Njegov oče je bil pretirano strog, krut moški. Ubit je bil s strani svojih podložnikov.
Kasneje se je pridružil tajnemu revolucionarnemu debatnemu krožku, razpravljali so kako spremeniti
razmere v Rusiji. Ko so jih našli, so bili obsojeni na smrt, vendar zadnji trenutek pomiloščeni. Obsojeni so bili
na več let prisilnega dela.
Proti koncu prestajanja kazni se je tudi poročil, vendar ni bil srečen.
Najpomembnejši predstavnik psihološkega realizma. V središču njegovih romanov je človekova duševnost,
bistvena vprašanja človekove usode, življenjski smisel, dobro in zlo ter življenjske vrednote, ki jih povezuje s
ključnim vprašanjem o obstoju Boga.
Ukvarja se predvsem s podzavestjo.
Obnova:


Rodion Raskolnikov je reven študent, ki je prišel s podeželja v Peterburg. Ko se potika po gostilnah, naleti na
zapitega uradnika Marmeladova, ki je s svojim pijančevanjem pahnil družino v skrajno bedo. Njegova hči
Sonja je celo postala prostitutka, da bi pomagala preživeti mlajše otroke.
Raskolnikova bedno življenje drugih ljudi močno prizadene, razočaran pa je tudi nad moralnimi vrednotami
bogatih. Iz materinega pisma izve, da se njegova sestra namerava poročiti z moškim, ki ga ne ljubi in ne
spoštuje, samo da bi njemu omogočila vzpon v družbi. Te žrtve Raskolnikov ne more sprejeti.
45
Patricia Sadar J. in Lučka Godina




Da bi pomagal sebi, materi in sestri, sklene ubiti staro oderuhinjo. Prepričuje se, da je le odvratna, družbi
škodljiva uš, ki sploh ne zasluži, da živi, on pa bo z njenim denarjem omogočil spodobno življenje ljudem, ki
so veliko vrednejši od nje.
Sprašuje se tudi, ali je tega dejanja sploh sposoben; pomeni mu preizkus njegove lastne sposobnosti in moči,
preizkus, ki naj bi pokazal, ali je tudi on izjemna osebnost, kakršen je bil Napoleon in za katere veljajo
drugačna moralna merila.
S sekiro ubije starko, pa tudi njeno polsestro, ki se znajde doma v nepravem trenutku. Policija ga ne odkrije,
kaže, da je izvedel popoln zločin, saj umora obtožijo nekoga drugega, ki je bil tedaj slučajno v bližini. Toda
zavest krivde Raskolnikova notranje zlomi, čuti se izločenega iz družbe.
Obupan se zateče k Sonji Marmeladovi, s katero sta se spoprijateljila, in ji prizna zločin. Pod njenim vplivom
se sam prijavi policiji. Obsojen je na osem let zapora v Sibiriji. Sonja ga spremlja in Raskolnikov bo v ljubezni
do nje spet našel pot v življenje.
O delu:




V njem je malo opisov okolja, narave, zunanjosti oseb, veliko več je prikazov človekovih notranjih stanj.
Raskolnikov že s svojim imenom kaže na dvojnost razklanost.
Bogoiskateljstvo – v svetu brez Boga je dovoljeno vse, vendar je to svet brez vrednot
Ideja umora:
o Vendar se Raskolnikov za zločin ne odloči zaradi lastne koristi, ampak predvsem zaradi ideje.
o Raskolnikov vidi človeštvo razdeljeno na dva dela: na eni strani je čreda, na drugi pa izjemni
posamezniki, ki so rojeni za oblast in moč in za njihova dejanja veljajo drugačna merila. Raskolnikov
si hoče dokazati, da tudi sam spada med izbrance.
o Zločin se mu zdi povsem upravičen, saj bo z njim pravzaprav pomagal, da se družba znebi škodljive
»uši«. Sposobnemu in močnemu posamezniku je dovoljeno poseči po vseh sredstvih, tudi po zločinu,
če ima pred stabo vzvišen cilj, npr. uveljavljanje socialne pravičnosti.
o Začne si domišljati, da mu je določena vloga odrešenika. To stališče moralnega nihilizma, zanikanja
veljavnih moralnih vrednot, Dostojevski obravnava v vseh svojih najpomembnejših romanih. Umor je
prikazan grozljivo, v vseh krvavih podrobnostih, saj je vsak umor grozljiv in protinaraven.
o Po izvršenem zločinu pa Raskolnikov spozna, da kot odrešenik lahko, tako kot Kristus, žrtvuje le
samega sebe, ne pa drugih ljudi. Spozna, da je s svojim zločinom umoril le samega sebe.
o Umor v njem povzroči neznosno duševno praznino in občutek, da se je izločil iz družbe. Kazen
sprejme kot upanje, da se bo s trpljenjem odkupil.
o Spozna, da se svetu brezobzirnih izkoriščevalcev lahko upreš le z ljubeznijo in spoštovanjem.
NATURALIZEM
Naturalizem je oznaka za literarno strujo, ki se je razvila po letu 1870, predvsem v Franciji. Bistvo naturalističnega
pogleda je, da biološki in socialni zakoni popolnoma obvladujejo človeka ter njegovo zunanje in notranje življenje.
Hippolyte Taine je na tej podlagi razvil teorijo o treh determinantah, ki določajo človekovo življenje – dednost, okolje
in čas.
Novi tip romana je eksperimentalni roman, ker temelji na eksperimentu kot znanstveni metodi. Pisatelj postavi v
središče osebo z določenimi podedovanimi lastnostmi v določeno socialno okolje in opazuje, kako biološki in socialni
zakoni učinkujejo nanjo.
Značilen način razvijanja teme je opisovanje, najpomembnejša novost je širitev motivov in tem na vsa življenjska
področja.
Prevladuje pripovedna proza in dramatika. Emile Zola, Guy de Maupassant – pripovednika, Henrik Ibsen, August
Strinberg – dramatika.
46
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
HENRIK IBSEN: STRAHOVI
O avtorju:




Rojen v norveškem mestecu Skien v premožni trgovinski družini, vendar je oče hitro bankrotiral – tako mu je
bil onemogočen družbeni vzpon.
Postal je lekarniški vajenec, kasneje začel pisati drame in pot ga zanese v gledališče.
Družba ga je vedno bolj dušila, zato se preseli v tujino in postane evropsko priznan dramatik.
Za njegove drame je značilna analitična tehnika, načenjale so probleme svojega časa. Dogajanje se odvije v
zelo kratkem času in na istem prizorišču.
Obnova:












Dramsko dogajanje traja le nekaj ur, vendar se pred gledalci odvije le finale, vse, kar je razplet povzročilo, se
je zgodilo že prej.
Glavna oseba drame je gospa Alvingova, vdova stotnika Alvinga, ki je umrl že pred desetimi leti. Od njegove
smrti 3 služkinje Regine sama živi v hiši nad norveškim fjordom.
Na začetku drame je vse v znamenju priprav na slovesnost, saj naj bi naslednji dan odprli otroško zavetišče,
ki ga je gospa Alvingova dala postaviti v spomin na umrlega moža, uglednega in spoštovanega člana družbe.
Prav zaradi te slovesnosti gospo Alvingovo obišče pastor Manders, ki ji je pomagal izpeljati ta dobrodelni
projekt.
Po dolgih letih je doma tudi sin Osvald, ki sicer kot priznan slikar živi v Parizu. Materi pove, da je zelo utrujen
in da niti slikati ne more več. Kmalu pa se začne odkrivati, da je vse skupaj le Videz.
Stotnik Alving nikakor ni bil brez napak, ampak nepoboljšljiv ženskar, pijanec in razuzdanec. Kot je živel, je
tudi umrl zaradi sifilisa, tedaj še neozdravljive spolne bolezni.
Gospa Alvingova je pravi obraz svojega moža spoznala kmalu po poroki. Z njim se ni poročila iz ljubezni,
ampak po nasvetu svojih sorodnikov zaradi njegovega premoženja. V resnici je ljubila pastorja Mandersa. K
njemu se je zatekla kako leto po poroki, ko je zapustila moža, vendar se je pastor bal javne obsodbe in jo je v
svoji malomeščanski ozkosrčnosti zavrnil, češ da je ženino mesto ob možu. Tako se je gospa Alvingova vdala v
usodo in vse svoje življenje posvetila temu, da je vzdrževala videz vzornega meščanskega zakona.
Sina Osvalda je že kot otroka poslala od doma, da bi ga obvarovala očetovega vpliva in mu prikrila resnico.
Tako Osvald očeta sploh ne pozna, vendar ga spoštuje, saj je to njegova sinovska dolžnost.
Osvald tudi ne ve, da je Regine njegova polsestra, nezakonska hči očeta in domače služkinje. Da bi gospa
Alvingova prikrila sramoto, je bogato nagradila mizarja Engstranda, da se je poročil s služkinjo, Regine, ki
prav tako ne pozna resnice o svojem rojstvu, pa je obdržala pri sebi, da bi bilo dekle deležno primerne
vzgoje.
Razplet zgodbe nam pokaže, da je bilo vztrajanje gospe Alvingove v navidezno srečnem zakonu nesmiselno,
saj se začnejo vračati strahovi iz preteklosti.
Otroško zavetišče ponoči zgori; tako gospe Alvingovi ni uspelo, da bi denar pokojnega moža porabila v dober
namen. Po naključju tudi opazi, kako Osvald v sosednji sobi zalezuje Regine. Da bi preprečila incest, mora
obema povedati resnico o Regininem rojstvu.
