Vaje 6
OSNOVNE OBLIKE NEENAKOSTI IN RAZLIČNOSTI
Max Weber(nemški sociolog,1864-1920): Class, status, party
piše kako družbe postajajo vedno bolj kompleksne, pojavi se potreba po reguliranju s
širokimi administrativnimi birokratskimi aparati. Zanje so značilne preračunljivost, tehnologija,
učinkovitost, predvidljivost in nadzor.
Piše o analizi družbenih slojev, poudari tri glavne vidike:
Družbeni ugled, ekonomski položaj in politična moč
družbeni red
-> statusne skupine ->
družbena moč/ugled
ekonomski red -> razred
->
ekonomska moč
politični red
-> politične stranke
->
politična moč
Načini merjenja družbenega sloja:
1. Kombiniranje premoženja, dohodka, izobrazbe, okolja bivanja..
2. Merjenje s samo oceno -> ojoj problem, to ni objektivno merjenje družbenega sloja
Kdaj obstaja zakon(po Webru)
ko ljudje, za uresničitev zakona uporabijo psihično ali fizično silo z namenom, da se zakon
upošteva oz. kaznuje tiste, ki ga ne upoštevajo.
Moč: vpliv, človeka/ljudi, ko uveljavljajo lastno voljo nad nekom, ki se z nečem ne strinja
Družbeni red: način kako je družbena čast razdeljena v družbi
3 vrste reda: ekonomski, družbeni in pravni
1. Razred
 ni skupnost, ima potencial za skupno delovanje
 nanaša se na skupino, v istem razrednem položaju
 Imajo skupne lastnosti: ekonomski interesi in to kaj ponujajo trgu
 Premoženje in pomanjkanje premoženja sta osnovni kategoriji razrednih situacij
 Moč, ki izvira iz lastništva in neenakosti vodi v razredne vojne
 Tisti, ki na trg ne morejo ponuditi storitev/dobrin, niso razred, ampak statusna skupina
 Razred oblikuje ekonomski interes
 Razredne razlike so posledica ekonomskega razreda v katerem živimo, na to vplivajo tudi
kulturni dejavniki, ne samo ekonomsko stanje
 Da neenakost razumemo je treba razumeti iz kje prihaja, da se lahko z njo soočimo
 Razredni položaj določa: (ne)lastništvo, posedovanje dobrin, priložnost za dohodek
(mezde(plačilo za delo) in profiti)
2. Status
 Navezuje se na družbeni položaj, ki ga posameznik zaseda, to vključuje spoštovanje,
ugled in druge nematerialne vidike socialne hierarhije
 Družben ugled formira statusne skupine oz. skupnosti
 Status in razred sta povezana, bogatejši človek je tisti, ki mu je pripisan višji status
 Lahko ga razumemo kot skupnost, kjer je statusni položaj odvisen od ugleda v družbi
 Ljudje iz različnih razredov so lahko v isti statusni skupini, a razredna neenakost se kaže
 Pokazatelj statusa je: način, kako posameznik živi, kaj počne, kaj si privošči…
 Ko razlike znotraj statusa razumemo kot ritual, ne kot zakon, govorimo o kastah
 Kasta - zaprta družbena skupina z točno določenim položajem (tak ekstrem se doseže na
podlagi etičnih razlik)
 Razlika med kasto in etično skupino: skupini se razlikujeta in sta specifični vsaka na
svojem področju, se pa vsaka posebej dojema kot najpomembnejša
3. Partija oz. stranka
 izraz "partija" uporabi za označevanje političnih skupin in združenj
 Partija ni nujno politična stranka v modernem smislu, lahko označuje skupine, ki se
združujejo na podlagi skupnih interesov, ciljev ali vplivov v družbi.
 vplivajo na skupno delovanje
 Politična moč oblikuje politične stranke, te vplivajo na skupno delovanje
 vsaka oblika moči se v družbi aplicira drugače, a vplivajo druga na drugo
 Skupaj tvorijo kompleksno strukturo, ki zajema različne vidike socialne neenakosti in
moči v družbi
Kimberlé Crenshaw: Demarginalizing the Intersection of Race and Sex: A Black
Feminist Critique of Antidiscrimination Doctrine, Feminist Theory and Antiracist
Politics
INTERSEKCIONALNOST (medpresečnost)
 Razlog, da je uvedla ta pojem stoji za njenim prepričanjem, da če problema ne znamo
poimenovati/ne moremo pokazati nanj, ga ni, torej ne moremo nasloviti problema.
 izhaja iz metafore križišča; v križišču se sekajo štiri poti, lahko pride do nesreče,
velikokrat ne vemo kdo je povzročil nesrečo, zato se nikogar ne obtoži/nihče ne
prevzame krivde.
