II. gimnazija Maribor
TERENSKO DELO IZ
DRUŽBENE GEOGRAFIJE
GEOLOŠKA ZGRADBA POHORJA
Šolsko leto 2018/2019
Avtor: Vito Andric, 4.b
Mentor: prof. Vili Podgoršek
Kraj in datum: Bresternica,19.2.2019
Vsebina
1
UVOD ........................................................................................................................................ 3
2
OSNOVNE ZNAČILNOSTI LEGE PREDALPSKEGA HRIBOVJA IN ŠIRŠEGA OBMOČJA .............. 3
2.1
LEGA IN GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA ............................................................. 3
2.1.1
RELIEF ........................................................................................................................ 4
2.2
METEOROLOŠKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA IN KLIMATSKI PODATKI ............................... 5
2.3
GEOLOŠKA ZGRADBA POHORJA ...................................................................................... 6
2.3.1
METAMORFNE KAMNINE ......................................................................................... 6
2.3.2
MAGMATSKE KAMNINE ........................................................................................... 8
2.3.3
SEDIMENTNE KAMNINE ......................................................................................... 11
2.4
HIDROLOŠKE RAZMERE .................................................................................................. 11
2.5
VPLIV RELIEFA NA RAZPORED PADAVIN ........................................................................ 12
3
ZAKLJUČEK .............................................................................................................................. 12
4
VIRI .......................................................................................................................................... 13
5
VIRI SLIK .................................................................................................................................. 13
KAZALO SLIK
Slika 1: Pogled na Pohorje z Dravskega polja ................................................................................. 3
Slika 2: Pohorje z večjimi vrhovi ...................................................................................................... 4
Slika 3: Geološka karta Pohorja....................................................................................................... 6
Slika 4: Kristal ametista…………………………………………………………………………………………………………….7
Slika 5: Rimski kamnolom v Bistriškem vintgarju.……………………………………………….…………………… 8
Slika 6: Zlati nakit Eda Fermeta …………………………………………………………………………………………..…. 9
Slika 7: Stavba slovenskega parlamenta ....................................................................................... 10
2
1
UVOD
Pohorje, kakor ga je čutil in opeval pesnik Janko Glazer iz Ruš, je pragozd in so širni šumeči
gozdovi, stoletne jelke in divji petelini, žuboreči potoki in slapovi, zelena močvirja in šotna barja
z odsevnimi jezerci in nizkim ruševjem, travnate jase, pašniki in senožeti, po katerih letajo
največji metulji v Evropi.
Mariborčani imamo Pohorje kar za svoje, pa čeprav leži ob mestu le majhen del celotnega
hribovja. Podobo zelenega orjaka, ki se dviga nad mestom, vidimo vsak dan. S Pohorjem živimo
vse leto, pozimi smučamo, poleti pa iščemo hlad njegovih gozdov. Pohorje je prepleteno z
življenjem Mariborčanov.
Posebnost Pohorja je predvsem njegova kameninska osnova. Gre za ognjeniške kamnine, ki
tvorijo kamenino tonalit. Magmatske kamnine so za vodo manj prepustne. To pa je ustvarilo
pogoj za nastanek barij – zanimivega ekosistema, ki daje pečat naravi Pohorja.