Nato pa pride še najhujši udarec. Osvald ji pove, da je neozdravljivo bolan, in jo prosi, naj mu pomaga umreti,
ko bo tako daleč, da bo obsojen le še na ponižujoče vegetiranje. Prav ob koncu drame Osvald doživi usodni
napad. Gospe Alvingovi se poruši svet. Končno spozna, da sina kljub vsemu trudu ni obvarovala ne pred
podedovanimi nagnjenji ne pred podedovano boleznijo, saj je Osvaldova usodna bolezen posledica
očetovega sifilisa.
Tudi Regine njena vzgoja ni rešila -podedovana nagnjenja jo ženejo v pristaniški bordel, ki ga namerava
ustanoviti njen domnevni oče, mizar Engstrand. Na koncu drame je gospa Alvingova le še do kraja obupana
mati, ki jo čaka strašna odločitev: ali naj sina pusti vegetirati in trpeti ali naj mu pomaga umreti.
O delu:
47
Patricia Sadar J. in Lučka Godina



Drama povzroči odpor, saj se ukvarja tudi s temo spolne bolezni.
So predvsem kritika meščanske morale, za katero je pomembnejši lažni videz kot pa polno, srečno življenje
posameznika.
Bila je odgovor na dramo Nora, v kateri glavna junakinja zapusti moža – vzeli so jo kot napad na družinske
vrednote.
48
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
MED ROMANTIKO IN REALIZMOM NA SLOVENSKEM
Od 1848 (marčna revolucija) do 1899 (Cankar: Erotika in Župančič: Čaša opojnosti).
Značilnosti obdobja:
-
Živahno politično dogajanje za dobro desetletje prekine Bachov absolutizem (centralističen,
germansko usmerjen tip vladavine)
V Avstriji se začne ustavna doba (Slovenci imamo predstavnike v parlamentu), na Slovenskem
mlado-(Levstik, Tavčar) in staroslovenci (Bleiweis)  trenja, kasneje pa slogaštvo
Čitalniško gibanje: društva, ki so prirejala kulturne in zabavne prireditve imenovane besede
(ozaveščanje meščanstva)
Dualizem (Avstro-Ogrska)
Tabori (zborovanja mladoslovencev na prostem, zahtevajo enakopravnost jezika in Program
zedinjene Slovenije)
Nastanek političnih strank
Nastanek Mohorjeve družbe v Celovcu in Slovenske matice
Literatura splošno:
-
Sprva elementi romantike, predromantike, razsvetljenstva (Jenko, Gregorčič, Stritar, Trdina, Levstik,
Jurčič)
- Nato ustanovljen Ljubljanski zvon, v njem objavljali vsi vidnejši ustvarjalci tistega časa, s tem razmah
realizma (Aškerc, Tavčar, Kersnik- obravnavajo socialni, politični, gospodarski položaj tedanje
družbe)
- V drugi polovici 19. st. so se razvile različne pripovedne vrste- prej je dominirala lirika (Prešeren)
- Avtorji so se razlikovali po svoji usmerjenosti v realizem in po mnenju o namembnosti literature (za
izobražence ali za preproste ljudi)
A) POEZIJA

precej pod vplivom Prešerna in romantike, nekateri avtorji pa so se že umaknili k preprostejši,
stvarnejši poeziji (S. Jenko)
 ljubezenska, domoljubna, nacionalna, satirična poezija
 npr. Levstik, Stritar, Jenko in Gregorčič
 pripovedna poezija (nastalo je veliko balad in romanc), pomembnejši avtor: Anton Aškerc
B) PROZA

povesti, novele, značajevke, slike, po letu 1850 roman (ni nujno daljši, je pa oblikovno in estetsko
zahtevnejši od novele) prvi roman: Deseti brat (Jurčič)
 starejši avtorji so se naslanjali na bajke, pravljice in pripovedke, mlajši pa tudi na evropsko tradicijo
novele in povesti
C) DRAMATIKA: Nimamo del, ki bi sodila sem
POVEST:
49
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
-
Pripovedna vrsta v prozi, ki je po vsebini in obsegu med romanom in novelo
Večinoma namenjena manj izobraženemu bralcu
Pogosto kmečka, zgodovinska snov
Slogovno: romantična (kvečjemu romantično- realistična)
ZNAČAJEVKA:
-
Kratka novela, v središču je en dogodek in ena oseba s čudnim značajem, zaradi česar se lahko
zgodba zaplete in razplete
SLIKA:
- Krajša od novele
- V središču prav tako en sam dogodek
- Pogosta kmečka tematika (po dolžini podobna je črtica, a ima več lirskih elementov)
OBRAZ:
-
Kratko pesniško ali prozno besedilo
V središču je podoba iz narave ali življenja
V liriki to običajno sproži razmišljanje subjekta, v prozi pa je obraz kratka novela, osredotočena na
značaj glavne osebe
OBRAZI (V., VII., X.)
Simon Jenko:
-
Rodil se je v Podreči na Sorškem polju kot kmečki otrok
Bistrega dečka so kljub pomanjkanju starši poslali v šolo
Pričakovali so, da bo postal duhovnik (eno leto obiskoval semenišče), a je na Dunaju študiral pravo
in do konca življenja delal kot uradnik in pripravnik
Nazadnje je delal v Kranju, tam je tudi pokopan
Dela: pesniška zbirka Pesmi, Spomini, Tilka, Jeprški učitelj
O slogu: ljubezenske, osebnoizpovedne, domoljubne pesmi in pesmi o naravi
O delu:
-
Prvi pomembnejši cikel pesmi po Prešernu in Jenkovo najpomembnejše delo
Cikel 21 pesmi (uvodna in 20 označenih)
Razmišljujoča lirika- ob podobah iz narave razmišlja o bivanjskih vprašanjih
Tri kitice iz štirih tristopičnih trohejskih verzov, rima je prekinjena (v poljskem ljudskem slovstvu je
taka kitica krakovjak)
Preprost pesniški jezik (kratke povedi, malo pridevnikov, ki so vsakdanji)
Jenkov pogled na naravo je bolj objektiven in s tem bolj pesimističen (ideja: narave ne zanima, kaj
človek čuti, kaj si misli)
Peta pesem: človek je proti naravi neznaten, njegovo življenje kratko
V sedmi pesmi je glavni motiv minljivost (podvrženo ji je življenje in delo človeka, izražena je s
podobo razvaline), človek nima nadzora nad svojim življenjem tako kot nima nadzora nad sanjami
V deseti pesmi minljivost dobi konkretno podobo smrti, razkorak med veselo naravo in otožnim
človekom je največji
Sredstva: poosebitev, nasprotje, retorično vprašanje, nagovor itd.
To delo predstavlja odmik od romantike k realnosti
50
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
TELEČJA PEČENKA
Josip Jurčič:
-
Rodil se je v Muljavi pri Stični, njegov oče je bil bajtar in samostanski kočijaž
V Ljubljani maturiral, na Dunaju študiral slavistiko in klasične jezike, a je moral zaradi težav študij
opustiti
Delal je kot novinar pri Slovenskem narodu, postal urednik in ostal urednik do smrti
Dela: Deseti brat, Jurij Kozjak, Telečja pečenka…
O slogu: kasneje se približa realizmu (v Telečji pečenki)
O delu:
-
Glej obnovo
Kratka novela ali značajevka
Objavil v Slovenskem narodu
Tretjeosebni pripovedovalec najprej natančno predstavi značaj, izgled in navade Bitiča (redoljuben,
natančen, odljuden, samovšečen)
- Bitičev značaj povzroči zaplet in razplet- ključna dogodka sta spoznanje o pečenju pečenke in o
mnenju mladenke (nekoga drugega nekaj tako banalnega ne bi prizadelo, njega pa je)
- Besedilo je kritika malomeščankega okolja, ki je predstavljeno ironično, objektivno, z distanco
tretjeosebnega pripovedovalca
JARA GOSPODA
Janko Kersnik
-
Edini avtor tega obdobja, ki se je rodil v plemiško-meščanski družini
Na Dunaju in v Gradcu študiral pravo, postal notar v Lukovici, postal lukoviški župan in živel na
rojstnem gradu Brdo
Zaradi svojega izvora je poznal življenje višjega sloja, zaradi svoje službe pa težave kmeta, to se
izraža v njegovih delih
Bilj je tudi deželni poslanec in dejaven v politiki (liberalec)
Opisan kot duhovit, prijeten človek
Dela: Jara gospoda, Agitator, Kmetske slike
Slog: Poetični realizem (realistični elementi se prepletajo z vrednotenjem morale in idiličnim)
O delu:
-
-
Glej obnovo
Izšlo v dvanajstih delih v Ljubljanskem zvonu
Najboljše Kersnikovo delo
Nekateri uvrščajo med romane, drugi med povesti- ni obsežno delo, zgradba ohlapna (vsako
poglavje kot slika zase)
Kritika malomeščanstva in njihove morale (pred kratkim povzdignjeni posamezniki, ki nimajo
ustrezne duhovne in moralne podlage za vedenje v tem krogu, ki zahteva določene značilnosti;
dolge dneve prebijajo v krčmi ob praznih pogovorih)
Moralno-vzgojni učinek (Pavla, Ančko doleti kazen za njuna dejanja, Andrej pa se ji je izgleda
izmuznil)
51
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
VISOŠKA KRONIKA
Ivan Tavčar:
-
Rodil se je v Poljanah nad Škofjo Loko
Po končani gimnaziji na Dunaju študiral pravo, odprl uspešno odvetniško pisarno v Ljubljani
Dejaven je bil v politiki na strani liberalcev, deželni in državni poslanec, 10 let ljubljanski župan
Poročil se je z bogato dedinjo iz Ljubljane (Franja Tavčar)
Na Visokem kupil posest in tam preživel zadnja leta življenja, tam je v družinski grobnici pokopan
Dela: Cvetje v jeseni, Visoška kronika, Izza kongresa, 4000
Slog: /
O delu:
-
Glej obnovo
Roman je bil zamišljen ko prvi del trilogije, a je Tavčarja prehitela smrt
Temelji na resničnih osebah iz visoškega arhiva, ki so umetniško preoblikovane
Ima zgodovinsko ozadje- nanaša se na obdobje tridesetletne vojne in protireformacije na
Slovenskem
14 poglavij- prvih 7 o Polikarpovi preteklosti, drugih 7 o Izidorju oz. »sedanjosti« (vrh prvega dela:
Polikarpov zlom po obisku Pasaverice, vrh drugega dela: sojenje)
Sintetična in analitična tehnika pripovedovanja
Temeljni pripovedni postopek: kontrast (med Izidorjem in očetom- pojasni)
Veliko metaforike, jezik starinsko obarvan (arhaizmi, inverzija, datumi s svetniki…)
Ideja: Človeško življenje mora temeljiti na svobodnem mišljenju, razumnosti, odločnosti (nosilec teh
lastnosti je Jurij), Tavčar meni da na tem sloni narodna moč
Romantične in realistične prvine (skrivnostna preteklost vs. vsakodnevno dogajanje)
52
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
MODERNA
EVROPSKA MODERNA
V Franciji od 1850, drugje konec 19. stoletja (fin de siecle).