Crenshaw pravi, da je problematično ločevanje rase in spola, ne smemo ju dojemat kot dve
med sebojno izključujoči se stvari. Govori o afroameriških ženskah.
 Ne more razumeti položaja žensk v ZDA
 Njihovo situacijo primerja s situacijo temnopoltega moškega in belopolte ženske
 Problematizira našo predstavo o diskriminaciji, ki v večini primerov zajema samo eno os
(torej ali temnopolti možki ali belopolta ženska)
 Z omejevanjem osi diskriminacije, se nezavedno fokusiramo samo na tiste, ki so znotraj
ene skupine privilegirani, Izpadejo ljudje ki nosijo več bremen hkrati; temnopolte ženske
 Preučevanje rasizma in seksizma nima smisla, ker se ne moremo osredotočit na celoten
problem, torej rabimo nov način spopadanja s problemom
 KVIZ: ali je njihova izkušnja kombinacija izkušnje bele punce in temnega moškega?
 če bi predpostavili, da je »belopolta ženska + temnopolt moški = temnopolta ženska«, ne
moremo poznat razmerja med rasizmom in seksizmom, zato ni dovolj da se situacijo
temnopolte ženske v družbi obravnava s pomočjo samo ene ali druge osi, ampak je
potrebno uvesti neko novo merilo, ki to določa.
Zbran je opis sodnih postopkov, v katerem so bile obravnavane temnopolte ženske.
Opisan je postopek generala Motorsa, kjer temnopoltim ženskam napredovanje ni bilo
omogočeno, samo zato ker so črne. Trikrat je prišlo do tožbe, nikoli uspešno. Prvič je bila
tožba izgubljena, ker je sodišče ugotovilo, da niso bile diskriminirane ne po osi spola ne po
osi rase. Drugič tožbe niso priznali ker, so vložile tožbo v imenu vseh žensk ampak se
sodišču to ni zdelo prav, ker se je tožba navezovala samo na temnopolte. V tretjem primeru
tožbe, pa je ta bila spet ovržena, saj je tožba aplicirala na vse temnopolte zaposlene, torej
moške in ženske, morale pa bi vložiti tožbo samo v imenu temnopoltih žensk. Gre torej za
konceptualno diskriminacijo, ampak v vsakem primeru je pomanjkljivost ta, da sodišče ni
priznalo intersekcionalnist žensk
Vaje 7
KULTURA, DRUŽBA IN ˝POST-DRUŽBA˝
P. BOURDIEU: Praktični razlogi: O teoriji delovanja, poglavje Realno je relacionalno
ključni koncepti: habitus, polje, kapital
V delu kapital opiše štiri med seboj povezane vrste kapitala:
Finančni, simbolni, socialni in kulturni kapital -> posest kapitala določa našo pozicijo
Kulturni kapital:
 lahko je: - objektiviziran/materializiran kulturni kapital - obstaja kot objekt, knjiga,
- institucionaliziran kulturni kapital – diploma
- utelešen kulturni kapital - način govora, izbira besed, smisel za umetnost
 stvari, ki pridejo podzavestno, se jih ne naučiš zavestno, nase jih navežeš zaradi okolja in
družbe med procesom socializiranja
 zasidran tako globoko, da ga dojemamo kot nekaj samoumevnega
 nekatere oblike družbenega kapitala so bol zaželene/cenjene kot druge in na podlagi
tega se vzpostavi neenakost in družbena lestvica
Drugo delo je habitus, in je zelo tesno povezan z konceptom kulturnega kapitala, predstavlja
njegovo utelešenje
 Habitus se formira od rojstva dalje, formira se na podlagi mikro sporočil (kaj lahko, kaj
ne), in se oblikujejo podzavestno