Slika 1: Pogled na Pohorje z Dravskega polja
2
OSNOVNE ZNAČILNOSTI LEGE PREDALPSKEGA HRIBOVJA IN ŠIRŠEGA OBMOČJA
2.1 LEGA IN GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA
Predalpsko hribovje ali Pohorje je pogorje, ki leži v severovzhodni Sloveniji. Je največje hribovje
v slovenskem delu Vzhodnih oziroma Centralnih Alp. Hkrati je tudi zadnje višje pogorje v
Sloveniji, preden se pretežno hribovita pokrajina zahodnega dela države prevesi v panonski svet
na vzhodu. Pohorje je pretežno poraščeno z iglastim gozdom. Najpogostejši spremljevalec je
smrekov gozd. Razteza se med reko Dravo na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na
zahodu seže do Dravograda in Slovenj Gradca, na vzhodu do Maribora in na jugu do Slovenskih
Konjic. V dolžino meri približno 50 km, v širino pa 20 km. Glavni greben teče v smeri vzhodzahod. Vzhodni del Pohorja je znatno nižji in ima značaj široke planote, medtem ko je za zahodni
del značilen dolg hrbet z mnogimi neizrazitimi vrhovi skoraj enakih višin. Najvišji del Pohorja je
zahodni del, ki leži nad Slovenj Gradcem (smučišče Kope) in Mislinjo.
3
Slika 2: Pohorje s večjimi vrhovi
2.1.1
RELIEF
Hribovit relief brez izrazitih vrhov je osnovna značilnost površja. Velike višinske razlike med
slemeni in globokimi dolinami so v preteklosti oteževale prehodnost. K današnji podobi je veliko
prispevala pleistocenska poledenitev. Meja večnega snega in ledu je bila na nadmorski višini
okoli 1300 m, vendar na Pohorju ni bilo ledenikov. Velikega pomena je bil drobir, ki je nastal po
otoplitvi in so ga kasneje reke prenašale s strmejšega sveta in odlagale v obliki velikih vršajev v
ravninskem svetu. Strmina tudi pomembno vpliva na rabo tal.
Osredni del Pohorja je razgibana planota na nadmorskih višinah med 1200 in 1500 metri, z
večino površja na okoli 1300 metrih n.v.. Znotraj višinskega razpona med 400 in 900 metri je
zajetih 57 % površine območja Pohorja. V višinskem pasu med 900 in 1300 metri je 28 %
površine območja, nad 1300 metrov pa 7 %.
V slovenskem gorskem svetu ima Pohorje poseben pomen, saj je edino silikatno gorovje in se
močno razlikuje od ostalega alpskega sveta. Številna barja tu dosegajo južno mejo evropske
razširjenosti. Značilne so globoke grape po katerih tečejo potoki, Radoljna, Velka, Oplotnica,...
Geografsko območje omejujejo štirje vrhovi, Žigartov vrh, najvišji vrh vzhodnega Pohorja (1347
m), Klopni vrh (1340 m), Rogla (1517 m) in Veliki vrh (1344 m). Najvišji vrh Pohorja je Črni vrh
nad Mislinjo (1543 m). Večje vodotoki, reke, ki tečejo ob Pohorju so Dravinja, Lobnica in Mislinja
ter potok Bistrica.
Zahodno Pohorje je kopasto sleme nad Slovenj Gradcem, med Mislinjsko grapo, Roglo in
Planinko (1392 m). Severneje leži tektonsko zasnovano Ribniško-lovrenško podolje, ki ga
4
sestavljajo miocenske usedline nekdanjega Panonskega morja. Na južnem in jugovzhodnem
obrobju so Dravinjske gorice, kjer sta se zaradi prisojne lege, nižjih nadmorskih višin, ustreznih
naklonov in ugodnih prometnih razmer razvili sadjarstvo in vinogradništvo.
Skrajne točke Pohorja lahko označimo tudi z mesti, Dravogradom na zahodu, Mariborom na
vzhodu in Slovenskimi Konjicami na jugu. Tako so ljudje glavne dele pogorja poimenovani kar
po teh bližnjih krajih: Mariborsko, Zreško, Slovenjegraško in Ribniško Pohorje.
