Dante Alighieri
Božanska
komedija
Bojana Žižek
Februar, 2021
Dante Alighieri
1265, Firenze – 1321, Ravenna
-
že kot devetletni deček se je zaljubil v Beatrice, hčerko florentinskega
bankirja Portinarija, kateri je posvetil svoja dela
-
družil se je s pesniki in aristokrati iz Firenz in Bologne
-
vadil je pesnenje v provansalski pesniški maniri,
-
študiral pri florentinskem enciklopedistu in se učil mistike in prerokb
Joachima de Flore
- poslušal je dominikance, ki so uvajali napredno (in preganjano) aristotelsko
filozofijo Tomaža Akvinskega.
- sodeloval je pri politični upravi mesta, ko je
izbruhnila državljanska vojna med črno
papeževo stranko in belimi, med katerimi je
bil tudi Dante
- ker so zmagali črni, je šel Dante v izgnanstvo
in deset let potoval po Evropi
- posvetil se je izključno umetnosti in filozofiji
- zadnja leta je preživel v Ravenni, kjer je tudi
pokopan
- pisal je liriko (soneti) in epiko (Božanska
komedija), filozofska in znanstvena dela; v
latinščini in italijanščini
Skozi potovanje ga spremlja Vergil, rimski pesnik, s
katerim skozi mogočna vrata vstopi v peklensko
preddverje, nato pot nadaljujeta po devetih krogih pekla:
1. krog: pravičniki pred Kristusom
2. krog: pohotniki
3. krog: požeruhi
4. krog: razsipneži in skopuhi
5. krog: jeznoriteži in zdolgočaseni
6. krog: neverniki
7. krog: nasilneži
8. krog: prevaranti
9. krog: izdajalci( najgloblji del pekla, kjer vlada Lucifer in
se imenuje Kocit)
Mimo Kocita zdrsneta in se vzpenjata navzgor v vice. Najprej stopita čez
reko Tibero v predvice, kjer so duše malomarnežev. Nato se začneta
vzpenjati po sedmih planotah gore vic, kjer se očiščujejo sedmih grehov:
1. Napuha
2. Lakomnosti
3. Nečistosti
4. Nevoščljivosti
5. Požrešnosti
6. Jeze
7. Lenobe
Paradiso
1. nebo Lune
2. nebo Merkurja
3. nebo Venere
4. nebo Sonca
5. nebo Marsa
6. nebo Jupitra
7. nebo Saturna
8. nebo zvezd stalnic
9. nebo - kristalno ali prvo gibalo
KOMEDIJA = delo z nesrečnim začetkom in srečnim koncem
versko-alegorični ep
• Dante - človeška duša
• Vergil - razum, modrost, prijateljstvo
• Beatrice - božja milost, ljubezen, duhovnost
potovanje - človekovo (samo)spoznavanje
pekel - svet zla
vice - stanje očiščevanja, duhovnega spreminjanja in rasti
raj - svoboda, blaženost, ljubezen in resnično spoznanje Boga
3
BOŽANSKA KOMEDIJA
delo je nastajalo 10 let
- versko-alegorični ep
- dolce stil nuovo
Snov
Idejno dovršên miselni svet srednjeveškega učenjaka.
Usmerjen je v onstranstvo k bogu: iz te perspektive gleda na tostransko življenje,
ki združuje politiko, teologijo, astronomijo, filozofijo itd.
Ideja
Je religiozna: cilj človekovega življenja je v končnem srečanju z
bogom
Tema
Potovanje.
Enciklopedično znanje srednjeveškega izobraženca.
Avtor se zgleduje po antičnih epih Odiseji in Eneidi. Odisej in Enej morata
na svoji poti vsak enkrat v podzemlje, da se tam srečata z umrlimi, ki jima z
nasveti pomagajo do cilja. Dante vse potovanje prestavi v onostranstvo po
krščanskem nauku. Odisej se želi vrniti domov k družini, Enej zbeži iz Troje
in ustanovi Rim, Dante pa se sreča s krščanskim bogom, doživi mistično
združitev in se vrne na Zemljo.
Motivi
- Glavni motiv je pot skozi tri področja krščanskega
onostranstva: Pekel, Vice in Nebesa.
- Skozi Pekel in Vice vodi Danteja Vergil (personifikacija
razuma), skozi Nebesa ga vodi Beatrice
(personifikacija ljubezni).
- Na poti po Peklu in Vicah Dante srečuje vrsto znanih
ljudi iz mitologije in zgodovine ter se z njimi pogovarja
(dvogovor).
Uvodni spev: 35-letni Dante zablodi v mračnem gozdu (= greh) in ne najde poti iz
njega.
Napadejo ga tri živali: leopard (= nezmernost), volk (= pohlep) in lev (= napuh).
Prikaže se mu Vergil (razum), ga reši pred zvermi in ga odpelje iz gozda po poti, ki
vodi skozi onostranstvo.
Pekel: Najprej morata skozi Pekel, ki je ogromno stožčasto brezno, sestavljeno iz
predpekla in devetih krogov.
V predpeklu so strahopetci, v devetem krogu pa največji grešniki – izdajalci, kjer
Dante sreča tudi grofa Ugolina (motivi iz odlomka).