Zgodovinske značilnosti:
-
Različni interesi velesil (Nemčija in Italija želeli ozemlja, ker sta bili na novo nastali državi sta
»izviseli« pri kolonialni delitvi sveta; Rusija se je z Anglijo in AO borila za vpliv na Balkanu)
Berlinski kongres
Trojna zveza in antanta (poveš kdo je bil noter)
Splošno o literaturi:
-
Moderna ni enotna književna smer, gre za pojave, ki so bili usmerjeni proti realizmu in naturalizmu,
proti družbenim okoliščinam in miselnosti, v kateri je nastajala
- Za razliko od realizma meni, da je objektivnost v književnosti nezadostna, površna, v umetnosti ne
vidi družbene vloge (spreminjanja), umetnost naj bo sama sebi namen (larpurlatizem!)
- Tri smeri:
o nova romantika (pravljičnost, fantastičnost, poetičnost romantike, a to stopnjujejo,
postanejo drznejši pri uporabi jezika)
o dekadenca (mešanje elementov naturalizma in moderne, proti meščanski družbi in morali,
beg iz resničnosti v umetni raj-erotika, mamila, alkohol, nekateri so upor izražali bolj
prefinjeno, poduhovljeno, kot s hrepenenjem po absolutni lepoti in čistosti)
o simbolizem (vrh moderne, ukvarjanje z drugačno, globljo, neotipljivo resničnostjo, ki jo
lahko izrazimo samo skozi simbole, ne z običajnim jezikom; simbolistična umetnost je stvar
interpretacije posameznika)
- Umetnostna smer: impresionizem (trenutni čutni vtisi)
A) LIRIKA
-
Ker je bila moderna usmerjena v subjektivnost, se je najbolj razmahnila v liriki
Novi estetski učinki
Pesem je skušala izraziti čutni vtis in čustva z melodijo, ritmom in pogosto nejasnimi, podobami,
metaforami, simboli
B) PRIPOVEDNIŠTVO (Nimamo del, ki bi sodila sem)
- Predvsem črtice in pravljice
- Oscar Wilde (roman Slika Doriana Graya)
C) DRAMATIKA (Nimamo del, ki bi sodila sem)
-
Deloma se preusmeri v mit, pravljičnost, poetičnost, vsakdanjost pa prikazuje s poudarjenimi
dekadenčnimi motivi
- Oscar Wilde: Saloma, Anton Čehov: Striček Vanja
POETIČNA DRAMA
-
verz ali ritmizirana proza
Mitični, pravljični, zgodovinski motivi, ki jim daje simboličen pomen
53
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
PESEM V PROZI
- Opušča vezano besedilo
- Ritmizirana, melodična proza
- Bogata metaforika
- Nastala v romantiki, uveljavila se je v moderni
- Včasih se ji močno približa črtica
OMAMLJAJTE SE!
Charles Baudelaire:
-
Rodil se je v Parizu, odraščal z mamo in strogim, discipline polnim očimom
Družina ni razumela in podpirala njegovega boemskega življenjskega stila, konflikti in izguba stikov
Zaradi dela Rože zla je prišel pred sodišče, nekaj pesmi so izključili, njega pa obsodili na denarno
kazen
Živel na račun očetove dediščine
»Začetnik moderne«
Delo: Rože zla, Pariški spleen (pesniški zbirki)
Slog: /
O delu:
-
Iz zbirke Pariški spleen (50 pesmi v prozi)
Glavno občutje v pesmi: spleen (življenjski obup, naveličanost, praznina, otožnost, melanholija,
dolgčas)
Ideja: preživetje omogoča le omama, zato se omamljajte
Osrednji simbol: ura (končnost, ničnost življenja), osrednji motiv je čas
Počasen ritem in ponavljanje
Dekadenčno besedilo
SLOVENSKA MODERNA
Od 1899 (Cankarjeva Erotika in Župančičeva Čaša opojnosti) do 1918 (konec 1. svet. vojne in Cankarjeva
smrt).
Zgodovinske značilnosti:
-
Večinsko prebivalstvo: kmetje (razdrobljenost posesti, izguba dobička zaradi železnice, množično
izseljevanje)
Pereče nacionalno vprašanje znotraj AO (deklaracije: Majniška, Krfska, Ženevski sporazum)
Boj na frontah med vojno (moški odšli, ženske skrb za družino, veliko smrti), težave zaledja, soška
fronta v neposredni bližini (pomanjkanje)
Boj za meje (Maister, Lavrič…)
Literatura splošno:
- Po romantiki druga velika doba slovenske književnosti, pomemben vpliv na nadaljnje ustvarjanje
- Tako kot v Evropi tri smeri in impresionistični umetnostni slog
A) LIRIKA
-
Kette in Murn vsak ena pesniška zbirka, Cankar se je po Erotiki preusmeril v dramatiko in prozo
54
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
-
Pomembno je bilo dijaško društvo Zadruga (spodbujalo literarno ustvarjanje, zanimanje za
nacionalna, družbena vprašanja)
- Najopaznejša nova romantika, tudi dekadenca, simbolizem
- Ljubezenska, razpoloženjska, osebnoizpovedna miselna pesem
- Sonet (dobi modernejšo podobo) in vse pogostejši svobodni verzi
B) PRIPOVEDNIŠTVO
- Močan vpliv realizma in naturalizma, prepleten z modernejšimi elementi
- Pogosto lirski značaj
- Črtica, povest, novela…
- Tematsko raznoliko
- Fran Milčinski, Fran S. Finžgar, Zofka Kveder…
C) DRAMATIKA
- V moderni doživela prvi umetniški vrh
- Tragedije, komedije, ljudske igre
- Socialni, politični in moralni težavi tistega časa
- Cankar, Alojz Kraigher, Župančič, Finžgar…
NA TRGU
Dragotin Kette:
-
Prem pri Ilirski Bistrici, njegov oče je bil učitelj, kmalu sta mu umrla oba starša
Živel ob podpori materinega strica in drugih dobrotnikov
Priključil se je Zadrugi, zaradi politične teme pesmi je bil izključen, šolanje je kasneje nadaljeval v
Novem mestu, odšel v vojsko v Trst in bil hitro odpuščen zaradi bolezni
Zatekel se je k Murnu v Cukrarno in kmalu umrl (23 let)
Zaradi življenja zgodaj dozorel, a pričajo tudi o njegovi vedri, duhoviti plati
Dela: poezije (objavil Aškerc), pripovedke, pravljice, basni za mladino
Slog: /
O delu:
-
Pesem je nastala v novomeškem obdobju (značilnosti trga se ujemajo z dejanskim trgom)
V pesmi je omenjena Kettejeva nedosegljiva ljubezen, Angela Smola (hči sodnega svetnika)
Tema pesmi je ljubezenska, razpoloženje pa otožno (zaradi nedosegljivosti nje)
Podoknica ali serenada (od ostalih se razlikuje po tem, da se Kette osredotoča nase ne na
izvoljenko)
Slogovno je impresionistična (žuborenje vode, tišina mesta, mesečina), v sladu z impresijami je
razpoloženje lirskega subjekta (nemir se ujema z igro kapljic in je nasproten miru mesta)
Amfibrah, verzi neenako dolgi, verzni prestopi, rima, glasovno slikanje (del, ki vključuje besede:
…rose,…prše), metaforika, poosebitve
Carmen figuratum (oblika vode, ki šprica)
SNEG
Josip Murn:
55
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
-
Rodil se je v Ljubljani, nezakonski sin hlapca in dekle, mati ga je dala v rejo na kmete, ga obiskala le
enkrat malo pred smrtjo, tudi z očetom ni imel stikov (oče je nato umrl)
Najdlje je živel pri Poloni Kalan, po lj. Potresu sta se preselila v Cukrarno, član Zadruge, šel študirati
pravo na Dunaj, a neuspešno (podpirala ga je Franja Tavčar)
Umrl v Cukrarni (22 let)
Dela: Pesmi in romance (objavil Ivan Prijatelj)
Slog: preproste pesmi, nekaj balad in romanc, predvsem razmišljujoče, razpoloženjske,
osebnoizpovedne pesmi, zelo zaznamovane z njegovim občutkom odtujenosti, krivde, zapuščenosti,
bivanjska tematika
-
O delu:
-
Leta 1900
Dve štirivrstični kitici, tudi vsebinsko je pesem dvodelna
Prva kitica je impresija iz narave, belina ustvari vtis časovne in prostorske neskončnosti, trenutek se
izenači z večnostjo, tudi subjekt je del trenutka
Druga kitica je refleksija- avtor razmišlja o smislu bivanja in sveta
Metafora bivanja v njegovem razumevanju je pokrajina v prvi kitici- preteklost in prihodnost
izgineta, ostane le trenutek
DUMA
Oton Župančič:
-
Vinica v Beli krajini, družina: posestniki in trgovci, preselili so se v Ljubljano
Po gimnaziji na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis, pet let bival v tujini (Dunaj, Nemčija, Pariz)
Po vrnitvi se je ustalil, si ustvaril družino, delal kot dramaturg, arhivar, nato se je popolnoma
