SLOVENŠČINA
Predromantika:
★ 1760-1800
★ predstavlja nasprotje idealom razsvetljenstva ⇢ razum.
★ je književnost med razsvetljenstvom in romantiko, v kateri so združene različne
literarne spodbude, npr. idilično pesništvo (poudarja lepote narave) in ossianizem
(zgledovanje po Ossianovih spevih škotskega pesnika Macphersona). baladna
mračnost in ubesedovanje divje pokrajine v Ossianovih spevih močno vplivata na
razvoj nove književnosti.
○
okrepi se zanimanje za ljudsko slovstvo, zlasti pesništvo, ki edino ohranja
prvinski pesniški navdih (Herder), pridružita pa se še mu sentimentalizem
(značilno občutje novega meščanstva) in rousseaujevstvo z moralnimi,
socialnimi in literarnimi idejami Rousseauja.
○
popularno je bilo temačno in skrivnostno baladno pesništvo, poezija grobov
in noči, v prozi se uveljavi črni, grozljivi roman (izmišljeni dogodki, podrejeni
višjim skrivnostnim silam), poglobi pa se tudi zanimanje za fantastiko in
religioznost. v dramatiki znova odkrijejo Shakespeara, ki so ga klasicisti
zaradi ustvarjalne svobode imeli za barabo. nove ideje pa sproži nemško
viharništvo, ki poudarja viharna čustva, strasti in svobodno voljo
posameznika.
○
posebno mesto pa zavzame weimarska klasika z zahtevami po estetsko
oblikovanem, harmoničnem spoju vsebine in oblike ⇢ Goethe, Schiller.
★ glavne značilnosti:
○
v ospredju so čustva, strast in razpoloženja.
○
pesimističen pogled na svet (smrt, obup, razočaranje)
★ predromantika ni enotna smer, vsebuje več pojmov, smeri in skupin.
★ Goethe- Faust:
○
1749-1832
rojen v družini carskega svetnika, študiral je pravo.
○
ostala dela: Učna leta Wilhelma Meistra, Izbirne sorodnosti, Herman in
Doroteja.
○
je njegovo življenjsko delo
○
delo opredelimo kot dramsko pesnitev ali bralno dramo sestavljeno iz dveh
delov: prvi del je Goethe izdal ob koncu svojega zrelega ustvarjalnega
obdobja, drugi del pa izide po njegovi smrti.
○
Delo ni drama v pravem pomenu besede, ampak dramska pesnitev z
močnimi lirskimi, filozofskimi, alegoričnimi in simboličnimi sestavinami. V
celoto so vključene krajše in daljše lirske pesmi, verzne in kitične oblike so
zelo različne, deloma je drama pisana celo v prozi.
1
○
Ključni osebi pesnitve sta učenjak Faust in hudič Mefisto, zaplet pa temelji na
dveh pogodbah: pogodbo med bogom in hudičem ter pogodbo med hudičem
in Faustom.
★ Goethe- Trpljenje mladega Wertherja:
○
je njegovo zgodnje delo, ki ga je napisal 1774.
○
po obliki je pisemski roman. V celoti ali pa vsaj delno je pisan v obliki
○
dnevnika ali pa pisem. To omogoča odkritosrčno osebno pripovedno
izpoved.
Tak
roman
je
zaradi
čustvenosti
pogosto
povezan
s
sentimentalizmom. Sentimentalizem je evropska literarna smer sredi 18.
stoletja, ki zelo poudarja pomen čustev.
○
je prva pripoved o novem tipu romantičnega človeka- plemenit in ljubeč,
toda v življenju nesrečen in tragičen.
○
Evropska romantika:
★ iz predromantičnih idej in spobud se je okoli leta 1800 razvila romantika. namesto
razsvetljenske
poučnosti
kot
vrednoto
uveljavljajo
čustva,
posameznikova
razpoloženja in domišljijo.
★ romantika je evropska umetnostna smer v prvi polovici 19. stoletja in poimenuje
književnost, ki je nastala iz več predromantičnih literarnih spodbud.
★ v zahodni Evropi se razvije med letoma 1800 in 1830, drugod pa med 1830 in 1850, ko
se je že uveljavil realizem.
★ romantične teme in motivi so osamljenost plemenitega posameznika v družbenem
okolju, minljivost človeškega bitja v primerjavi z neskončnostjo narave, ljubezen kot
največja življenjska vrednota, hrepenenje po svobodi in upor zoper nasilju.
★ izraz romantika je na začetku označeval nekaj manjvrednega, neresničnega, kar bi
naj bilo značilno za roman. pozneje pa izraz dobi pozitiven prizvok in poudarjal
čustveno, zlasti melanholično, notranje lepo in plemenito.