2.2 METEOROLOŠKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA IN KLIMATSKI PODATKI
Zaradi svoje lege se na Pohorju prepletajo vplivi predalpske bolj vlažne in subpanonske
kontinentalne klime. Prevladujoč vpliv ene ali druge je odvisen od reliefnih razmer. Na hladnih
severnih legah v višjih nadmorskih višinah je sveža in vlažna klima z visoko zračno vlago. Z
nižanjem nadmorske višine je opaznejši celinski vpliv, ki po dolinah potokov prehaja tudi v višje
dele. Količina padavin narašča z nadmorsko višino od vzhoda proti zahodu in jugu. V Mariboru
je letna količina padavin 1056 mm, v Rušah in Lovrencu na Pohorju okoli 1200 mm. Na vrhu
Pohorja letna količin padavin doseže 1600 mm, v Slovenj Gradcu pa znaša 1125 mm. Padavine
so med letom razporejene tako, da jih pade največ poleti (julij), in najmanj pozimi (januar in
februar). Pozimi se pogosto pojavljajo temperaturni obrati, ki so posebej izraziti in pogosti v
slovenjgraški kotlini.
Analiza temperature zraka širšega območja severovzhodne Slovenije na podatkih postaj kaže
na dobro izraženo plast izotermije v najhladnejšem mesecu, januarju. Do nadmorske višine 700
m je povprečna januarska temperatura zraka –1,2ºC, nad njo pa je enakomeren padec
temperature z višino, in sicer na vsakih 100 m za 0,4ºC. Predeli, ki ležijo v zaprtih kotlinah in
dolinah ob vznožju Pohorja so hladnejši od odprtih področij severovzhodne Slovenije z enako
nadmorsko višino za povprečno 2ºC, nad 700 m n.v. pa so kotlinske lege hladnejše v januarju
za približno 3ºC od preveternih, odprtih predelov. V najtoplejšem mesecu, juliju, pojava
temperaturne inverzije ni. Na višinskih predelih Pohorja so razponi med skrajnimi
temperaturami občutno manjši kot v dolini.
5
2.3 GEOLOŠKA ZGRADBA POHORJA
Geološka preteklost današnjega ozemlja Pohorja se je pričela v starem zemeljskem veku paleozoiku, ko so nastale najstarejše pohorske kamnine. Nadaljevala se je s številnimi
geološkimi procesi, v katerih so nekatere kamnine nastajale povsem na novo, druge so bile
podvržene številnim preobrazbam. Iz »starih« so znova in znova nastajale nove raznovrstne
kamnine, v katere je zapisana geološka zgodba tega čudovitega dela Slovenije.
Center pohorskega masiva je sestavljen iz magmatskih kamnin, obkrožajo pa ga metamorfne
kamnine. Severni in vzhodni rob Pohorja se sestoji iz terciarnih sedimentnih kamenin.
Slika 3: Geološka karta Pohorja
2.3.1 METAMORFNE KAMNINE
Metamorfne kamnine ali preobražene kamnine, so nastale s spremembo obstoječih kamnin,
pri zelo visokih temperaturah in tlakih globoko pod površjem zemlje. Nekatere pohorske
metamorfne kamnine so stare več kot 400 milijonov let in so najstarejše kamnine na površju
Slovenije. Gnajs, blestnik, eklogit, amfibolit, serpentinit in marmor so le najbolj poznane
metamorfne kamnine, ki jih lahko najdemo na Pohorju. Zelo značilna lastnost nekaterih
metamorfnih kamnin je, da se z lahkoto cepijo v tanke plošče. Strokovno temu rečemo
6
skrilavost, kamninam pa v splošnem skrilavci. Možnost cepljenja skrilavih pohorskih kamnin so
v preteklosti s pridom uporabili pri izdelavi strešne kritine
Najbolj razširjena metamorfna kamnina pohorskega masiva so blestniki. Posebnost pohorskega
masiva so tudi metamorforizirane ultrabazične kamnine imenovane serpentiniti. Najlaže jih
vidimo v opuščenem kamnolomu nad Visolami severno od Slovenske Bistrice.
Metamorfna kamnina serpentinit je na Pohorju razširjena le v pasu med potokoma Polskava in
Zgornja bistrica. Nastala je iz magmatskih kamnin in doživela več stopenj preobrazbe.