 To se dogaja v družini, ker je družina družbeno umeščena ima neke navade(kaj se
spodobi in kaj ne), te navade so pa samo odsev tega, kaj družba narekuje družini
 Družba narekuje kaj je spodobno za nek spol in kaj ne, enako velja za razred (nekdo iz
delavskega razreda misli da ni dobr da se izobražuje ker more delat)
 nanaša se na veščine, ki izhajajo iz izkušenj in niso zavedne, daje nam sposobnost da
funkcioniramo v situacijah, ki jih ne poznamo
 občutek za prilagoditev je nezavedna aktivnost, ki nam daje možnost da lahko v neznani
novonastali situaciji točno vemo, kako se moramo obnašat
 habitus vpliva na naš okus za glasbo, filme, estetiko…
 formira se na podlagi neke sodbe ki je tko: to je za vas in to ni za vas(negativna sodba)
 habitus se formira z družbeno pozicijo in s kapitali ki jih posredujemo
kulturni in socialni kapital
 zelo sta pomembna v procesu izobraževanja (izobraževanje reproducira družbeno
neenakost)
 določena izobrazba ni vsem enako dostopna, zato je nekje znanje bol cenjeno kot drugje
in je tudi znanje bol cenjeno kot neko drugo
 višja izobrazba prinese več finančnega kapitala in posledično socialnega kapitala
Bourdieu družbeno polje razume kot da je cel svet razdeljen na več različnih polj
 Družina(primarne institucije) je ključnega pomena ko si majhen
 sekundarne institucija to je pa šola in to
Erving Goffman: Območja in območno vedenje (1959)
 Raziskuje mikro, (detajlni nivo vsakdanjega življenja)
OSNOVNA TEMATIKA
 Dramaturški pristop: uporabi metaforo gledališkega nastopa za razumevanje vsakdanjih
interakcij
 Simbolna interakcija: poudarja pomen simbolov pri konstrukciji družbene resničnosti.
KLJUČNI KONCEPTI
Front stage (oder) in Backstage (zaodrje)
 uvaja idejo družbene interakcije kot gledališke predstave, kjer ljudje igrajo vloge
 ODER: prostor, kjer posamezniki predstavljajo svoje vloge javnosti (skrbno in nadzirajo
svoje vedenje):
o menjava vlog na podlagi potreb, vloge so zelo fluidne
o izpostavimo kar je skladno z situacijo, kar ni zapostavimo: (gledaš in poslušaš, ko
zazehaš se obrneš stran)
o standardni vljudnosti, delijo se na moralne in uporabnostne
o vljudnost - neposredne interakcije
o dostojnostjo - posredne interakcije
težje je doseči dostojnost kot vljudnost, vljudnost je momentna, dostojanstvo pa ne
o poznamo vozle: človek dela dve različni stvari, primer: tv novinar na kameri v kadru
poroča in pol izven kadra drži nekoga za nos, to je nastop za kolege
 ZAODRJE: zaseben prostor, (ljudje se sprostijo in odstranijo družbene maske)
o sproščeni in neformalni, vseeno pa smo zaznamovani z družbenimi normami iz odra
o imaš vlogo v skupini na odru in so drugi odvisni od tebe tudi ko nisi na odru (v
smislu posledično soigralci dobijo občutek, da si zanesljiv ali pa ne)
o vse vloge vedno ostanejo del tebe, odvisno je od situacije kok so izrazite
o zakulisni slog vedenja definira zakulisje
o ne ukvarjamo se z ustvarjanjem odtisa
 iz katerega koli prostora lahko naredimo oder ali zakulisje
Dramaturški pristop
 Vsakdanje interakcije kot gledališka predstava: posamezniki igrajo vloge in si prizadevajo
za ustvarjanje želenega vtisa.