★ romantična književnost je nastala kot izraz novega, industrijskega meščanstva v
Angliji. K širjenju in poglabljanju je prispeval viharni čas, ki se je začel s francosko
meščansko revolucijo, trajal čez Napoleonove pohode in njegov padec.
★ v spremenjenih družbenih razmerah je nastala nova miselnost. Zavrnila je
razsvetljensko vero v vsemogočnost razuma ter klasično urejen in skladen svet.
Osnovno počutje posameznika postane razkol med ideali in resničnostjo.
★ romantinčne književne osebe so po značaju, duhu in zunanji podobi izjemni ljudje,
ki jih pogosto nosijo silna čustva in strasti. Boleče občutijo neskladje med ideali in
stvarnostjo. Z družbenim okoljem se spopadajo ali pa se iz njega umikajo v svet
čustev in domišljije.
2
★ romantiki sprostijo v klasicizmu predpisane oblike in jih prilagajajo snovi in
motivom, po oblikovne zglede pa segajo v ljudsko slovstvo. Pogosto pa tudi
ustvarjajo nove pesniške oblike in vrste kot so pisemski roman, epsko-lirska
pesnitev, zgodovinski roman…
★ romantična književnost se ukvarja predvsem s človekovim notranjim svetom, zato
ima vodilno vlogo lirika, ki je izrazito čustvena in razpoloženjska, pogosto tudi
socialna in politična. Pesniški jezik postane naravnejši in metaforično bogatejši.
Poleg lirskih pesmi je romantika gojila tudi epsko pesništvo (epsko-lirske pesnitve,
romantični romani v verzih) v katerih je pesnik posrednik med naravnim in
nadnaravnim. V prozni pripovedi je usoda junaka prikazana s slikovitimi dogodki in
napetim dogajanjem. Iz poudarjenega zanimanja za preteklost se pojavijo krajše
oblike pripovedi in zgodovinski roman. V dramatiki se dramske prvine združujejo z
lirskimi in epskimi, ki pa pogosto prevladujejo nad dramatsko osnovo. Romantika pa
je poznala predvsem mešane vrste del kot so bile tragikomedija, melodrama in
dramska pesnitev.
Predstavniki:
Nemška romantika: brata Schlegel (romantična šola), Hoederben, Heine.
Angleška romantika: Byron, Schelly, Keats.
Francoska romantika: Victor Hugo, Alfred de Musset.
Italijanska romantika: Leopardi
Poljska romantika: Adam Mickiewicz.
Črnogorska romantika: Petar Petrovič Njegoš.
Ruska romantika: Puškin, Lermontov.
★ romantika se konča po 1830 v Franciji, Angliji, Nemčiji in Rusiji, zaradi znamenj
realizma, gibanje romantike pa se konča šele 1850.
★ Byron- Romanje grofiča Harolda:
○
1788-1824
nesrečno otroštvo, plemiški naziv, zaradi spora z angleško kraljevo družino
odide z Anglije, umrl je zaradi malarije.
○
dela: Don Juan, Miltonov izgubljeni raj, Parizina.
○
je epsko-lirska pesnitev, ki obsega 4500 verzov, glavni junak pa je mlad
plemič, podoben avtorju.
○
Byronizem: poimenovanje za byronove ideje ter osebni in pesniški slog, ki je
tako navduševal mlado generacijo.
○
3
★ Puškin- Jevgenij Onjegin:
○
1799-1837
potomec plemiške družine, 1820 ga izženejo na jug Rusije, umre v dvoboju,
osrednja tema njegovih pesnitev pa je svobodoljubje.
○
dela: Stotnikova hči, Pikova dama, Boris Godunov, Pravljica o carju Saltanu…
○
je roman v verzih
○
izšel je leta 1833
○
pripovedovalec je opazovalec zunanjega življenja, lirski izpovedovalec in
komentator junaka.
○
★ Lermontov-Jadro:
○
1814-1841
plemiška družina, vojaška kariera, umre v dvoboju.
○
pesem je predmetna, kar pomeni, da je v središču predmet, ki pa ima neki
globlji pomen.
○
kitica je štirivrstična, rima pa prestopna.
○
obnova:
1.
kitica: podoba jadra v sinjem morju predstavlja iščajoječa človeka.
2. kitica: morje oz življenje se je najprej bleščalo, potem pa kipelo kar je
prispodoba za izkušnje.
3. kitica: nakaže, da si v življenju želi izzivov, saj bo v njih našel svoj mir.