Serpentinit prepoznamo po značilni mrežasti strukturi, ki spominja na kačjo kožo in od tod tudi
izvira njegovo latinsko ime - serpens, kar pomeni kača. Slovensko ime za serpentinit je torej
kačnik. Zeleno, masivno kamnino so v preteklosti izkoriščali in uporabljali za posipavanje cest.
Danes je bolj kot gradbeni kamen, pomemben iz botaničnega vidika. Izključno na serpentinitu
namreč rasteta dve evropsko ogroženih praproti – nepravi in kijastolistni sršaj.
V razpokah preobraženih kamnin so nastali čudoviti kristali vijoličnega ametista, kot ga prikazuje
naslednja slika.
Slika 4: Kristal ametista, Najdba in zbirka Vilija Podgorška,Foto: Ciril Mlinar
Marmor je najbolj poznana in najbolj »navadna« metamorfna kamnina. Je tudi ena najbolj
plemenitih surovin, iz katere so izdelane čudovite umetniške stvaritve: Tadž Mahal - spomenik
ljubezni v Indiji in Michelangelov David - najbolj znan kip v zgodovini umetnosti, sta le dva izmed
njih. Bela kamnina je zgrajena iz številnih zrn in kristalov kalcita, redkeje tudi iz kristalov
dolomita. To je odvisno od tega, ali je bila prvotna sedimentna kamnina apnenec ali dolomit. V
procesu preobrazbe se je ta prvotna kamnina razmeram prilagodila tako, da so se posamezni
kalcitni ali dolomitni kristalčki ter zrna »zvarili« in ustvarili novo kamnino - marmor.
7
Pohorski marmor je razširjen le v obliki manjših leč na južnem in vzhodnem delu Pohorja.
Kamnolom marmorja v Bistriškem vintgarju pri Slovenski Bistrici je največji znani kamnolom
marmorja pri nas. Lepoto in uporabno vrednost te metamorfne kamnine so poznali že Rimljani,
zato je po njih dobil tudi svoje ime. Rimski sužnji so v kamnolomih na Pohorju lomili marmor, ki
so ga s sanmi ali vozovi tovorili v rimsko Celeio in Poetovio. Plošče iz marmorja so uporabljali za
nagrobnike, kipe in tudi kot zidake.
Slika 5: Rimski kamnolom v Bistriškem vintgarju. © 2009, Matjaž Zupanc, vir: Arhiv ZAG-a
Metamorfne kamnine v celoti obdajajo magmatske kamnine Pohorja.
2.3.2 MAGMATSKE KAMNINE
Iz magme, ki se je v davni geološki preteklosti, v srednjem miocenu, ustavila blizu Zemljinega
površja, so nastale magmatske kamnine. Le-te so bile kar nekaj milijonov let kasneje s pomočjo
zapletenih geoloških procesov pogreznjene, preobražene in preoblikovane ter iz velikih globin
ponovno dvignjene na površje Zemlje kot eklogit in amfibolit. Danes sta ti metamorfni kamnini
na Pohorju razširjeni v obliki manjših leč znotraj gnajsev in blestnikov.
Zelen amfibolit je uporaben za utrjevanje brežin, ali kot drobir za posipavanje cest. Bolj
atraktivnega in očem bolj privlačnega videza pa je eklogit. Drzna kombinacija zelenega minerala
omfacita in rdečega granata, ga uvršča med izjemno privlačne naravne kamne.
Eklogit pa se ponaša tudi z velikim številom mineralnih primesi, ki jih vsebuje. Med njimi bi lahko
našli tudi diamante. V pohorskih eklogitih diamanti do sedaj še niso bili najdeni. Med nastankom
8
eklogitov so drobni diamanti sicer nastali, žal pa »potovanja« proti površju Zemlje večinoma
niso preživeli. Na tej poti so razpadli v grafit.