posvetil gledališču
Delo: Samogovori, Čaša opojnosti (pesniške zbirke), otroške pesmi (Ciciban, Mehurčki), prevajal
(Shakespeara), dve drami (Veronika Deseniška)
Slog: raznovrstna tematika, muzikalen in ritmično razgiban verz, zagovornik prostega verza, vpliv
vseh smeri moderne
-
O delu:
-
Osrednja pesnitev, iz zbirke Samogovori
Nadaljevanje pesmi Z vlakom
Bivanje v tujin izostrilo njegov pogled na domovino, pesem izpostavlja pozitivne in negativne plati
domovine, direktno svoje mnenje izrazi tudi pesnik sam- objektivni in subjektivni pogled
Otožno razpoloženje, domovinska tematika s socialnimi razsežnostmi
Ideja: usmerjenost v tradicijo in lepoto, ki pripadata preteklosti, vodi v zaostalost, domovina se
mora odpreti svetu in napredku, da bi doživela razvoj
Dva dela, vsak ima dve enoti (prvi del: najprej se oglaša čustveni, ženski glas, ki slavi lepoto in
tradicijo domovine, nato pa moški glas, ki slavi modernost, tehnološki napredek in razgibano
56
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
življenje v tujini; drugi del: Župančič najprej izpostavi prednosti, nato slabost domovine (čustveni in
razumski del))
- Pesem se zaključi z retoričnimi vprašanji, ki izražajo dvom in negotovost
- Na koncu je pomembna metafora o školjki (metafora pesnika) in navezava na pesem Z vlakom
(takrat si je zaželel, da se ne bi nikoli ločil od domovine in zdaj se to dogaja, ker so se ljudje na žalost
razselili po svetu in lahko sorojaka srečaš povsod)
- Prosti ali svobodni verz, vzkliki, glasovno slikanje (zvok zvonov, kar doseže s trdimi soglasniki p, b, d,
g)
NA KLANCU
Ivan Cankar:
-
Rodil se je v številni, revni družini na Vrhniki, oče je bil krojač
Pogorela jim je hiša, selitve iz slabega v slabše stanovanje, očetu propadel posel, odšel v svet
Mama ostala sama z otroki in skrbela zanje
Vrhniška gospoda mu je obljubila podporo pri izobraževanju, na to so kmalu pozabili
Cankarjeva šolska leta v Ljubljani: težko se je soočal z revščino, bolehen
Odšel na Dunaj, da bi študiral tehniko, a je študij kmalu zanemaril, učil se je tujih jezikov, da bi lahko
bral izvirna besedila
Zaprt na gradu, nato živel na Rožniku
Umrl 1918
Dela: Na klancu, Hiša Marije Pomočnice, Moje življenje, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski…
Slog: mladostno obdobje, zrelo (dunajsko) obdobje- družbena kritičnost, pozno (rožniško) obdobjepsihologija posameznika
O delu:
-
Obnova
Nastalo leta 1902, zmagalo na natečaju Slovenske matice
Že prej je želel napisati delo o socialnem položaju in propadu svoje družine ter postaviti spomenik
materi, s tem delom je to uresničil
- Biografski in avtobiografski roman (liki temeljijo na resničnih, umetniška svoboda)
- Socialni roman (problematika nižjega socialnega sloja, revščina, alkoholizem…)
- Na prvi pogled realistično delo, a je roman poln simbolov: vodilni motiv je simbol teka za vozom
(pomen!), masleni kruh, židana ruta, luč v stanovanju učitelja Krivca
- Tudi poteze impresionizma (impresije iz narave, ločenost poglavij)
- Lik matere in žene (mučenica, svetnica…), oče pa slabič
- Ideja: vsak poskus osvoboditve od revščine je prazen, dokler se ne bodo ljudje rešili duhovne in
duševne revščine- to je mogoče doseči z izobrazbo
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
O delu:
-
-
Obnova
Farsa ali burka v treh dejanjih (originalno srednjeveška igra, katere namen je bil predvsem zabavati
ljudi, besedna, situacijska, karakterna, komika, vplivala na commedio del arte in Moliera, Cankar jo
je nagradil s simbolističnimi prvinami)
Fantastične, groteskne prvine, simboli (…)
57
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
-
Dolina je prispodoba Slovenije in njene provincialnosti, ozkosrčnosti, dvoličnosti, dvojne morale
(navzven čedni, a polni skrivnosti)
Obravnava tudi vlogo umetnika v družbi (Kobar je razbojnik in umetnik- v vsakem primeru človek z
roba družbe), liki so imeli umetnost za nekaj pregrešnega, a ko je prišla med njih v podobi lepe
Jacinte, je vse privlačila (Cankarjeva ideja: ni pregrešna umetnost, ampak tisti, ki jo obsojajo in
preganjajo)
58
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
PRVA POLOVICA 20. STOLETJA
V SVETOVNEM MERILU
Zgodovinske okoliščine:
-
Vrenje pred prvo svetovno vojno in vojna sama
Oktobrska revolucija, stalinistične čistke
Vzpon fašizma in nacizma
Svetovna gospodarska kriza 1929
Druga svetovna vojna
Premiki v znanosti: relativnostna teorija, Freudova psihoanaliza, začetek atomske dobe
Fenomenologija in eksistencializem v filozofiji
Književnost:
-
-
Hkrati obstajajo zelo različni pojavi
Nadaljuje se tradicija realizma, naturalizma, moderne, pojavijo se nove vsebine
Smer po kateri včasih imenujemo tudi obdobje je modernizem (avandgardna gibanja); prinese
oblikovne in vsebinske novosti (prava vsebina je resničnost je človekova podzavest, zaznave,
občutki…), zaradi novih vsebin tudi novosti na področju jezika: umik slovničnih pravil
Avantgardna gibanja (skupine umetnikov, ki so se načelom začele z nastankom t.i. manifestovpopisov o načelih teh umetnikov, njihovih pogledih na svet in umetnost):
 Kubizem: sprva v slikarstvu, npr. Piccasso, svet razstavlja na posamezne dele, ki jih
kombinira v nove, nenavadne, čudne celote, razrahljal skladnjo, odpravil ločila
 Futurizem: sprva v slikarstvu, avtor manifetsa: Tommaso Marinetti, slavljenje vojne, nasilja,
tehnologije, zanikanje tradicionalnega in estetike, besed ne povezujejo več v stavke
 Ekspresionizem: v ospredje postavlja humanizem, moralo, bratstvo, podoba sveta in človeka
je popačena, ker izraža človekovo notranjo tesnobo, stisko, protest proti brezdušni
meščanski družbi, kapitalizmu, predvsem v srednjeevropskih državah (Georg Trakl); ga ne
uvrščamo zmeraj med avantgarde (nima manifesta)
 Dadizem: začetek v Švici, provokativne prireditve, šli so do pojavov tipografske (vizualne) in
zvočne poezije (pomenski del izgublja moč), npr. Hugo Ball
 Nadrealizem: manifest Andreja Bretona, Federico lorca, S. Dali, ideja avtomatskega pisanja
(brez nadzora razuma), kasneje se njen vpliv uveljavi v obliki nadrealistične metafore
(nenavadne, presenetljive, nelogične besede, besedne zveze)
A) LIRIKA: Nimamo del, ki bi sodila sem
B) PROZA
- Novela, short story, predvsem pa roman
- Moderni roman: v zgodbi, zgradbi, ideji se močno razlikuje od tradicionalnega, zgodba je v drobcih
ali izginja, fokus se usmeri v notranjost človeka (zavest in podzavest), sprememba pripovednih
postopkov: monologi, nizi asociacij, sanjske podobe, simboli…, personalni pripovedovalec
- Proust, Virginia Woolf, James Joyce
C) DRAMATIKA: Nimamo del, ki bi sodila sem
59
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
COMBRAY
Marcel Proust:
-
Rodil se je v bogati pariški družini uglednega zdravnika, šibkega zdravja
Študiral pravo, nato se je zaradi težav z zdravjem umikal iz družbe (salonov, zabav), se posvečal
pisanju
Začetnik modernega romana
Delo: cikel sedmih romanov Iskanje izgubljenega časa (avtobiografsko delo: bolni deček se razvija v
pisatelja, sam je del visoke družbe, a je nad njo razočaran, smisel bi rad odkril z vračanjem v
preteklost, obujanjem minulega časa)
Slog: /
O delu:
-
Obnova
V Swannovem svetu je prvi roman iz cikla, Combray pa prvi del romana
Gre za nehotni spomin, ki ga človek ne more obvladati, čutna zaznava pa sproži niz asociacij (npr.
