Gimnazija Bežigrad Jure Volk 1.A 18.5.2024 Glasbena Mapa, 4. poročilo SIMFONIČNI ORKESTER: KROMATIKA 8 1. UVOD 16.05.2024 sem se s Primožem in Svitom udeležil koncerta simfoničnega orkestra RTV Slovenije s Slovenija s častnima gostoma, pianistom Federicom Collijem in dirigentom Rossenom Milanovom. Koncert je trajal 90 min s kratkim vmesnim odmorom, igrali pa sta se Beethovnov 5. koncert za klavir in Bartókov koncert za orkester. Orkester je nocoj prvič vodila koncertna mojstrica, Jerica Kozole. 2. STROKOVNI DEL Koncert kot glasbena oblika se je prvič pojavil v obdobju baroka in se razvijal v treh različicah, pri čemer je vsem skupna tristavčna zasnova. V tem času se je pojavil tako imenovani concerto grosso, kjer si glasbeno gradivo izmenjujeta orkester ter skupina solističnih instrumentov. V sodobnem primeru, kot je Beethovnov peti koncert, to vlogo prevzame klavir. Značilnost baroka je bila, da je v ospredje postavljeno eno glasbilo, ki vodi dialog z orkestrom. Poleg concerto grosso je v baroku obstajal tudi concerto ripieno, ki ga izvaja samo orkester. Posebnost te oblike je, da je celotna orkestrska zasedba obravnavana kot solistična, pri čemer ima vsak instrument svoj zahteven del, kjer deluje kot solist. Primer takšnega koncerta je Koncert za orkester madžarskega skladatelja Béle Bartóka. Madžarski skladatelj in pianist Béla Bartók (1881-1945) danes velja za enega največjih skladateljev 20. stoletja. Bartók je največji poudarek svojega opusa dal instrumentalnim delom, tako komornim kot simfoničnim. V klasicizmu in romantiki orkester pogosto ni prišel dovolj do izraza ob bravuroznem solistu, zato je Béla Bartók to popravil s svojim Koncertom za orkester. To je tudi dober primer za concerto ripieno. 5. klavirski koncert je izjemno dolga in tehnično zahtevna mojstrovina Ludwiga van Beethovna, znana tudi pod bolj prepoznavnim naslovom "Cesarski koncert". Beethoven jo je ustvaril leta 1809 na Dunaju in jo posvetil svojemu dobrotniku in prijatelju, nadvojvodi Rudolfu. Koncert je bil prvič izveden 28. novembra 1811 v Leipzigu in je od takrat mnogokrat interpretiran, med drugim tudi s strani Franza Liszta. 3. LASTNO MNENJE Najbolj me je navdušil klavirist. Sam je igral zelo kompleksno spremljavo in to brez not. Njegovo obvladanje klaviature se je pa najbolje pokazalo pri predzadnji skladbi oziroma prvem dodatku, ko je brez česar koli, le s klaviaturo, zaigral odličen solo. Prav ta dodatek je bila meni najljubša skladba celega večera. Redko kdaj obiščem kakšen klasičen koncert, zato sem glede tega dokaj “zelen” in se mi je zdel ta absolutno predolg. V prvem delu sta se v 50 min zvrstili le 2 skladbi. Tako dolge skladbe seveda pokažejo izjemno sposobnost glasbenikov, ki so lahko tako dolgo časa osredotočeni, a jaz kot gledalec se na isto skladbo težko osredotočam 30 min in ji na koncu že zelo težko sledim. Ne glede na dolžino, sta me prvi dve skladbi vseeno privlačili s svojo mogočnostjo in nepredvidlivostjo, motilo pa me je to, da nisem slišal bobnov, čeprav sem bobnarja opazoval kako je po njih tolkel. Morda zaradi postavitve bobnarja, ki je bil postavljen čisto zadaj, ali postavitve mene, ki sem sedel na enem odru najbolj oddaljenih sedežev, morda pa je bilo to storjeno nalašč. Po koncu prvega dela bi bil zame idealni konec koncerta, saj sem takrat že nekako izgubil fokus, zato se drugega dela ne spomnim kaj veliko. Poleg tega menim, da druge dodatne skladbe ne bi smeli zaigrati. Cenim vsak dodaten trud, ki ga orkester doda iz dobre volje, vendar se mi je zdel prvi dodatek abolutna češnja na vrhu smetane, katere mogočnost je povozil drugi dodatek. Pravijo, da si od obeda najbolje zapomnimo sladico in po mojem mnenju si tako tudi od koncerta najbolje zapomnimo zadnjo skladbo, zatorej mislim, da bi prvi dodatek podal odličen priokus mojemu nadaljnemu večeru in verjetno še celemu naslednjemu dnevu, če ne tednu, a ga je povozil drugi dodatek, kateri mi ni pustil nobenega priokusa in sem nanj in tako tudi na skoraj celotni koncert pozabil že v naslednjih 3 dneh. P.S. drugi dodatek ni bil v nobenem smislu slab, pravzaprav ravno obratno, a v primerjavi s prvim dodatkom je bil za moj okus kar nekaj nivojev nižje. 4. VIRI IN LITERATURA - koncertni list - https://simfoniki.rtvslo.si/koncerti/kromatika-8-sezona-23-24/ , 19. 05. 2024 -V Klavirski Koncert, Carski (Betoven) — Википедија (wikipedia.org) , 19. 05. 2024