Nakit iz pohorskega eklogita je na izboru za Miss sveta 2017 krasil dekolte najlepše Slovenke.
Slika 6: Zlati nakit Eda Fermeta, foto: Miha Jeršek
Jedro današnjega Pohorja gradi siva kamnina. V preteklosti so jo imenovali granit oz. pohorski
granit, kasneje so za njo uporabljali ime tonalit. Geologi pa so z raziskavami ugotovili, da je
kamnina v resnici granodiorit. Geokronološke raziskave po metodi K-Ar so pokazale, da je
kamnina nastala pred približno 16 milijoni let v obdobju miocena.
Pohorski granodiorit, elegantna siva kamnina z rahlim modrikastim odtenkom, prepredena z
belimi aplitnimi žilami, je že od nekdaj zelo uporabna. V preteklosti so z njo tlakovali ceste in
trge, tudi Staro Ljubljano. Arhitekt Ravnikar ga je uporabil pri gradnji kompleksa Trga republike.
Trga, na katerem se odvijajo najpomembnejše državne proslave, trga, na katerem se je »rodila«
naša republika ... Danes se kamnino uporablja pri gradnji najpomembnejših poslovnih in
upravnih stavb. Pohorski kamen lahko najdemo v vseh slovenskih mestih.
Kremena je po modalni sestavi v granodioritih med 5 % in 40 %, največkrat med 20 % in 30 %.
Pohorski kremen so nekdaj uporabljali kot surovino za izdelavo stekla. V preprostih steklarnah
– glažutah, so pred dobrimi tremi stoletji talili kremen. »Glažarji« so s pihanjem skozi dolgo
kovinsko cev, ki so jo nenehno vrteli, iz steklene mase oblikovali čudovite steklene izdelke. V
steklarnah so delali tudi otroci in ženske. Naravno obarvano pohorsko steklo so imenovali
»gozdno« steklo in je bilo zelenkaste barve. Pohorske glažute so znane tudi po rjavkasto,
9
rumenkasto in modrikasto obarvanem steklu. Okrasili so ga z brušenjem, graviranjem,
jedkanjem, poslikavo in pozlato. Stekleni izdelki so romali širom po Evropi.
Po nastanku granodiorita je ob razpokah proti površju Zemlje ponovno pričela prodirati magma.
Le-ta se je na površju ali v neposredni bližini površja strdila in nastala je predornina, imenovana
dacit. Razširjena je na območju današnjega severozahodnega dela Pohorja (na območju Malih
in Velikih Kop).
Na stiku vroče magme z okolnimi metamorfnimi kamninami, so zaradi nenadnega povišanja
temperature, nastajale nove metamorfne kamnine – skarni. V področju, kjer se stikata dacit in
skarn, pa je nastala železova ruda.
Železovo rudo so pod Malo Kopo in Mislinjskim jarkom kopali že v 18. stoletju. Dobrih 180 let
so si pohorski rudarji z njo služili trd rudarski kruh. Danes nas na pohorske rudnike spominjajo
le opuščeni rovi in kupi jalovine, ki so na Kopah pozimi »spremenjeni« v smučišča.
Najpomembnejši mineral za pridobivanje železa na Pohorju je bil črn magnetit. Njegova značilna
lastnost je, da je naravno magneten.
Pohorska posebnost je najdišče zelene magmatske kamenine, imenovane čizlakit. Čizlakit je
med kamninami v Evropi in po svetu prava posebnost. V Cezlaku je njeno edino slovensko
nahajališče in eno izmed petih v Evropi. Čizlakit je na dežju slabše obstojen. Zaradi privlačnega
videza in zelene barve ga stavbeniki uporabljajo za oblaganje tal in sten.
Slika 6 prikazuje stavbo slovenskega parlamenta, kjer je na pročelju in stopnišču poleg
granodiorita uporabljen tudi čizlakit.