pitje čaja in drobtina magdalenice, okus sproži spomin)
Čutna zaznava sproži vesel (otroško zadovoljen) očutek, a ga ni sposoben zares razumeti, dokler se
ne vrne k temu občutku brez posebnega miselnega napora in takrat se vrnejo spomini
Personalni, izrazito subjektivni pripovedovalec
-
PREOBRAZBA
Franz Kafka:
-
Rodil se je v Pragi, v družini premožnega judovskega trgovca
Oče ni bil sposoben in ni hotel razumeti sinovega ustvarjalnega »nagona«, do očeta ima odnos, poln
nasprotij: po eni strani želi očetu ustreči, po drugi ga je očeta strah, ga sovraži
Sprva ga je podpirala sestra, nato pa vedno manj
Študiral pravo, delal v zavarovalnici
Zbolel za jetiko, do konca življenja živel v zdraviliščih (službo je pustil)
Delo: vrh so nedokončani romaniki Amerika, Grad in Proces (zgodbe so parabole, ki prikazujejo
brezizhodni položaj človeka), večino njegovih del je v nasprotju s Kafkovo željo po njegovi smrti
objavil njegov prijatelj Max Brod, značilne teme so tesnobnost, osamljenost in tujstvo, pisanje je
zanj neke vrste terapija
Slog: /
O delu:
-
Obnova
Novela, izdana še v času njegovega življenja
Kafkovska situacija (o nenavadnih, čudnih dogodkih govori na stvaren, realističen način)- kljub
fantastičnemu, grotesknemu položaju Samse, se to vsem zdi normalno, običajno, ne čudijo se
preobrazbi
60
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
-
Mnenja o interpretaciji: avtobiografska zgodba (odnos s z družino, motiv slike), odpor do uradniške
službe, parabola o človeku, ki je vržen v nesmiseln svet in obsojen na tujstvo, osamljenost
Moderna groteska (upodablja odtujeno, absurdno stvarnost)
Preobrazba: pot od lažne podobe k resničnosti, spoznanju človekove končnosti
NA SLOVENSKEM
Zgodovinske značilnosti:
-
Razpad AO, Država in nato Kraljevina SHS, Jugoslavija
Izguba ozemlja z rapalsko pogodbo in koroškim plebiscitom
Gospodarska kriza
Okupatorji zasedejo in razkosajo državo
Nastane OF
Druga svetovna vojna (tudi državljanska vojna med partizani in belogardisti oz. domobranci)
težke razmere
Književnost:
-
Hkrati ustvarjali pisci različnih generacij (vpliv nove romantike, simbolizma, tudi realizma); Župančič,
Jalen itd.
- Nato se je začel uveljavljati ekspresionizem (človek v kaotičnem stanju vojne izgublja moralo, zato
se mora moralno preobraziti, nastati mora nova skupnost, ki bo temeljila na bratstvu, ljubezni,
humanizmu)
- Socialni realizem (po 1930, oblikovno in slogovno izhaja iz realizma, a gre za nove, drugačne teme,
pogosto za socialno problematiko malega človeka- kmeta, temelji na socializmu/marksizmu, proti
kapitalizmu)
- Ilegalni tisk
- Največ lirike
A) LIRIKA
- ekspresionizem se je v njej najlažje izrazil, zato je prevladovala
- notranji svet, močan čustven naboj (krik bolečine), abstraktne ideje, polno simbolov
- pesmi socialnih realistov so preproste, izhajajo iz vsakdanjega življenja
- partizanska lirika (Kajuh, Bor), domobranska, belogardisti (Balantič)
B) PRIPOVEDNIŠTVO
- ekspresionizem se ni razmahnil (Ivan Pregelj, a še njega sem uvrščamo z zadržki, povezoval z baročnimi
elementi)
- črtice
- socialni realizem: Miško Kranjec (Prekmurje), Prežihov Voranc (Koroška), Ciril Kosmač (Primorje, fašizem)
C) DRAMATIKA
-
ekspresionizem v dramatiki: kratke drame (eno- ali dvodejanke), glavni junak je pogosto
oznanjevalec novih moralnih in socialnih idej (najpomembnejši Slavko Grum)
opazni tudi elementi naturalizma, nove romantike, simbolizma in dekadence
61
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
-
dramatika socialnega realizma: tako kot pripovedništvo nadaljuje izročilo realizma in naturalizma, a
je od pripovedništva snovno pestrejša, poleg kmečkega življenja obravnava tudi zgodovinsko in
meščansko tematiko (Bratko Kreft, Ivan Potrč)
SLUTNJA
Srečko Kosovel:
-
rodil se je v Sežani, odraščal v Tomaju, njegov oče je bil učitelj
v Ljubljani je študiral slavistiko, romanistiko in filozofijo
komaj 22-leten je med velikonočnimi počitnicami doma v Tomaju umrl za meningitisom
Dela: pesniški zbirki Pesmi in Integrali
Slog: sprva impresionističen (impresija motivov Krasa, matere, borov, smrti), nato ekspresionizem
(vizija katastrofe, smrti in trpljenja, ki bo človeka očistilo, moralno povzdignilo), nazadnje
konstruktivizem (ne več pesmi ampak konsi, vsebinsko podobne ekspresionističnim, oblikovno pa
sestavljene iz delov, ki (navidez) nimajo logične povezave
O delu:
-
Navezuje se na nočno vožnjo z vlakom, najbrž domov v Ljubljano (verjetno nastala leta 1924)
Sprva brez naslova, del nedokončanega cikla na temo slovesa od doma
Impresionistična pesem (impresija podob, ki izstopajo iz teme)
Razpoloženjska pesem: tesnobno razpoloženje, ki se proti koncu pesmi zgosti v slutnjo smrti
Kratki, eliptični stavki, nominalni slog, le en glagol, ki poudarja napetost, nelagodje, slutnjo
nevarnosti
Moderne prvine: ni rime, svoboden verz, nenavadne metafore
Kontrast med svetlim in temnim delom (prva in tretja vs. druga kitica)
Pesem ne deluje harmonično, ampak razsekano, se že nagiba k ekspresionizmu
NOKTURNO
O delu:
-
Ekspresionistična pesem z motivi, značilnimi za Kosovela (motiv Krasa, morja, jadra, sonca)
Motive, povezane z glasbo lahko dojamemo avtobiografsko (sestra Karmela pianistka, on igral
violino)
Nokturno (otožna lirska klavirska skladba) v nasprotju z željo po silnem, upornem spreminjanju
sveta disharmonična podoba
Motiv mornarja in ladje: pesnik in njegovo iskanje, njegove sanje- sanja pa o prevratu
Tudi sonce pri Kosovelu pogosto simbolizira upor (in besede, ki sprožijo asociacije na rdečo barvokrvavi, gori, žgočimi…)
Naglo menjavanje motivov lahko razumemo kot premik znotraj ljudi in v človeški družbi, enako
lahko razumemo tudi besedo na koncu pesmi- brat
PESEM ŠT. X
62
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
O delu:
-
Konstruktivistična pesem, izraz kaotičnosti časa, v katerem je nastala (navezuje se na novico o
usmrtitvi bolgarskih revolucionarjev)
- Središče je asociacija, ki povezuje umiranje podgane in crkovanje človeka, pesniška perspektiva je
ironična (kontrasti: človek je nižji od podgane, razvrednoten; predavanje in resnično stanje;
otroštvo in sodobnost)
- nekaj prvin groteske (človek, ki crkuje, medmeti)
- vsebina je aktualno politično dogajanje, ideja pa protest zoper tega, zoper razvrednotenju in
propadanju morale (aktivnost, ne pasivnost)
- modren slog (prosti verz, besede in besedne zveze namesto stavkov), je lepljenka ali montaža
- ni zelo konstruktivistična pesem (le velike in male začetnice).
