UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Negativne eksternalije
Izberite ustrezni tip dela.
Študenti: Žiga Miha Erjavec, Lana Slatenšek, Domen Rajh
Študijski program: Ekonomske in poslovne vede
Mentorica: prof. dr. Barbara Bradač Hojnik
Maribor, maj 2025
UVOD
Negativne eksternalije so stroški, ki jih povzroči neka gospodarska dejavnost, vendar
jih ne nosijo tisti, ki dejavnost izvajajo, temveč tretje osebe ali celotna družba. To
pomeni, da se posledice določenih dejanj ne odražajo neposredno v ceni proizvodov
ali storitev, temveč bremenijo okolje, skupnosti ali prihodnje generacije. Do njih
pogosto pride, ko posamezniki ali podjetja pri svojem delovanju ne upoštevajo vseh
družbenih in okoljskih stroškov, kar vodi do prekomerne proizvodnje ali porabe
škodljivih dobrin. Ker trgi sami teh učinkov običajno ne upoštevajo, negativne
eksternalije predstavljajo obliko tržne neučinkovitosti in zahtevajo regulacijo ali
spremembo vedenja vseh udeležencev.
NEGATIVNE EKSTERNALIJE
Opredelitev in pomen
Negativne eksternalije so nezaželeni stranski učinki gospodarskih dejavnosti, ki
prizadenejo ljudi ali okolje, ne da bi za to bili povzročitelji neposredno odgovorni v
finančnem smislu. To pomeni, da strošek onesnaževanja zraka, hrupa, izčrpavanja
naravnih virov ali poslabšanja zdravja ljudi ne plača podjetje, ki jih povzroča, ampak
družba kot celota. Takšne eksternalije zmanjšujejo splošno družbeno blaginjo, saj
povzročajo stroške, ki jih trg ne upošteva in zato vodi v napačno razporeditev virov.
Vpliv na okolje in družbo
Negativne eksternalije imajo lahko resne posledice za naravno okolje, biotsko
raznovrstnost, kakovost življenja in javno zdravje. Primeri vključujejo industrijsko
onesnaževanje zraka in vode, ki prispeva k boleznim dihal in degradaciji
ekosistemov, ali pretirano uporabo pesticidov v kmetijstvu, ki škoduje žuželkam
opraševalkam in kontaminira podtalnico. Hrup letališč, svetlobno onesnaženje v
mestih in emisije toplogrednih plinov so dodatni primeri, kjer zasebni dobički vodijo v
javne stroške. V končni fazi to lahko pomeni večje javne izdatke za zdravstvo,
čiščenje okolja ali obnovo naravnih habitatov.
Ukrepi za obvladovanje negativnih eksternalij
Ker prosti trg teh stroškov ne more učinkovito vključiti v cene, je vloga države in
drugih deležnikov ključna. Med najbolj učinkovitimi ukrepi so:




Regulacije in zakoni: Vlade lahko z uvedbo okoljskih standardov, dovoljenj
in omejitev zmanjšajo dovoljen obseg škodljivih dejavnosti. Na primer,
omejitve emisij CO₂ ali prepoved določenih škodljivih kemikalij.
Okoljski davki in dajatve: S t. i. Pigoujevimi davki se povzročiteljem
eksternalij zviša strošek za dejavnosti, ki povzročajo škodo. Primer so davki
na ogljik, ki spodbujajo zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.
Sistemi trgovanja z emisijami: Podjetjem se določi omejena količina
dovoljenih emisij, s katerimi lahko trgujejo. Tak sistem motivira k tehnološkim
izboljšavam in učinkovitosti.
Spodbujanje pozitivnih eksternalij: Države lahko podpirajo dejavnosti z
družbeno koristjo, kot so izobraževanje, raziskave in prehod na obnovljive vire
energije, kar dolgoročno zmanjšuje škodljive vplive.
Zaključek
Negativne eksternalije predstavljajo enega večjih izzivov trajnostnega razvoja, saj
pogosto povzročajo škodo, ki ni vključena v ceno izdelkov ali storitev. Reševanje teh
težav zahteva celovit pristop – od zakonodaje do ekonomskih mehanizmov in
sprememb v družbenih vrednotah. Ključ do uspeha je sodelovanje med državo,
gospodarstvom in civilno družbo, saj le tako lahko ustvarimo okolje, kjer so
dolgoročni družbeni in okoljski interesi postavljeni pred kratkoročne zasebne
dobičke. Zmanjšanje negativnih eksternalij ni le okoljski cilj, temveč tudi priložnost za
prehod v bolj pravično, zdravo in trajnostno družbo.
1. REALEN PRIMER: Onesnaževanje zraka zaradi avtomobilskega
prometa
V Sloveniji, še posebej v večjih mestih kot sta Ljubljana in Maribor, je onesnaževanje
zraka zaradi prometa zelo pereč problem. Avtomobili s svojimi izpušnimi plini
sproščajo trdne delce PM10, dušikove okside in ogljikov dioksid CO2. ti
onesnaževalci povzročajo številne negativne posledice, med njimi:
 Zdravstvene težave, kot so bolezni dihal, srčno-žilne bolezni in
povečana smrtnost
 Okolijsko škodo, vključno s kislim dežjem in prispevkom k podnebnih
spremembam
 Gospodarske stroške, povezane z zdravstveno oskrbo in zmanjšano
produktivnostjo
Vozniki sami teh družbenih stroškov neposredno ne občutijo, saj plačujejo le za
gorivo, vzdrževanje in cestnine, ne pa tudi za zdravstvene posledice, ki jih utrpijo
drugi.
Da bi zmanjšali to negativno eksternalijo, Slovenija uvaja razne ukrepe, kot so:
 Spodbujanje uporabe javnega prevoza
 Razvoj kolesarske infrastrukture
 Obdavčitev bolj onesnažujočih vozil (nor. Višja registracija za vozila z
višjimi emisijami)
 Uvajanje nizkoemisijskih območij v mestih
VIR: https://en.renovablesverdes.com/negative-externalities/
2. REALNI PRIMER: Onesnaženje reke Krupe s polikloriranimi
bifenili (PCB)
Eden najbolj znanih primerov negativne eksternalije v Sloveniji je onesnaženje reke
Krupe v Beli krajini s polikloriranimi bifenili (PCB). Gre za umetne organske spojine,
ki so izjemno toksične in kancerogene ter se v okolju zelo počasi razgrajujejo. V 80.
letih prejšnjega stoletja je podjetje Iskra iz Semiča neustrezno ravnalo s PCB-ji, kar
je vodilo do dolgotrajnega onesnaženja reke Krupe in okoliškega okolja.
Posledice tega onesnaženja so bile obsežne:



Zdravstveni vplivi: Povečano tveganje za raka in druge zdravstvene težave
pri lokalnem prebivalstvu.
Okoljski vplivi: Degradacija ekosistema reke Krupe in zmanjšanje biotske
raznovrstnosti.
Gospodarski vplivi: Zmanjšanje turistične privlačnosti območja in stroški
sanacije okolja.
Ta primer jasno ponazarja, kako lahko neodgovorno ravnanje podjetja povzroči
stroške, ki jih ne nosi povzročitelj, temveč širša skupnost – kar je značilno za
negativne eksternalije.
VIR:
https://www.pzs.si/javno/kvgn_dokumenti/Seminarske%20naloge%20VGN/Onesnaž
enost%20izvira%20reke%20Krupe%20s%20polikloriranimi%20bifenili_Dejanović%2
0Gregor.pdf