10
Slika 7: Stavba slovenskega Parlamenta
2.3.3
SEDIMENTNE KAMNINE
Na Pohorju pa najdemo tudi sedimentne kamnine. Te nastajajo z usedanjem in strjevanjem
sedimentov blizu oziroma na površju Zemlje. Na severni strani se je svet v obliki podolja
(Lovrensko-Ribniško podolje) oblikoval v času Panonskega morja, ki je tukaj odložilo
mehke terciarne kamnine (peščenjake in lapor).
Kamninska oz. matična podlaga ima neposreden vpliv na nastanek, razvoj in lastnosti prsti, saj
prispeva njeno mineralno komponento. Vrste prsti določa predvsem kamninska podlaga prsti.
Geološka zgradba s silikatnimi kamninami, ki dajejo prsti kisle lastnosti, pomembno vpliva na
specifičnost ekoloških sistemov na Pohorju. Prav tako na razvoj različnih življenjskih prostorov
močno vplivajo vodne razmere, saj se je zaradi nepropustne kamninske podlage na Pohorju
razvilo gosto vodno omrežje. Tako tukaj najdemo številna barja, gozdne potoke s slapovi,
travišča, rušje in seveda širne strnjene gozdove različnih sestojev.
2.4 HIDROLOŠKE RAZMERE
Hidrološke razmere so najtesneje povezane z neprepustno kameninsko podlago. Padavin je na
območju Pohorja precej manj kot v Julijcih, vendar se je tu razvilo najgostejše, najizdatnejše in
najbolj stanovitno vodno omrežje v Sloveniji. Za pohorske potoke je značilna enakomerna
vodnatost in ugodno razmerje med nizkimi, srednjimi in visokimi vodami. Med najbolj znanimi
11
potoki so Velka, Radoljna, Lobnica, Bistrica, Oplotnica, Dravinja in Mislinja. Večina pohorskih
voda pripada porečju Drave, le manjši del 10 % povodja, pa odteka v Savo.
2.5 VPLIV RELIEFA NA RAZPORED PADAVIN
Relief najmočneje vpliva na prostorsko razporeditev padavin na območju Pohorja. Zaradi
neprepustne geološke osnove odtekajo padavinske vode po površini in ustvarjajo zelo izdatno
mrežo površinskih vod. Izviri in potoki se postopoma združujejo v večje potoke s strmim padcem
in mnogimi večjimi ali manjšimi slapovi: Mali in Veliki Šumik, Bistriški vintgar, Framski slap,
Bistriški šum, Radoljna. Potoki imajo visoko vodo spomladi (taljenje snega) in jeseni (močne
padavine). V poletnih mesecih se pokaže ob nevihtah hudourniški značaj potokov. Glavni
hidrološki pojav na Pohorju so seveda barja. Najpomembnejša so Lovrenška jezera, Ribniško
jezero in barja na Bojtini.
3
ZAKLJUČEK
Pohorje je zelena oaza narave na vzhodnem delu Alp in predstavlja izredno bogastvo za vso
Slovenijo pa tudi za Evropo. Pohorje je svet čudovitih gozdov, skritih jezer, divjih sotesk in
slapov. Tukaj najdemo barja, čudovite planje in razgledne vrhove.
Pohorje je določeno kot območje Natura 2000, ker je pomembno na eni strani za ohranjanje
redkih in ogroženih vrst ptic, kot tudi za druge rastlinske in živalske vrste ter habitatne tipe. A o
tem kaj več v naslednji seminarski nalogi: Pregled in kratek opis, ki zajema Naturo 2000 v
Sloveniji - zavarovana območja.
Ob končanem terenskem delu pri izbirni geografiji, kjer sem opisoval geološko zgradbo
domačega hribovja, sem izvedel veliko novih in zanimivih informacij. Pridobljeno znanje mi je
odstrnilo novo področje poznavanja Pohorja.