BOSA POJDIVA
Karel Destovnik-Kajuh:
-
rodil se je v Šoštanju, obiskoval gim. v Celju, a so ga izključili zaradi komunistične dejavnosti
vojno je sprva preživljal v nemškem ujetništvu, že v 22. letu je pade
objavljati je začel tik pred vstopom v vojno, večina pesmi je nastala med vojno,
Delo: zbirka Pesmi
Slog: borbene pesmi, moti matere, ljubezni, smrti, preproste, melodične pesmi (priljubljene med
partizani), slogovno je izhajal iz socialnega realizma
O delu:
-
Peta pesem iz cikla osmih pesmi z naslovom Ljubezenske (posevečene njegovemu dekletu, Silvi
Ponikvar, ilegalki, ki so jo ujeli in zaprli italijani)
- Ljubezenska tema (ljubezen med fantom in dekletom in do naroda- sta neločljivo povezani in dajeta
smisel življenju)
- Ton daje pesmi kontrast: svetla, pomladna ljubezen in misel na trpeči narod, grobove talcev, ki so
padli za svobodo
MATKOVA TINA
Ivan Pregelj:
-
Most na Soči, sirota, šolal ga je domači župnik
Na Dunaju študiral slavistiko in germanistiko, dosegel doktorski naslov
Gimnazijski profesor v Ljubljani
Umrl v Ljubljani
Delo: zgodovinski romani (Tolminci), novela Matkova Tina,
Slog: kontrastiranje, pogosti narečni in arhaični izrazi, ekspresionistični slog povezan z elementi
baroka (npr. nasprotje), bolj kot zgodovinsko dogajanje je v ospredju duševno stanje posameznikov,
ki so se znašli v prelomnem času (nemirni uporniki, nenavadni ljudje)
O delu:
-
Obnova
Novela je Izšla v reviji Mladika, navezuje se na roman Tolminci (na nek način predstavlja zaključek)
začne se z natančno določitvijo dogajalnega časa in prostora, z opisom zgodovinskega dogajanja
(upora), nato pride v ospredje Tina, predvsem njeno duševno stanje- trpeče je razpeta med
63
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
ljubeznijo in zavestjo o grehu, med telesnostjo in duhovnostjo, konflikten je tudi njen odnos z
okolico (oče)
- motivi s simbolnimi razsežnostmi (Tinina molitev, Matkova pesem, zvonjenje)
- napeto, grozljivo vzdušje (hodijo ponoči, pogovor se trga, zatika, zvonjenje, tihota, Matkova strašna
pesem, Tinina molitev)
- močno ekspresivno zaznamovano besedišče (tudi glagoli, npr. zvon je jeknil, Tina je vrgla svoje telo
pokonci)
SAMORASTNIKI
Prežihov Voranc:
-
Lovro Kuhar, Kotlje na Koroškem, brati se je naučil sam, iz edine knjige, ki je bila doma
Trdo kmečko življenje (se izraža v njegovih delih)
Bil vojak, na šoki fronti je pobegnil
Delal v jeklarni, se pridružil delavskemu gibanju, pomemben član KPJ, zato moral emigrirati
Kasneje se je vrnil, veliko potoval, se vključil v OF, Nemci so ga odpeljali v Mathausen, kmalu po
vrnitvi iz taborišča je umrl
Delo: sprva neprepoznaven, z Bojem na požiralniku je postal znan, Samorastniki, Solzice
Slog: Realistična kmečka povest- zemlje ni prikazoval idealistično, njegovo delo prikazuje boj kmeta,
pogosto na grob, krut način
O delu:
-
Obnova
Napisal v Parizu
Šlo naj bi za resnično zgodbo, kakor se je ohranila v ustnem izročilu
Ljubezenska tema, socialna tema (socialno neenaka partnerja)
Simbolna razsežnost, ki izhaja iz oseb:
 Hudabivška Meta- simbol za neuničljivost, nezlomljivost malega človeka
 Ožbej: moralna in telesna šibkost ošabnih gruntarjev
 Samorastniki: vsi zrasejo v močne, zdrave, samozavestne ljudi, idealizirani, nosilci sporočila:
MALI ČLOVEK IMA PRAVICO IN DOLŽNOST, DA SE BORI PROTI SOCIALNIM KRIVICAM (s tem
povezuje tudi narodno zavest); pravica bo na strani takšnega človeka (hkrati napoved? nujne
reforme-Voranc je bil socialist)
 Ni tipična novela, prej povest s pripovednim okvirjem
DOGODEK V MESTU GOGI
Slavko Grum:
-
Šmartno pri Litiji, po gimnaziji študij medicine na Dunaju, seznanil se je s Freudovo globinsko
psihologijo
Nekaj časa delal v različnih bolnišnicah, tudi psihiatrični, nato se je iz Ljubljane preselil v Zagorje in
delal kot splošni zdravnik
Naraščala je njegova odvisnost od mamil (izhajala iz študijskih časov), kasneje poskušal narediti
samomor, tri leta kasneje pa je umrl za rakom
Delo: napisal le nekaj krajših dramskih besedilih (Dogodek v mestu Gogi, Upornik) in zbirko krajše
pripovedne proze (Beli azil)
64
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
-
Slog: Tema povezana z njegovim delom, privlačila ga je človekova duševnost- samomorilnost,
alkoholizem…posamezniki v njegovih delih so odtujeni, obupani, duševno popačeni zaradi
kaotičnosti in brezdušnosti sveta
O delu:
-
-
Obnova
V Beogradu drama prejela drugo mesto na natečaju (1929)
Moderna dramska tehnika (s katero se je seznanil na Dunaju)- oder razdeljen na večje število
igralnih ploskev (simultani oder), hiše nimajo prednjih sten, dramski trikotnik le v Hanini zgodbi
Močan vpliv Freudove psihoanalize (teorija o nezavednem- vsi liki so duševno obremenjeni zaradi
napačno izživetega ali neizživetega spolnega nagona…)
Vsi liki (znotraj, nekateri navzven) popačeni, groteskni, čudaški, trpinčijo sebe in druge, se zatekajo v
privide, izgubljajo voljo do življenja
Goga je lahko: zadušljiva atmosfera v mestu (prebivalci jo sami ustvarjajo, nanje vpliva pogubno, vsi
samo čakajo na odrešitev- vzporednica z Dolino šentflorjansko); sociološka razlaga//Hana je edina,
ki se skuša rešiti travme in se zaveda njenega izvira, a je osvoboditev vprašljiva (psihološka razlaga)
Kratek dogajalni čas, delno analitična dramska tehnika
Moderna odrska groteska (najpomembnejši element so ljudje, ki delujejo spačeno, grozno)
Ekspresionizem v drami: zadušljiva atmosfera, kontrasti, slogovna sredstva, najdemo pa tudi druge
elemente- od simbolizma do nadrealističnih
65
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
DRUGA POLOVICA 20. STOLETJA
V SVETU
Zgodovinske okoliščine:
-
Hude posledice vojne (milijoni mrtvih, uničeno okolje in polja, mesta, sojenje zločincem…)
Železna zavesa in hladna vojna, vojna v oboroževanju
Nastanek vojaške zveze NATO in Varšavskega pakta
Ustanovitev Izraela in konflikti glede tega, na Kitajskem sledi vzpon komunizma, kubanska kriza,
vojna v Vietnamu (ZDA)
- 1989 pade berlinski zid, komunistični režimi začnejo padati (Juga, SZ, Češkoslovaška)
- Globalizacija (se začne)
- Znanost in tehnika se začneta razvijati neverjetno hitro (npr. računalništvo, genski inženiring)
Literatura:
-
-
Eksistencializem kot izrazito filozofska smer, vrh v Franciji (Jean-Paul Sartre: Boga ni, človek je
prepuščen svojim odločitvam, ima veliko svobodo, a je za svoja dejanja tudi odgovoren, to ga peha
v občutek negotovosti, strahu, krivde, življenje nima vnaprej določenega smisla, človek ga mora
osmisliti sam), teme: smisel/nesmisel bivanja, svoboda, odgovornost, smrt, bivanjska tesnoba,
posveča se ideji (ne toliko obliki, jeziku), samo v pripovedništvu in dramatiki
Magični realizem (meša realnost z elementi fantastike, miti)
Neoavantgarda (gledališče absurda, novi roman, konkretna poezija…)
Postmodernizem: Zadnja pomembna smer 20. stoletja, deloma nadaljevanje modernizma, hkrati
vračanje k tradicionalnim književnim zvrstem in oblikam (z njimi se poigrava, jih ironizira)
Minimalizem: s čim manj sredstvi povedati čim več
A) PRIPOVEDNIŠTVO: (Mi nimamo del, ki bi sodila sem); Albert Camus (Tujec) in Sartre- najpomembnejša
B) LIRIKA: (Mi nimamo del, ki bi sodila sem); velik razpon v pesništvu
C) DRAMATIKA:
-
-
Najprej eksistencialistične drame, po 1950 se je v Franciji pojavila dramatika absurda: izhaja iz
absurda kot temeljnega občutja sveta, izginja zgodba, dialog je pogosto nelogičen, osebe niso
psihološko utemeljene, so pasivne, kot lutke, ni klasične dramske zgradbe, dogajanje se dogaja v
krogu (ciklične drame), dramska tehnika je spremenjena
Sartre, Samuel Beckett…
Tudi druge smeri v manjšini
ZAPRTA VRATA
Jean-Paul Sartre:
-
Rodil se je v Parizu, študiral filozofijo, poročil se je s pisateljico in filozofinjo Simone de Beauvoir
(zelo znan francoski intelektualni par)
Nekaj časa v nemškem ujetništvu, sodeloval pri francoskem odporniškem gibanju, ustvaril revijo
Moderni časi (glasilo eksistencializma)
66
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
-
Posvetil se je književnemu in političnemu delovanju
Nobelovo nagrado zavrnil zaradi političnih razlogov
Delo: spisi, eseji, roman Gnus, drame Zaprta vrata, Muhe
Slog: vodilni filozof eksistencializma, opazno v delih
O delu:
-
Obnova
Napisal in uprizoril med vojno, glavno moško vlogo je odigral Camus
Hotel opozoriti na slabosti, ki so prišle na površje z vojno: strahopetnost, nasilje, izdajalstvo,
neodgovornost…
Tezna ali idejna drama (skuša dokazati temeljne ideje eksistencializma, ki so…glej nazaj)
Vprašanje morale (ni Boga- kdo bo sodnik? Sprva čakajo rablja, nato odgovorijo, da so rabelj drug
drugemu), tako naj bi bilo tudi v vsakdanjem življenju, izhoda iz »pekla« pa ni (Zaprta vrata)
Ciklična drama: Garcin: »No, pa nadaljujmo.« (zadnja poved)
Konverzacijska igra (malo dogajanja, vse poteka v dialogih)
NA SLOVENSKEM
Zgodovinske okoliščine:
-
FLRJ, nova oblast je po vojni začela obračunavati z nasprotniki režima, nasprotniki NOB
Reforme nove oblasti: agrarna reforma, obvezni odkup (zaradi pomanjkanja hrane), nacionalizacija
zasebne lastnine, kolektivizacija, obnova industrije
- Notranja čistka KPJ
- Delavsko samoupravljanje (po informbirojevskem sporu)
- Vse več zahtev po demokratizaciji: 3.12.1990 plebiscit o samostojnosti, 10-dnevna vojna,
samostojnost razglašena 26.6.1991
Književnost:
-
Književniki in kritični intelektualci so se zbirali okoli revij (npr. Revija 57, Sodobnost itd.), a jih je
oblast preganjala in ukinjala
Razmahne se gledališko življenje, ustanovljena eksperimentalna gledališča (oder 57)
Nova revija (pomembna vloga pri širjenju idej o osamosvojitvi)
A) LIRIKA
-
-
Sprva politiki želeli uveljaviti socialistični realizem (neuspešno)
Graditeljska poezija (poveličevanje obnove, kolektivni duh)
Po 1950 premik od objektivnega k subjektivnemu svetu, zanimanje za notranje dogajanje,
posameznik se iz družbenega dogajanja umika vase in v naravo, zanimanje za intimne teme, zato
intimizem (Pesmi štirih!)
