Predmet, metode in področja psihologije Cilj je spoznavati na metodičen, veljaven in zanesljiv način Razlikujemo formalne (npr. matematika) in empirične Razlikujemo tudi teoretične in uporabne (tehnične/praktične) empirične znanosti o Teoretični: v prvi vrsti spoznavni cilji; opisovanje, razlaga in napovedovanje pojavov o Uporabni: uporabni cilji; spreminjanje in vplivanje Opis, razlaga, napoved, sprememba Prvi cilj v znanstvenem proučevanju je deskripcija oziroma opis Drugi je razlaga oziroma eksplanacija, tudi eksplikacija. Najbolj znanstvena razlaga je vzročna. Vzrok nekemu pojavu so vsi tisti dejavniki, ki tak pojav določajo. Poznamo tudi druge razlage, npr. teleološka ali pa dialektna, vendar nam ne povestta dosti. Ko poznamo vzročne zakonitosti, lahko napovedujemo in spreminjamo Napoved ali predikcija in nadzorovana sprememba ali modifikacija Katere probleme rešuje psihologija? Zakonitosti psihičnega delovanja (kako in zakaj se oblikuje zavest, različna zavestna stanja, zakaj čustvujemo itd.) Povezanost psihičnih procesov, kako se združujejo in kako vplivajo drug na drugega Kako in zakaj se razlikujemo med seboj, kako različne demografske značilnosti vplivajo osebnostne in psihološke razlike, v čem smo si bolj in v čem manj podobni Kako in zakaj se oblikujejo osebnostne lastnosti, stanja, razpoloženja, vloge, kko in zakaj se oblikuje osebnost in njena področja, temperament, značaj, konstitucija in sposobnosti. Kako in zakaj se oblikujejo naša emocionalna, socialna, moralna, duhovna inteligentnost Tko še ena cela stran tega je, sej veš kaj psihologi delajo. Psihološke discipline TEORETIČNE Obča Socialna psihologija Psihologija osebnosti APLIKATIVNE Klinična psihologija, medicinska psihologija in psihologija zdravja Pedagoška in šolska Psihologija dela in organizacije, psihologija vodenja in psihologija upravljanja Ekonomska, psihologija potrošnje, psihologija trženja Sodna, forenzična Vojna (vojaška psihologija) Okoljska Psihološka metodologija in psihometrija Primerjalna Živalska psihologija Psihopatologija Psihologija športa Psihologija prometa Psihologija družine Psihologija politike Psihologija umetnosti, glasbe Eksperimentalna Kognitivna Razvojna METODE KRITERIJ ZNANSTVENOSTI: znanstvena dognanja o preverjena, načrtna (sistematična), pridobljena na objektiven in zanesljiv način Znanstvene utemeljitve morajo biti jasne in preproste (načelo parsimoničnosti) Kriterij oziroma določila znanstvenosti: o Utemeljenost, objektivnost, sistematičnost (»enkrat ni nobenkrat«), nadzorovanost, splošnost, preciznost, odprtost(razveljavitveno načelo), izčrpnost. o Objektivnost: dosežemo s intersubjektno validacijo, preverjanjem izjav vel oseb o skupnem objektu opazovanja (ontološka objektivnost). Pri introspektivnem raziskovanju močna le gnoseološka objektivnost, preverjanje izjav več oseb o podobnem objektu samoopazovanja. Dejstva, vzroki, napovedi, zakoni, modeli in teorije Dejstva so zveze, odnosi med pojavi. Pomembni so tisti odnosi, ki imajo stabilno, zakonito naravo, to pa so predvsem vzročni odnosi. Razumeti in pojasniti pojav pomeni ugotoviti, od katerih drugih pojavov je odvisen. Matematično bi rekli, da je neki pojav funkcija drugega pojava Y = f(X) Za absolutne vzročne zakone velja oblika »če X potem Y«, kar pomeni 100 % veljavno napoved, ki ne pozna izjeme. Verjetnostne zakonitosti pa veljajo za večino, ne pa za vse primere, pri čemer lahko pri velikem številu primerov določimo tudi odstotek verjetnosti, npr. v obliki: »v 90 % velja, če X potem Y.