Vice: Dante se v spremstvu Vergila vzpenja na goro, ki je podobna prisekanemu
stožcu, ki jo ovija sedem planot: ob vznožju so predvice, na vrhu zemeljski raj (torej
devet delov). Dante se ob vzponu očisti svojih grehov; na vrhu Vergil izgine, prikaže
se Beatrice (ljubezen).
Raj: Dante se z Beatrice vzpenja v Nebesa,
ki so zgrajena iz sedmih sfer; osma sfera je
Zvezdnato nebo, deveta sfera je Prvo
gibalo (ki giblje vse prejšnje). Nad tem
najhitrejšim nebom je deseto nepremično
nebo in sedež Boga. Sam Raj ima obliko
neizmerne rože. Dante vstopi v Boga, doume
njegove skrivnosti in njegovo potovanje, ki je
trajalo 7 do 10 dni, se zaključi. Vrne se na
Zemljo.
Alegorična razlaga: v zrelih letih ga je iz
grešnega življenja nezmernosti, pohlepa in
napuha razum popeljal od slabega k
dobremu. Toda z razumom človek napreduje
le nekaj časa: nadaljnje napredovanje mu
omogoča le ljubezen.
Osebe
Čas-prostor-dogajanje
- Dante (iskalec)
- Vergil (razum)
- Beatrice (ljubezen)
- grof Ugolino
- Ugolinova sinova in vnuka
- nadškof Ruggieri
- čas je 7 do 10 dni potovanja
- prostor je gozd, nadalje pa Pekel, Vice in
Nebesa
- dogajanje je zunanje, sintetično, v
pogovorih analitično
Zunanja oblika
Pesnitev obsega 14 233 verzov v jambskih enajstercih in v tercinah.
Razdeljena je na tri dele: Pekel, Vice in Raj. Vsak del ima 33 spevov
(Kristusova leta).
Skupaj z uvodnim spevom ima pesnitev 100 spevov.
Oznaka glavnih oseb
Vergil je rimski antični pesnik, pisec epa Eneida; v BK personificira razum. Danteja
vodi po Peklu in Vicah. V Raj nima vstopa zato, ker je bil pogan in ni krščen.
Beatrice je bila Dantejeva romantična ljubezen, ki jo je opeval v svojih delih; v BK
personificira božjo ljubezen. Pesnika vodi skozi celoten Raj do Boga.
Grof Ugolino je bil pomemben fevdalec iz znamenite pizanske rodbine, ki je mestu
Pisa nekaj časa tudi vladal. Ko je izgubil svojo moč, so ga njegovi tekmeci zaprli v
stolp kot izdajalca domovine skupaj z vnukoma in sinovoma, kjer so umrli od lakote.
Nadškof Ruggieri je bil najbolj zagrizen tekmec grofa Ugolina, ki ga je dal zapreti v
stolp. Toda tudi nadškof trpi v 9. krogu pekla kot politični izdajalec.
VERSKO-ALEGORIČNI EP
EP = pripoved v verzih
VERSKO = Snov, tema in ideja izpostavljajo versko doživljanje srednjeveškega
človeka, pri čemer je vodilno delo Biblija.
ALEGORIČNI = Alegorija pomeni prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki.
Na primer onostranski svet je nekaj nematerialnega, je nekaj, o čemer različni ljudje
nimajo skupne slike (tako kot za konkreten predmet, npr. mizo), ampak si ga vsak
predstavlja po svoje. Dante pa je ta svet opisal, kot da bi konkretno obstajal in pri
tem uporabil tudi srednjeveško znanje.
SIMBOLIKA ŠTEVIL
3 kot božja trojica (oče, sin, sveti duh), 3 je število svetov krščanskega onostranstva
(pekel, vice, nebesa), 33 je število Kristusovih let, 100 je število popolnosti oz.
dopolnitve.
DOLCE STIL NUOVO
Trubadurska lirika se je iz južne Francije (Provanse) razširila v
Italijo, kjer je prišla v stik z meščanskim okoljem in miselnostjo.
Tu se je vsebina viteške ljubezenske lirike spremenila: ljubezen
ni več fevdalni odnos med vitezom in damo, ampak mističen
odnos med vernikom in bogom: ženska, ki jo pesnik opeva, ni
resnično bitje, ampak ideal, simbol boga. Ta lirika, v kateri se
prepletata ljubezen in mistika, se imenuje dolce stil nuovo
(sladki novi slog).
Novi pojmi
VERSKO-ALEGORIČNI EP
TERCINA je kitica iz treh verzov: vsak verz je sestavljen iz enajstih zlogov (5 in pol
jambov) z rimo aba, bcb, cdc. Verz je italijanski enajsterec: U- I U- I U- I U- I U - I U
(v tercinah je spesnjen tudi Prešernov Uvod Krsta pri Savici)
DOLCE STIL NUOVO / sladki novi slog
MISTIKA (skrivnost, nedoumljivost) je oznaka za duhovno življenje, ki se izraža v
neposrednem stiku z božanstvom.
EKSTAZA (zanos, zamaknjenost) je najvišja stopnja duhovne blaženosti hkrati s
telesno neobčutljivostjo, stanje združitve duše in boga.