 Igralci in občinstvo: razdelitev ljudi na igralce (ki igrajo vloge) in občinstvo (ki opazujejo in
interpretirajo te vloge)
Impression Management (upravljanje vtisa)
 Aktivno oblikovanje vtisa: Ljudje uporabljajo različna sredstva, vključno z jezikom, oblačili
in gestami, da ustvarijo želen vtis
 Želena predstavitev: Upravljanje vtisa za ohranjanje ali spreminjanje lastnega
družbenega statusa (nadzor nad govorom, telesno govorico, in drugimi elementi
komunikacije)
Vloga simbolov
 Simboli, kot so geste, oblačila in druge oblike neverbalne komunikacije
 igrajo ključno vlogo pri ustvarjanju vtisa
 Ljudje uporabljajo simbole za izražanje svoje identitete in za komuniciranje s okolico.
Face (obraz)
 pojem "face" opisuje kot družbeno podobo, ki jo posameznik želi ohraniti pred drugimi.
 Ohranjanje obraza: koncept, ki se nanaša na ohranjanje družbenega ugleda in statusa.
Goffmanova analiza vsakdanjih interakcij poudarja kompleksnost človeškega vedenja in
konstrukcijo družbene resničnosti.
Vaje 8
Lessenich: "whats going on": Spreminjanje socialne države
SOCIALNA DRŽAVA- povod je industrijska revolucija, razcvet 40ta in 70ta
vrh oz zenit ta socialna drzava dozivimo po drugi svetovni vojni, in to pbdobje med 40 in 70
poimenujemo zlata 30ta.
v 70 se ta zgodba zaklucuje zaradi pojava neoliberalizma
ko industrijski kapitalizm propade, z njim propade tudi ta nek sismtem ki ga je gradil, ne
stekam nic
clovek za avtonomno delovanje potrebuje redno zaposlitev, tega danes v financnem
kapitalizmi
pac skrp za ljudi ni vec pogojena z drzavo ampak gre na posameznika, to je ne main point
kao
os pravice ali dolznosti- ali se preemanje socialne pomoci smatra kot pravuca tistega ki
prejem a ali dolznost tistega ki daje
duga os je os cilja - a socialno pomoc nudimo za posameznika al zato ker je za druzbeni
interes
in znotraj tega imamo 4 glavne tocke neke komuditete fak te besede omajgaaad
ta razmerja so mo simmelu 1906
socialna pomoc skozi zgodovino zajema razkicne oblike ker se spreminja lajf in vse to
1. pravica do dostojnega življenja nanasa se na posameznikov obcutek da ima pravico do
tega da mu drugi pomagajo, mislimo pravica z malo zacetnico, pomoc mi pripada ker sem v
stitski in sem obdan z ljudmi ki niso zares v stiski in mi bodo zato pomagal.
noben ni dolžen občutka pravice zagotovit
2. naravna pomoč nudenja pomoči
klučno je da posameznik ki je v stiski irelavanten
mocutek moralne dolznosti, nimamo pa nobene koncepcije da posamezniku ta pomoc
pripada, to je nasprotje od prve
3. kolektivna dolžnost nudenja pomoči v imenu koliktivnega interesa
ne zanima je interes posameznika, dobrodelna je samo zato da zasciti in zavaruje svoj
obstoje
in zato ker je glavni point da zasciti sebe (ni iteres odpravit neenakosti in to) cel point je sam
to da družba obstane in da lahko zagotovi celosten obstoj drzave samo to in absolutno nic
vec
4. individualna pravica do prejemanja pomoči in kolektivna dolžnostizvajanja te
pravice
ona je znacilna za zlata 30 ta
kolektivna dolznost in individualna pravica posamenika se koooncno srecata, druzba
prevzame dolznost da lahko realizira njegovo pravico do zivljenja in vrjame da je vsem
posameznikom treba zagotoviti taksne pogoje da lahko vsak posameznik normalno zivi
velja za 2 in 3je dolznost na strani kolektiva
in pri 4 je dolznost na strani posameznika ughhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhhh
AKTIVACIJSKA POLITIKA od posameznika pricakuje da se izogne situacijam kjer se more
opret na drzavo in cilj je za koletivno dobro- da ne bremeni kolektivno dobprega
individualna pomoc s ciljm skrbeti za kolektivno dobro.
primer: staranje in še delamo ko smo stari
Vaje 9
Beck
Gledal smo film juhu