★ Leopardi- Sam sebi:
○
1798-1837
prihaja iz oboboženega plemiškega rodu, osamljen in nesrečen v ljubezni,
umre pa v hudi revščini.
○
življenje opredeli kot dolgčas, bridkost in strašno ničelnost sveta. Življenje
občuti kot ječo, prezira svet znotraj katerega bi moral bivati, od življenja je
pričakoval več.
Romantika na Slovenskem:
★ začne se leta 1830 z izidom Kranjske čbelice (almanah), ki ga je urejal Miha Kastelic.
Osrednji pesnik KČ je Prešeren, ki v njem objavi prve izrazito slovenske romantične
pesmi.
★ Prešernove pesmi so v javnosti izvale odpor, predvsem pri janzenistih, ki so se
zavzemali za poučno in moralistično literaturo, z njimi pa je bil tudi Jernej Kopitar.
Nastopili so proti čbeličarjem, ki so bili slovenski romantiki, ki so verjeli v
samostojnost slovenskega slovstva.
4
★ Z objavo Slovo od mladosti leta 1830 v Kranjski čbelici je Prešeren začel slovensko
literaturo romantike in jo tako ohranja do 1848, ko izide zadnji zvezek Kranjske
čbelice in velja za konec Prešernovega ustvarjanja.
★ Prešeren je s Čopom ob strani sprejemal knjižne vplive iz dveh strani: vplivi
evropske literarne klasike kot so rimska antična poezija, baročna in renesančna
lirika, Dante in pa književnost romantike iz drugih držav.
★ pesemske oblike, ki jih je Prešeren uvedel: gazela, sonet, elegija, balada, romanca,
tercina, sonet, stanca, sonetni venec in vzorci ljudskih pesmi.
★ temeljni pomen za nastanek slovenske romantike pa sta si lahko pripisala brata
Schlegel, ki sta posebej poudarjala rabo romanskih pesniških oblik predvsem
soneta.
★ Politične razmere: Slovenci smo bili del Habsburškega cesarstva, močan vpliv Cerkve,
strog režim in pa zatiranje vsakršne svobodomiselnosti.
★ Položaj Slovencev: večinoma so bili kmetje, malo je bilo izobražencev, slovenščina je
uvedena v šole, kar je dajalo možnost razvoja, pojavila so se prizadevanja za enoten
slovenski knjižni jezik.
➢ Jernej Kopitar:
○
jezikoslovec, 1808 je izdal v nemščini prvo znanstveno slovnico
slovenskega jezika, objavil je Brižinske spomenike s prevodom in
komentarji (1836), menil je da najpristnejšo slovenščino govorijo le
kmetje, želel je da je jezik preprost, razumljiv in omejen na potrebe
preprostega človeka, pomembno pa se mu je zdelo leposlovje kot del
verske in moralne vzgoje.
➢ Matija Čop:
○
književni kritik in zgodovinar, ki je vplival na Prešernova dela. Menil
je, da je ljudski jezik pomemben vendar je čas za kultiviran jezik, želel
si je kultiviranega jezika za izobražene bralce, pomembno pa se mu je
zdelo leposlovje kot visoka umetnost.
➢ Janez Cigler: avtor prve slovenske povesti: Sreča v nesreči.
➢ Franc Metelko:
○
duhovnik, 1825 napiše slovnico v nemščini, ki temelji na dolenščini, in
črkopis metelčica
➢ Peter Dajnko:
○
teolog, 1824 napiše Učbenik slovenskega jezika v nemščini in črkopis
dajnčica
❇oba črkopisa sta bila ustvarjena za slovnico in nista vodila v razvoju
enotnega knjižnega jezika.
5
★ Črkarska pravda:
○
pojavi se hud odpor zoper novi pisavi, ki se konča z vladno prepovedjo
metelčice in dajnčice.
○
v Kmetijskih in rokodelskih novicah se vedno bolj pojavlja gajica, latinična
pisava, dokončno pa jo sprejmejo 1845.
★ Panslavizem in ilirizem:
○
gibanji, ki sta poudarjali idejo, o jezikovni in kulturni povezanosti Slovanov
○
začetnik panslavizma je bil Jan Kollar.
○
štirje glavni slovanski jeziki so bili: ruski, poljski, češki in ilirski; slovenski pa
je bil med odpisanimi.
★ Kranjska čbelica:
○
glasilo slovenske romantike, urednik Miha Kastelic od močni spodbudi
Prešerna in Čopa.
○
izšlo je pet zvezkov, prvi 1830 in zadnji 1848.
○
sodelovali so pesniki različnih smeri: Kastelic, Zupan, Potočnik, Kosmač,
Cigler in osrednji Prešeren.
