Vpliv verskih in filozofsko-moralnih sistemov na njihov nastanek,
razvoj in sestavo:
 mnogoboštvo (politeizem) – Mezopotamija
 mnogoboštvo, elementi enoboštva (Ehnaton) - Egipt
 enoboštvo (monoteizem) – Judje (bog Jahve/Jehova)
 zoroastrizem (prerok Zaratustra), islam – Perzija (Iran)
 islam
 vedska religija, brahmanizem, budizem, hinduizem – Indija
 konfucijanstvo, taoizem, budizem – Kitajska
 šintoizem, budizem, zen budizem - Japonska
→ SVETE KNJIGE
Egipčanska književnost
 stari Egipt
 okrog 3000 pr. n. št.–322 pr. n. št. (vdor Aleksandra Velikega)
 besedila (ohranjena v fragmentih/po delih) na stenah
templjev, grobnic; na papirusih
 hieroglifi
 poezija (kitice), proza (staroegipčanske zgodbe; modrostni
nauki, izreki, misli)
 Pesem nosačev žita (delovna pesem)
 Himna sončnemu božanstvu (verska himna)
 Knjiga mrtvih (zbirka molitev, himen, zakletev, ki so jih
polagali v grobnice mrtvih, katerim naj bi bile v pomoč na
drugem svetu)
Babilonsko-asirska (sumersko-akadska)
književnost







od pribl. 3000 pr. n. št. do pribl. 500 pr. n. št.
Mezopotamija (Tigris in Evfrat)
Sumerci (klinopis), po 2300 Akadci
basen
zbirke moralnih naukov, modrih izrekov, pregovorov
himne bogovom, žalostinke, spokorne pesmi (peli v templjih
ob glasbeni spremljavi za praznike in vladarsko-verske
namene; kitice)
epska pesnitev Ep o Gilgamešu (junaško-mitološki ep)
Starožidovska (hebrejska) književnost
 pribl. 2000 pr. n. št.–200 n. št.
 Biblija/Sveto pismo
Arabska književnost
 6. stol. pr. n. št. →
 Arabski polotok
 Koran (arab. ‘branje’) – temeljna sveta knjiga islamske vere
 osrednja pesniška oblika = gazela (3 do 10 verznih parov z rimo
aa ba … 2 ·n a; po vsebini hvalnica ljubezni, vina, življenjske
modrosti)
 zgodbe, novele, pripovedke, pravljice, basni, anekdote
 Tisoč in ena noč (arab. Alf laila wa laila) - Šeherezada
Perzijska književnost
 2000 pr. n. št.-4. oz. 7. stol. n. št. →
 Iran
 ← arabska književnost
 Avesta (temeljna knjiga perzijske religije;
zbirka mitičnih, dogmatičnih, bogoslužnih (liturgičnih)
besedil, molitev, obrazcev in himen)
 pesnik Hafis (zbirka Divan)
Indijska književnost
 od srede 2. tisočletja pr. n. št. do 200 pr. n. št.
 Vede (sanskrt ‘znanje, vednost) (verske himne in različni
zapis, ki razlagajo vero)
 po letu 200 pr. n. št. do leta 1200 n. št
 umetna posvetna književnost, še vedno tesno povezana z
verskimi običaji
 nacionalna epa Mahabharata in Ramajana
Kitajska književnost
2000 pr. n. št. →
konfucijanstvo (Kong Fu zi – Konfucij)
taoizem (Lao Dzij – Lao Cej)
budizem (Buda)
lirika (Li Taipo)
kitajski romani
Japonska književnost
 7. stol. pr. n. št. →
 lirika – haiku (5, 7, 5 zlogov)
 igre “no”
lirsko-epske spevoigre s snovjo, vzeto iz mitov, legend,
bajk
 dva igralca na odru brez rekvizitov in kulis
 pevske točke, pantomima, zbor