12
4 VIRI
·
·
Agencija Republike Slovenije za okolje [online]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.arso.si/ [17.2.2019, 10:02]
Bedjanič M. in Jeršek M. Geološki zakladi Pohorja [online]. Dostopno na spletnem
naslovu:
http://www.zrsvn.si/dokumenti/63/2/2010/POHORJE_-
_Geoloski_zakladi_koncna_1777.pdf [15.2.2019, 18:26]
·
Fizične značilnosti hribovja Pohorja v Sloveniji [online]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://ciklon.si/stran/fizicne-znacilnosti-hribovja-pohorje-v-sloveniji/zelo%20toplo
[16.2.2019, 9:10]
·
Mineral [online]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.mineral.si/si/vse-okamnu/1-pohorski-tonalit.html[16.2.2019, 17:23].
·
Nahajališče marmorja v Rimskem kamnolomu [online]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.dedi.si/dediscina/167-nahajalisce-marmorja-v-rimskemkamnolomu[17.2.2019, 9.17].
·
Natura
2000
[online].
Dostopno
na
spletnem
naslovu:
http://www.natura2000.si/obmocja-vrste-habitatni-tipi/obmocja-vsloveniji/?area_id=266[16.2.2019, 17:23].
·
Ohranimo
pohorje
[online].
Dostopno
na
spletnem
naslovu:
http://www.maribor.si/maribor/dokument.aspx?id=8334 [16.2.2019, 10:21]
·
Pivka J. 2000. Vedno zeleno Pohorje. Maribor. Kapital 2000. 133 strani.
·
Wikipedia, prosta enciklopedija; Geografija Slovenije [online]. Dostopno na spletnem
naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Geografija_Slovenije [17.2.2019, 9.18]
·
Wikipedia, prosta enciklopedija; Pohorje [online]. Dostopno na spletnem naslovu:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Pohorje [15.2.2019, 18:52].
5 VIRI SLIK
·
Slika 1 [online]. Dostopno na spletnem naslovu:
·
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/Pogled_na_Pohorje_z
_Dravskega_polja.jpg/974px-Pogled_na_Pohorje_z_Dravskega_polja.jpg
[15.2.2019,
20:06]
13
·
Slika 2 [online]. Dostopno na
spletnem
naslovu: http://ciklon.si/stran/wp-
content/uploads/2014/01/glavne-znamenitostiPohorje_Slovenia_Slovenija_Maribor_Pohorje_STO.jpg [15.2.2019, 20:32]
·
Slika 3 [online]. Dostopno na
spletnem
naslovu: http://ciklon.si/stran/wp-
content/uploads/2014/01/Brez-naslova111.png [16.2.2019, 10:26].
·
Slika 4 [online]. Dostopno na spletnem naslovu:
https://encryptedtbn0.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcSLfdYWYWWJ209d0a48bFOta03RWaaVxDPg
QiI_LTFaDnIYrZ7yIA [16.2.2019, 9:41].
·
Slika 5 [online]. Dostopno na spletnem naslovu:
http://services.dedi.si/DEDIServer/res/media/image/1948/MAXIMUM/490x1200?126
9269523 [16.2.2019, 19:19].
·
Slika
6
[online].
Dostopno
na
spletnem
naslovu:
http://www.pms-
lj.si/imagelib/34/default/O-naravi/Minerali-in-kamnine/Eklogit/eklogit-nakit.jpg
[16.2.2019, 15:23].
·
Slika
7
[online].
Dostopno
na
spletnem
naslovu:
https://www.dz-
rs.si/wps/wcm/connect/ef6e9e31-728f-4a52-b326a907faa30e68/1/_KAM2284.JPG?MOD=AJPERES&CACHEID=ROOTWORKSPACEef6e9e
31-728f-4a52-b326-a907faa30e68/1 [16.2.2019, 19:32].
14