Drugi pesniški val (Gregor Strniša, Dane Zajc, v svojem dojemanju sveta se približujejo
eksistencializmu, to je poezija absurda)
Pesniki rojeni okoli 1940: med seboj zelo različni, nekateri skrajno modernistične ideje- avantgardna
poezija (Tomaž Šalamun)- igra z besedami, oblikami, vizualno podobo, drugi na različne načine
67
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
povezujejo elemente modernizma, intimizma, magičnega realizma, simbolizma (Niko Grafenauer,
Svetlana Makarovič)
- Po 1980: opazen še vpliv postmodernizma (Milan Jesih, Boris A. Novak)
B) PRIPOVEDNIŠTVO
- Sprva neuspešno vsiljevanje socialističnega realizma
- Socialni realizem (poleg kmeta tudi mali človek iz predmestja in mest)
- Avtorji, ki so se naslanjali na različne stile, slogovno pa zajemali iz modernizma
- Eksistencializem (pomemben odmik)
- Po 1965 prve modernistične pripovedi (izgubljajo zgodbo, osredotočenje na posameznikovo zavest
- Avantgardizem (reizem- človek je popredmeten)
- Nato pa tudi postmodernizem, magični realizem
- Konec stoletja: žanrske proze
- Tematika: vojna, povojno življenje, nato vprašanje usode posameznika
- Novela, povest, kratka zgodba, roman)
C) DRAMATIKA
-
Sprva socialni realizem
Nato eksistencializem (od realistične do poetične drame) in modernizem (poetična drama,
najpogosteje se izrazi kot dramatika absurda- stvarnost je absurdna in nesmiselna)
Avantgardna dramatika: porušena vsaka logična dramska zgodba
Postmodernizem (vrnitev k tradicionalnim oblikam)
Sprva vojna, partizanska tematika, nato socialno obarvane teme s področja kmečkega in
meščanskega okolja, tudi zgodovinska in mitološka snov, pogosta kritika totalitarnega režima
Pogosta je groteska, v drami absurda tragikomičnost
Tudi komedija (Partljič: Moj ata, socialistični kulak)
-
CELULOIDNI PAJAC
Janez Menart:
-
Maribor, zgodaj izgubil starše
Študiral slavistiko, primerjalno književnost
Uredniške službe
Prešernova nagrada
Umrl v Ljubljani
Delo: Pesmi štirih, Prva jesen in druge
Slog: najbolj se je naslanjal na tradicionalno poetiko romantike in realizma, v središču mali človek, ki
želi uresničiti svoje želje, a ga marsikaj ovira
O delu:
-
Zbirka Prva jesen (Razočaranje nad življenjem, ki ga obvladuje s humorjem in ironijo)
Ironija opazna v pesmi
Bivanjska tema: občutek nemoči, nepomembnosti lirski subjekt izrazi s podobo pajacka, ki pa je po
drugi strani trdoživ, neuničljiv, zmeraj ustane (pozitivno ali negativno?)
Filozofija vztrajanja, z njo lirski subjekt premaguje ninhilizem (filozofijo niča, skrajnega nesmisla)
Oblikovno in slogovno tradicionalna pesem
68
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
- Glavno slogovno sredstvo je kontrast
- Dodane prvine pogovornega jezika
PSALM
Kajetan Kovič:
-
Rojen v Mariboru, študiral primerjalno književnost, služboval kot novinar in urednik, umrl v
Ljubljani, dobil Prešernovo nagrado
Delo: mladinska literatura (Moj prijatelj Piki Jakob, Maček Muri), Pesmi štirih, zbirka Korenine vetra
in druge, prevajanje
Slog: sprva vpliv nove romantike, nato spoznanje o tem, da je svet sestavljen iz nasprotij, ki so videti
nezdružljiva, na koncu vprašanje o vrednotah, ki dajejo smisel življenju
O delu:
-
-
Iz zbirke Korenine vetra
Ni verska himna, je pa svečana, v himničnem slogu
v nasprotju z biblijskimi psalmi slovi nerazumnost živali (ne znajo uporabljati jezika, človek pa z njim
zastruplja odnose; svet zaznavajo s čutili, človek pa sveta ne zna več čutiti, njihovo življenje
usmerjajo nagoni, človeka pa omejujejo moralne norme)
Ideja: človek se od nekdaj muči (preklet z razumnostjo), hrepeni po sreči, a srečen ni, živali pa se ne
sprašujejo o svojem razmerju do sveta, smislu bivanja, ne mučijo jih moralni dvomi (želi si vrnitve v
nevednost)
Slogovno sredstvo paralelizem členov, ponavljanje (blažena)
-
ČRNI DEČEK
Dane Zajc:
-
Okolica Moravč, vojna: ubili so mu očeta in dva brata, požgali hišo
Dijaški dom v Ljubljani, gimnazija, iz političnih razlogov so ga izključili, zaprli, poslali k vojakom
Nato končal gimnazijo, delal kot knjižničar v Pionirski knjižnici
Umrl v Ljubljani, dobil tudi Prešernovo nagrado
Delo: zbirke (Jezik iz zemlje…), poetične drame (Voranc)
Slog: deziluzija- osamljenost človeka, nesmiselnost bivanja, slogovno se naslanja ne ekspresionizem,
poezija absurda!, prosti verz, privzdignjen, celo patetični slog
O delu:
-
Zbirka Jezik iz zemlje (pesniški jezik, drugačen od tradicionalnega, ker mora povedati resnico, ki se
zelo razlikuje od starega sveta in njegovih vrednot)
Bivanjska in poetološka tema
Deček (osamljen človek, pesnik, sredi neprijazne narave in družbe, pesni, ker mora, a to nima
posebnega smisla- uničenje)
Absurdnost sveta in človeka, vztrajanje pri umetnosti je samo po sebi vrednota, edino pesem
(umetnost) predstavlja možnost rešitve
Paralelizem členov, svobodni verz
Ekspresionistične slogovne prvine (barve…), ponavljanje, okrasni pridevki, druga oseba ednine
(dramatični pridih)
69
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
POROKA
Svetlana Makarovič:
-
Rojena v Mariboru, učiteljišče, študij igralstva
Igralka, svobodna umetnica, zdaj živi na deželi, s svojimi dejanji in besedami pogosto pritegne
pozornost javnosti
Prešernovo nagrado je zavrnile, nagrajena z Andrsenovo nagrado (za mladinsko književnost)
Delo: zbirka Somrak…, roman teta Magda, velik opus za otroke (Pekarna Mišmaš, Gal v Galeriji,
Sovica Oka)
Slog: združevanje elementov modernega in tradicionalnega, tematiko bivanjske tesnobe, zla in
smrti izraža s pomočjo sloga, motivov in oblik ljudske pesmi
O delu:
-
Zbirka Pelin žena (uporablja stare ljudske oblike na nov način, kritična do podob in vloge žensk v
sodobni družbi)
Poroka kot zveza med žensko in moškim- pričakovanje, da bo poroka poglobila in izrazila njuno
ljubezen je naivno in nerealno
Ženski lirski subjekt izrazi predanost, pripadnost (srce), a v tem ni nič idiličnega, to primerja z
ujetništvom
S poroko so srce obgrizle miši, razočaranje je boleče (ostre drobtine)
Zbudita se v meglo
Prilagajanje kalupu, tudi sama postaneta del te družbe in njene banalne vsakdanjosti (dve miši
strmita v jutranjo meglo)
Štirivrstične kitice z zaporedno rimo
MRK
Tomaž Šalamun:
-
Rojen v Zagrebu, otroštvo preživel v Kopru, diplomiral iz umetnostne zgodovine, veliko potoval,
delal kot svobodni književnik, umrl je v Ljubljani
Prešernova nagrada, najbolj prevajan sodobni pesnik iz Slovenije
Član skupine OHO (čim več čutnih vtisov, brez razlage književnosti)
Delo: Pesniške zbirke Poker, Amerika…
O delu:
-
-
Iz zbirke Poker (prelom s tradicijo pesništva, začetek avantgarde v Sloveniji, igra z vrednotami,
oblikami in jezikovnimi pravili, pogost je pogovorni jezik, ta smer avantgardne književnosti je
ludizem)
Mrk je cikel petih pesmi, od ostalih pesmi v Pokru se razlikuje po manjši količini ludizma
Začetek: napoved zanikanja tradicionalnih slovenskih vrednot, vrednostnih sistemov, ta izselitev je
načrtna, odločen, da bo spremenil pesniški svet
Osrednji del: povezava s Šalamunovo poezijo- človek vsemu vsiljuje svojo funkcionalnost (celo
čustvom in organom), ustvaril bo svet, v katerem bo sam (to kar bo naredil, imel druge odbija);
deluje groteskno
70
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
-
Zadnja dva verza: Napoved drugačne poezije, drugačna od ustaljenega razumevanja poezije,
uporabljene besede so v nasprotju s tem, kar tradicionalna poetika razume kot lepo (nagniti plašč
mrhovine ipd.)
