Predmet, metode in področja psihologije



Cilj je spoznavati na metodičen, veljaven in zanesljiv način
Razlikujemo formalne (npr. matematika) in empirične
Razlikujemo tudi teoretične in uporabne (tehnične/praktične) empirične znanosti
o Teoretični: v prvi vrsti spoznavni cilji; opisovanje, razlaga in napovedovanje
pojavov
o Uporabni: uporabni cilji; spreminjanje in vplivanje
Opis, razlaga, napoved, sprememba





Prvi cilj v znanstvenem proučevanju je deskripcija oziroma opis
Drugi je razlaga oziroma eksplanacija, tudi eksplikacija. Najbolj znanstvena razlaga je
vzročna. Vzrok nekemu pojavu so vsi tisti dejavniki, ki tak pojav določajo.
Poznamo tudi druge razlage, npr. teleološka ali pa dialektna, vendar nam ne povestta
dosti.
Ko poznamo vzročne zakonitosti, lahko napovedujemo in spreminjamo
Napoved ali predikcija in nadzorovana sprememba ali modifikacija
Katere probleme rešuje psihologija?





Zakonitosti psihičnega delovanja (kako in zakaj se oblikuje zavest, različna zavestna
stanja, zakaj čustvujemo itd.)
Povezanost psihičnih procesov, kako se združujejo in kako vplivajo drug na drugega
Kako in zakaj se razlikujemo med seboj, kako različne demografske značilnosti
vplivajo osebnostne in psihološke razlike, v čem smo si bolj in v čem manj podobni
Kako in zakaj se oblikujejo osebnostne lastnosti, stanja, razpoloženja, vloge, kko in
zakaj se oblikuje osebnost in njena področja, temperament, značaj, konstitucija in
sposobnosti. Kako in zakaj se oblikujejo naša emocionalna, socialna, moralna,
duhovna inteligentnost
Tko še ena cela stran tega je, sej veš kaj psihologi delajo.
Psihološke discipline
TEORETIČNE
Obča
Socialna psihologija
Psihologija osebnosti
APLIKATIVNE
Klinična psihologija, medicinska psihologija
in psihologija zdravja
Pedagoška in šolska
Psihologija dela in organizacije, psihologija
vodenja in psihologija upravljanja
Ekonomska, psihologija potrošnje,
psihologija trženja
Sodna, forenzična
Vojna (vojaška psihologija)
Okoljska
Psihološka metodologija in psihometrija
Primerjalna
Živalska psihologija
Psihopatologija
Psihologija športa
Psihologija prometa
Psihologija družine
Psihologija politike
Psihologija umetnosti, glasbe
Eksperimentalna
Kognitivna
Razvojna
METODE



KRITERIJ ZNANSTVENOSTI: znanstvena dognanja o preverjena, načrtna
(sistematična), pridobljena na objektiven in zanesljiv način
Znanstvene utemeljitve morajo biti jasne in preproste (načelo parsimoničnosti)
Kriterij oziroma določila znanstvenosti:
o Utemeljenost, objektivnost, sistematičnost (»enkrat ni nobenkrat«),
nadzorovanost, splošnost, preciznost, odprtost(razveljavitveno načelo),
izčrpnost.
o Objektivnost: dosežemo s intersubjektno validacijo, preverjanjem izjav vel
oseb o skupnem objektu opazovanja (ontološka objektivnost). Pri
introspektivnem raziskovanju močna le gnoseološka objektivnost, preverjanje
izjav več oseb o podobnem objektu samoopazovanja.
Dejstva, vzroki, napovedi, zakoni, modeli in teorije





Dejstva so zveze, odnosi med pojavi. Pomembni so tisti odnosi, ki imajo stabilno,
zakonito naravo, to pa so predvsem vzročni odnosi.
Razumeti in pojasniti pojav pomeni ugotoviti, od katerih drugih pojavov je odvisen.
Matematično bi rekli, da je neki pojav funkcija drugega pojava Y = f(X)
Za absolutne vzročne zakone velja oblika »če X potem Y«, kar pomeni 100 %
veljavno napoved, ki ne pozna izjeme.
Verjetnostne zakonitosti pa veljajo za večino, ne pa za vse primere, pri čemer lahko pri
velikem številu primerov določimo tudi odstotek verjetnosti, npr. v obliki: »v 90 %
velja, če X potem Y.«
Teorija = skupek preverjenih vzročnih ugotovitev (zakonov), ki pojasnjujejo neko
pomembno problemsko področje.