« Teorija = skupek preverjenih vzročnih ugotovitev (zakonov), ki pojasnjujejo neko pomembno problemsko področje. Hipoteze so še nepreverjene vzročne domneve. Modeli so delno, ne pa v celoti preverjene razlage. Teorije pa so v celoti preverjeni sistemi razlag. Struktura in proces znanstvenega spoznavanja Subjekt spoznavanja je oseba, ki spoznava Predmet spoznavanja je vsak objekt, ki ga ta oseba spoznava. Vsako spoznavanje zato temelji na spoznavnem odnosu, ki vključuje subjekt in objekt spoznavanja. V psihologiji je medosebni spoznavni odnos, ker delamo z ljudmi, ki pa se spreminjajo in se odzivajo, ne smemo ga razumeti kot kamen, ki ne da nič od sebe. Spoznavni odnos je moduliran po medosebni interakciji. Problem, hipoteza, preverjanje in tolmačenje Odkritje problema Postavljanje hipotez domnevna, predvidena rešitev problema Preverjanje hipotez: preskus (eksperiment). Hipoteze lahko zavrnemo za vedno, ne moremo pa jih za vedno potrditi, saj lahko v prihodnosti ugotovimo, da je neka druga scena Integracija v teorijo: interpretacija Osnove psihološke metodologije Metode raziskovanja: skušamo ugotoviti nova dejstva, priti do novih spoznanj, preverjamo raziskovalne hipoteze Metode razlaganja: namenjene pojmovnemu razčiščevanju, opredeljujemo in razvrščamo pojme, z njimi dokazujemo, posplošujemo … Metode uporabe: skušamo koristno uporabiti pridobljena znanja Pridobivanje informacij: opazovanje, spraševanje, introspekcija in ekstraspekcija Opažamo na dva načina: intro in ekstraspekcija, s slednjo predmetni svet, z introspekcijo pa svoje notranje duševne vsebine. Ocenjevanje, raziskovanje, razlaganje in uporaba Pri pravem psihološkem raziskovanju ne ugotavljamo le značilnosti določenega pojava, ampak nas zanima narava zveze, odnosa med dvema ali več pojavi. OCENJEVANJE IN PSIHODIAGNOSTIKA o Ugotavljanje ali določanje nekega psihičnega (tudi osebnostnega in vedenjskega) pojava. o Najprej je kvalitativno, zanima nas za kateri pojav gre in kakšen je ta pojav o Potem moramo pojav izmeriti kvalitativno o Pojav moramo natančno izraziti, kakor tudi vse ugotovljene vplive, učinke in posledice STATISTIČNO PRIKAZOVANJE FUNKCIONALNO RAZISKOVANJE o Ugotavljanje zvez in odnosov med pojavi. o Ne vsi pojavi, tisti, ki so bistveni za opazovani pojav. o Najbolj pomembni so stalni, zakoniti ali invariantni odnosi, npr. vzročni in korelacijski RAZISKOVALNE METODE Metode ocenjevanja (diagnostične metode) o Kvalitativne (opazovanje, spraševanje, projekcijske tehnike) o Kvantitativne (lestvice, vprašalniki, testi) Metode funkcionalnega raziskovanja o Eksperimentalne (eksperiment, kvazieksperiment) o Korelacijske (korelacijsko in multivariatno raziskovanje) Metode razlaganja: klasifikacija, definicija, eksplanacija RAZVRSTITEV ali KLASIFIKACIJA pomeni uvrščanje predmetov ali pojmov v skupine ali razrede o Vedno uporabljamo določeno načelo ali kriterij klasificiranja o Kriterij navadno zadeva neko značilnost, po kateri lahko razlikujemo pojave (npr. metode glede na njihov namen) o Najpreprostejša kvalifikacija je delitev; z delitvijo klasificiramo nek pojav v njegove podrazrede ali podkategorije. Če klasificiramo te dalje, potem ni več delitev, temveč večplastna klasifikacija, ki zajame več kot samo dva nivoja razvrščanja Pravila dobrega klasificiranja: o Izhajati moramo iz razlik, ki se nanašajo a neko bistveno značilnost. o Klasifikacija naj bo popolna, zajeti mora vse podrazrede (vsaj tiste, ki jih poznamo) o Podrazredi se morajo medsebojno izključevati o Pri večplastni klasifikaciji se moramo na vsaki ravni držati enotnega kriterija delitve. o Zadnji dve pravili veljata za klasificiranje v logiki, za empirične pojave pa ne, saj se pogosto prekrivajo in pogosto uporabimo na eni ravni klasifikacije drugačen kriterij kot drugi DEFINICIJA je jasna in enoznačna opredelitev pojma. o Načelo, da neki pojem opredelimo z drugimi pojmi, ki morajo vsebovati t. i. najbližji rod in specifično razliko. o »Psihologija je znanost, ki proučuje duševne pojave.« »psihologija je znanost« = ROD; »ki proučuje duševne pojave« = RAZLIKA POJASNJEVANJE pomeni, da nek pojav razložimo z znano zakonitostjo o Eksplanand = ugotovitev, ki jo želimo pojasniti o Eksplanans = skupek trditev, s katerimi pojasnjujemo eksplanand; vsebovati mora vsaj dve trditvi, ki sta med seboj logično in vsebinsko povezani: ena je splošni zakon, druga pa t. i. pogoj eksplanansa, ki pove, da se splošni zakon nanaša na ekplanand