★ Kmetijske in rokodelske novice:
○
utrdile so enoten knjižni jezik in gajico.
○
je
bil
drugi
slovenski
časnik
(po
Lublanskih
novicah)
in
prvi
poljudnostrokovni časopis
○
izhajal je med leti 1843-1902
○
urejal ga je Janez Bleiweis
○
svetoval je v kmetijstvu, zdravstvu in gospodarstvu, objavljena pa je bila tudi
ljudska beseda, pesmi in proza.
○
1848 postanejo politično glasilo.
France Prešeren:
★ 3.december 1800- 8.februar 1849, mojster soneta, rojen v kmečki družini Šimnu in
Mini Prešeren, ki pričakujeta da bo France študiral teologijo in postal duhovnik;
imel je tri otroke z Ano Jelovškovo (pesem: Nezakonska mati); njegova muza je bila
Julija Primic, ki jo spozna 6. aprila 1833 pri cerkvi (tako kot Petrarka svojo muzo).
★ Ustvarjalna obdobja:
○
mladostno, ki traja do 1828/30
pesniti začne okoli 1824. značilne so delno razsvetljenske in predromantske
poteze. svet in ljubezen doživlja vedrejše. njegova poezija je bila lahkotna,
ljubezenska, zbadljiva, z preprostimi pesniškimi oblikami. večino del pa je
samokritično uničil.
dela: Povodni mož (balada), Hčere svet in Učenec (romana)...
6
○
zrelo, ki traja med leti 1830 in 1840
pesnik se preseli v Ljubljano, tesni prijatelj z Čopom. čas močnih čustvenih
preizkušenj - Ana Jelovškova in Julija Primic. izguba treh prijateljev: Čop,
Korytko in Smole. pesništvo dojema romantično in spoznava literarno
estetiko.
dela: Sonetje nesreče, Glosa, Gazele, Sonetni venec, Krst pri Savici…
○
pozno, ki traja med leti 1840 in 1846
opusti visoke romantične teme, vrne se k preprostim kitičnim oblikam,
vsakdanjim temam in motivom. 1846 se preseli v Kranj in neha pesniti.
dela: Judovsko dekle, Nezakonska mati, Neiztrohnjeno srce, Zdravljica…
★ Prešernova edina pesniška zbirka Poezije je izšla decembra 1846 (z letnico 1847) v
1200 izvodih.
★ Slovo od mladosti:
○
nastane 1829, izide 1830 v Kranjski čbelici.
○
prikazuje vstop v zrelo obdobje in končevanju obdobja mladosti
○
je ena najstarejših ohranjenih Prešernovih pesmi.
○
je osebno-izpovedna pesem
○
pesem je nagovor ali apostrofa.
○
tipični romanski motivi: mladostne utvare, življenjsko razočaranje
○
tema pesmi je žalovanje za mladostjo
○
je pesem žalostinka ali elegija, ampak le po vsebini, in ne po obliki.
○
osrednja metafora ali oksimoron je temna zarja.
○
kitica je oblika stance, sestavljena iz osmih italijanskih enajstercev.
○
pogosto se pojavi zamenjan besedni red ali inverzija.
○
po šestem verzu se verzi spremenijo, in med 6. in 7. verzom nastane
pomenska zareza.
○
rima v prvih šestih verzih je prestopna, v zadnjih dveh pa zaporedna, zato
pravimo da je mešana.
★ Hčere svet:
○
spada v mladostno obdobje z nastankom leta 1828.
○
pesem je epska.
○
pesem je romanca zaradi vedre vsebine in vedrega ali humornega konca.
○
ima tri kitice, rime ni se pa pojavi moška asonanca ali ponavljanje
samoglasnikov
○
verz je osemzložni trohej.
7
★ Sonetje nesreče:
○
sprva je bil napisan kot cikel sedmih sonetov, vendar prvega črta že v
rokopisu.
○
sonetov ni posebej naslanjal, imenujemo pa jih po prvih verzih.
○
nastali so spomladi leta 1832, objavljeni pa so bili v Kranjski čbelici.
○
prikazuje stopnjevanje pesnikove nesreče, ki doseže vrh v petem sonetu
○
soneti imajo nezamenljivo zaporedje
○
gre pa za lirsko pesnitev.
○
1. sonet ali sonet domotožja
2. sonet ali sonet razočaranja oz spoznanja
3. sonet ali sonet poraženosti
4.sonet ali sonet vdanosti v usodo
5. sonet ali sonet smrti
6. sonet ali sonet resignacije
★ Glosa:
○
nastane 1832
○
ima poetološko temo
○
glosa je pesniška oblika, sestavljena iz mota in 4 decim ali deset vrstičnic,
verz je trohejski osmerec.