Hipoteze so še nepreverjene vzročne domneve.
Modeli so delno, ne pa v celoti preverjene razlage.
Teorije pa so v celoti preverjeni sistemi razlag.
Struktura in proces znanstvenega spoznavanja




Subjekt spoznavanja je oseba, ki spoznava
Predmet spoznavanja je vsak objekt, ki ga ta oseba spoznava.
Vsako spoznavanje zato temelji na spoznavnem odnosu, ki vključuje subjekt in objekt
spoznavanja.
V psihologiji je medosebni spoznavni odnos, ker delamo z ljudmi, ki pa se spreminjajo
in se odzivajo, ne smemo ga razumeti kot kamen, ki ne da nič od sebe. Spoznavni
odnos je moduliran po medosebni interakciji.
Problem, hipoteza, preverjanje in tolmačenje




Odkritje problema
Postavljanje hipotez  domnevna, predvidena rešitev problema
Preverjanje hipotez: preskus (eksperiment). Hipoteze lahko zavrnemo za vedno, ne
moremo pa jih za vedno potrditi, saj lahko v prihodnosti ugotovimo, da je neka druga
scena
Integracija v teorijo: interpretacija
Osnove psihološke metodologije



Metode raziskovanja: skušamo ugotoviti nova dejstva, priti do novih spoznanj,
preverjamo raziskovalne hipoteze
Metode razlaganja: namenjene pojmovnemu razčiščevanju, opredeljujemo in
razvrščamo pojme, z njimi dokazujemo, posplošujemo …
Metode uporabe: skušamo koristno uporabiti pridobljena znanja
Pridobivanje informacij: opazovanje, spraševanje, introspekcija in
ekstraspekcija

Opažamo na dva načina: intro in ekstraspekcija, s slednjo predmetni svet, z
introspekcijo pa svoje notranje duševne vsebine.
Ocenjevanje, raziskovanje, razlaganje in uporaba
Pri pravem psihološkem raziskovanju ne ugotavljamo le značilnosti določenega pojava,
ampak nas zanima narava zveze, odnosa med dvema ali več pojavi.

OCENJEVANJE IN PSIHODIAGNOSTIKA
o Ugotavljanje ali določanje nekega psihičnega (tudi osebnostnega in
vedenjskega) pojava.
o Najprej je kvalitativno, zanima nas za kateri pojav gre in kakšen je ta pojav


o Potem moramo pojav izmeriti  kvalitativno
o Pojav moramo natančno izraziti, kakor tudi vse ugotovljene vplive, učinke in
posledice
STATISTIČNO PRIKAZOVANJE
FUNKCIONALNO RAZISKOVANJE
o Ugotavljanje zvez in odnosov med pojavi.
o Ne vsi pojavi, tisti, ki so bistveni za opazovani pojav.
o Najbolj pomembni so stalni, zakoniti ali invariantni odnosi, npr. vzročni in
korelacijski
RAZISKOVALNE METODE


Metode ocenjevanja (diagnostične metode)
o Kvalitativne (opazovanje, spraševanje, projekcijske tehnike)
o Kvantitativne (lestvice, vprašalniki, testi)
Metode funkcionalnega raziskovanja
o Eksperimentalne (eksperiment, kvazieksperiment)
o Korelacijske (korelacijsko in multivariatno raziskovanje)
Metode razlaganja: klasifikacija, definicija, eksplanacija



RAZVRSTITEV ali KLASIFIKACIJA pomeni uvrščanje predmetov ali pojmov v
skupine ali razrede
o Vedno uporabljamo določeno načelo ali kriterij klasificiranja
o Kriterij navadno zadeva neko značilnost, po kateri lahko razlikujemo pojave
(npr. metode glede na njihov namen)
o Najpreprostejša kvalifikacija je delitev; z delitvijo klasificiramo nek pojav v
njegove podrazrede ali podkategorije. Če klasificiramo te dalje, potem ni več
delitev, temveč večplastna klasifikacija, ki zajame več kot samo dva nivoja
razvrščanja
Pravila dobrega klasificiranja:
o Izhajati moramo iz razlik, ki se nanašajo a neko bistveno značilnost.
o Klasifikacija naj bo popolna, zajeti mora vse podrazrede (vsaj tiste, ki jih
poznamo)
o Podrazredi se morajo medsebojno izključevati
o Pri večplastni klasifikaciji se moramo na vsaki ravni držati enotnega kriterija
delitve.
o Zadnji dve pravili veljata za klasificiranje v logiki, za empirične pojave pa ne,
saj se pogosto prekrivajo in pogosto uporabimo na eni ravni klasifikacije
drugačen kriterij kot drugi
DEFINICIJA je jasna in enoznačna opredelitev pojma.
o Načelo, da neki pojem opredelimo z drugimi pojmi, ki morajo vsebovati t. i.
najbližji rod in specifično razliko.
o »Psihologija je znanost, ki proučuje duševne pojave.«  »psihologija je
znanost« = ROD; »ki proučuje duševne pojave« = RAZLIKA

POJASNJEVANJE pomeni, da nek pojav razložimo z znano zakonitostjo
o Eksplanand = ugotovitev, ki jo želimo pojasniti
o Eksplanans = skupek trditev, s katerimi pojasnjujemo eksplanand; vsebovati
mora vsaj dve trditvi, ki sta med seboj logično in vsebinsko povezani: ena je
splošni zakon, druga pa t. i. pogoj eksplanansa, ki pove, da se splošni zakon
nanaša na ekplanand