ZIMA
Boris A. Novak:
-
Rojen v Beogradu, doštudiral primerjalno književnost in filozofijo, dramaturg, urednik
Doktoriral, začel učiti na oddelku za primerjalno književnost v Lj.
Predsednik PEN-a
Delo: zbirke (Hči spomina), za otroke: Prebesedimo besede!, tudi dramatik in prevajalec
Slog: vrača se k tradicionalnim oblikam, motivom iz preteklosti, iznašel nekaj novih pesniških oblik:
zamirajoči sonet (sonetu doda 2x po dva verza in 2 samostojna verza)
O delu:
-
Zadnja od 4 pesmi v ciklu Let časa iz zbirke Hči spomina
Ob letnih časih (prispodoba življenjskih obdobij) razmišlja o minevanju, trajanju, ponovnem
vračanju
Izginjanje v nič simbolizira belina (ki prekrije vse, zaduši vsak zvok), minljivost skuša pesnik preseči s
pisanjem, a so tudi besede bele
Pesem pa se ne izteče v smrt in nič, ampak z mislijo, da se življenje nadaljuje, zimi vedno sledi
pomlad
10 štirivrstičnih kitic z rimo
-
ČRNA ORHIDEJA
Edvard Kocbek:
-
Videm ob Ščavnici, sprva bogoslovje, prepis na romanistiko, študiral v Ljubljani in tujini- se spoznal z
idejo francoskih krščanskih eksistencialistov
OF, partizani, pomembne funkcije in odstop zaradi nestrinjanja, zbirka novel Strah in pogum,
politična in kulturna izolacija
Prešernova nagrada, umrl v Ljubljani
Delo: Strah in pogum (4 novele), zbirka Nevesta v črnem in druge, esejist, prevajalec
Slog: bivanjska tematika (personalizem znotraj eksistencializma)
O delu:
-
Strah in pogum (prva napisana)
Nastala naj bi na podlagi pripovedi partizana
Glavni motivi so krivda, izdaja, žrtev, nedolžnost
Katarinina lepota nezdružljiva z dejanjem- obredna žrtev, ki bo osmislila njihovo poslanstvo
Neločljivo povezana motiva smrti in ljubezni (vse od začetka privlačnost, vrh v strastnem objemu
pred usmrtitvijo; dogodek lahko razumemo kot simbolno poroko, streljanje pa kot spolni akt)
71
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
-
Konec novele je odprt (usoda Gregorja?)
Motiv črne orhideje (simbolna vrednost, a je nejasen kot Katarinino priznanje), vonjava ki veje iz
njenega šala, morda kontrast beli poročni obleki?
Ideja: bivanjski položaj, ki človeka prisili, da se odloči med zgodovinsko nujnostjo in intimnimi čustvi,
hotenji
RESNIČNOST
Lojze Kovačič:
-
Basel, Švica (oče Slovenec, mati iz francosko-nemške družine), oče je bil krojač in krznar, Lojze je
zbolel na pljučih, dve leti preživel v bolnišnici
Oče ni sprejel švicarskega državljanstva, zato so jih izgnali, sprva živeli na Dolenjskem pri očetovih
sorodnikih, nato v Ljubljani (huda revščina)
Oče kmalu umrl, mater in sestro preselili v begunsko taborišče (politično sumljivi)
Živel je v internatu, živel je kot brezdomec
Služba knjižničarja, končal Pedagoško akademijo, delal kot dramaturg, umrl v Ljubljani
Dela: esejistika, roman Resničnost, Ljubljanske razglednice
Slog: ponotranjenost, avtobiografskost
O delu:
-
Obnova
Avtobiografskost (tudi Kovačič je bil v kazenskem bataljonu, vloženi življenjepis se sklada s
Kovačičevim)
Veristična pripoved- natančen, neolepšan prikaz stvarnega sveta, slogovni postopek je opisovanje
Tretjeosebni pripovedovalec s personalnim stališčem
Slika prvih povojnih let- odtujen, izobčen brezdomec, približuje se eksistenčnim likom
TRIPTIH AGATE SCHWAZKOBLER
Rudi Šeligo:
-
Rojen v Sušku pri Reki, diplomiral iz filozofije in psihologije, kasneje magistriral
v Kranju predaval statistiko, sodeloval v javnem življenju kot urednik in sourednik revij
intelektualcev (Revija 57…)
predsednik Društva slovenskih pisateljev
Prešernova nagrada
poslanec DZ, nekaj mesecev minister za kulturo
Delo: Triptih A. S., Stolp idr.
O delu:
-
Obnova
Kratek roman (v treh delih- triptih)
72
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
-
Psihološki oris osebe nadomesti objektivni opis stvarnosti in popredmetenega človeka (ne izvemo
kaj dosti o Agatinih čustvih, željah, vemo, kako je bila oblečena, kakšna je bila njena frizura itd.)
- Govorimo o reizmu- deskriptivnost in antipsihologizem (samo poročanje, ni dialoga, monologa,
človek je popredmeten, med ostalim na svetu nima posebnega položaja, konec je
antropocentrizma)
- Agate v delu nikoli ne poimenuje in o njej govori kot o skupku različnih lastnosti (roke, meča…)
- Ideja: sodobni človek, ki mu sodobna družba ne omogoča več, da bi deloval v skladu s svojimi
željami, čustvi, potrebami, ampak deluje le še kot robot
ANTIGONA
Dominik Smole:
-
Rodil se je v Ljubljani, novinar, svobodni književnik, umetniški vodja in dramaturg v gledališčih, med
ustanovitelji eksperimentalnega gledališča, umrl v Ljubljani
Dela: Antigona, Veseloigra v črnem, Krst pri Savici (navezava na starejše literarne podlage)
Slog: Poetične, absurdne drame, idejno blizu eksistencializmu
O delu:
-
Obnova
Uprizorjena v gledališču Oder 57
Primerjava likov z liki v Sofoklejevi Antigoni!
Glavni motiv je iskanje Polinjekovega trupla (vrh=najdenje trupla je v Sofoklejevi in Smoletovi
Antigoni na različnem mestu)
Aktualnost ideje Antigone iz antike- še zmeraj konflikt med… (glej poglavje antika)
Dogajalni prostor obeh Antigon so Tebe, a gre v tem primeru za sodobno potrošniško družbo, ki ne
priznava moralnih vrednot in globljega smisla (prilagoditev oblasti zavoljo udobnega življenja)
Polinejk: simbol življenjskega smisla, lažje je trditi da ga ni kot ga iskati, Antigona pa je
eksistencialistična upornica (nosi ideje svobode, odgovornosti, krivde)
Lahko razumemo tudi kot politično dramo (bratomorna vojna med 2. svetovno vojno na
Slovenskem)
Poetična drama, verzi, bogat pesniški jezik, lirske prvine, simbolika
-
VELIKI BRILJANTNI VALČEK
Drago Jančar:
-
Maribor, višja pravna šola, novinar, urednik, dramaturg, tajnik in urednik pri Slovenski matici
Zbiral gradivo za članek o zamejskih Slovencih (obtožen: »vnašanje sovražne propagande«), obsojen
na zapor
Predsednik PEN-a
Prešernova nagrada, najbolj prevajan sodobni slovenski pisatelj
Dela: eseji, roman Galjot, Veliki briljantni valček…
Slog: sprva modernist, nato vse več postmodernističnih elementov, v ospredju tematika tujstva in
izobčenstva
O delu:
73
Patricia Sadar J. in Lučka Godina
-
-
Obnova
Izjemen odziv, Grumova nagrada
Ideja: opozoriti na podobnost med vsemi totalitarnimi režimi, omejujejo svobodo posameznika,
uporniki so grožnja, ki jo je treba odstraniti (fizično/s proglasitvijo, da je nekdo nor)
Paradoksalno in absurdno ime ustanove (Svoboda osvobaja), edina oblika svobode je norost
(absurdna svoboda), iz tega absurdnega (nelogičnega, nesmiselnega) sveta več ni mogoče priti (»Vsi
smo v.«)
Simbol umetnosti (edino glasba-valček jih združi)
V primerjavami z drugimi dramami absurda ima veliko natančnih opisov oseb, dogajanja, prostora
in ima sklenjeno zgodbo
Grotesknost kot mešanica humorja, ironije, groze, popačenosti (vedenje pacientov, ples, Volodjev
govor in dejanja)
Opomba: manjka Alamut.
74