★ Gazele:
○
cikel ljubezenskih tem z nekaj poetološke teme
★ Sonetni venec:
○
1833, objavljen leto kasneje v prilogi Ilirskega lista
○
njegovo najzahtevnejše delo
○
posvetil ga je Juliji za god, zaradi reakcije nje in njene mame pa še je kasneje
dodatno napisal Povenčne sonete na temo nesrečne ljubezni.
○
na nastanek vpliva osebna stiska.
○
zgrajen je iz 14 verzov in Magistrale, torej 15 sonetov, ki so povezani tako, da
se zadnji verz vsakega soneta ponovi kot prvi verz v naslednjem sonetu. tako
nastane venec sonetov, ki ga kronajo magistrale, kot glavni sonet, narejen
tako, da je vsak verz napisan že tretjič.
○
je torej venec ali preplet sonetov
○
dodal je še akrostih, v tem primeru Primicovi Julji.
○
združuje 4 teme: ljubezensko, bivanjsko, domovinsko in pesniško.
○
prvih pet je posvečenih ljubezni do Julije, srednji štirje domovini, zadnjih pet
pa spet ljubezni.
○
osnovna stopica je jamb, verz je italijanski enajsterec, rima v kvartinah je
oklepajoča, v tercinah pa verižna.
8
★ Krst pri Savici:
○
nastajal v letu 1835 in 36.
○
snov je vzeta iz slovenske zgodovine, v 8. stoletju v času pokristjanjevanja
slovencev.
○
s to pesnitvijo se je poklonil umrlemu prijatelju Čopu In hkrati celil srce od
Julijine zavrnitve.
○
Matiju Čopu:
je sonet, lirska pesniška oblika poudarja osebno čustvovanje,
○
Uvod:
26 tercin in 1 kvartina, verz je laški enajsterec; je epika
tema je domoljubna (ohranitev vere staršev) in svobodoljubna
○
Krst:
53 stanc, ki so umirjene
dogajanje se prenese iz zunanjosti v Črtomirjevo notranjost
teme so bivanjska, prijateljstvo, domovina in ljubezen.
ideja je osmišljanje življenja (romantična ljubezen, osebni obup in
spreobrnitev).
★ Pevec:
○
nastal je proti koncu prometejskega obdobja
○
je eno pomembnejših lirskih besedil
○
izšla je leta 1838 z naslovom Osrčje v Ilirskem listu, kasneje pa jo v Poezijah
preimenuje.
○
temi sta bivanjska in poetološka, glavni motiv pa je pesnikovo trpljenje in
bolečina.
○
je izpovedno besedilo.
○
v njej se pojavi stopnjevanje, retorično vprašanje
○
ne gradi na rimi, temveč vokale na koncu vsakega verza. vrh bolečine doseže
z i, na konec pa postavi trpni u.
○
omenjen mit o Prometeju je metafora za neskončno bolečino in trpljenje.
○
kragulj- družba, ki ga ne podpira in ceni.
★ Nezakonska mati:
○
nastala okoli leta 1844, izdala v Poezijah 1847.
○
povezana je z Ano Jelovšek, mati njegovih 3 otrok.
○
Ana je Franceta ljubila in se z njim tudi želela poročiti, kar pa Prešeren ni
želel, to pa je zaznamovalo Ano in otrok- čeprav ji je prinesel gorje ga je ona
vseeno ljubila.
○
pesem odstopa od ostalih, pripisali bi jo ljudskim pesmim,saj je 4-vrstičnica.
○
je izpovedna pesem
○
slog in izražanje sta preprosta, ne vsebuje zapletenih metafor.
9
Dostojevski, Zločin in kazen:
★ delo je roman, ki se deli na 6 delov z večimi poglavji.
★ vsevedni pripovedovalec svojih stališč ne izreka, ampak dogajanje le poroča.
★ dogajanje ni prikazano po logičnem zaporedju, temveč tako, kot ga doživljajo
književne osebe. Opisi dogodkov so predstavljeni skozi oči ene od književnih oseb,
zato niso objektivni.
★ teme: problematika družbene ureditve, nepriznavanje družbenih norm, vprašanje
vrednot v življenju.
★ v besedilu se večkrat pojavita tudi monolog in dialog, veliko pa je tudi izpovedi.
★ spada v psihološki realizem, ki pa je ena izmed oblik realizma, ki temelji na
dogajanju v posameznikovi glavi, spremljamo pa njegove misli, občutke in
doživljanja, medtem ko zunanja stvarnost ni tako poudarjena.
10