~1990
Mobilna telefonija
Mobilna telefonija je vrsta telekomunikacij, ki omogoča komunikacijo med dvema ali več
osebami, ki se nahajajo na različnih lokacijah. Mobilni telefoni uporabljajo mobilne omrežje
za prenos podatkov, ki so lahko glas, besedila, slike ali video.
Zgodnje začetki
Prvi mobilni telefon je bil razvit v Združenih državah Amerike leta 1947. Ta telefon je bil velik
in težak približno 10 kilogramov. Bil je namenjen izključno za poslovno uporabo in je bil zelo
drag.
V 1970-ih letih so bile razvite prve komercialne mobilne telefonije. Ti telefoni so bili še vedno
precej veliki in dragi, vendar so bili manj obsežni kot prvi mobilni telefoni.
1980-ta leta
V 1980-ih letih so se mobilne telefonije začele širiti po vsem svetu. V tem času so bili razviti
prvi mobilni telefoni z ročno anteno. Ti telefoni so bili manjši in cenejši kot prejšnji modeli,
vendar so še vedno bili precej veliki.
1990-ta leta
V 1990-ih letih so bile razvite prve mobilne telefonije z vgrajeno anteno. Ti telefoni so bili še
manjši in cenejši kot prejšnji modeli, zaradi česar so postali bolj dostopni širšemu krogu ljudi.
V tem času je bila uvedena tudi tehnologija GSM, ki je omogočila mobilnim telefonom, da se
povezujejo z omrežjem v več državah.
2000-ta leta
V 2000-ih letih so bile razvite prve pametne telefone. Pametni telefoni so mobilni telefoni, ki
imajo vgrajen operacijski sistem, ki jim omogoča uporabo aplikacij, kot so e-pošta, spletno
brskanje in igre.
V tem času je bila uvedena tudi tehnologija 3G, ki je omogočila mobilnim telefonom, da
prenašajo podatke z višjo hitrostjo.
2010-ta leta
V 2010-ih letih so se mobilne telefonije še naprej razvijale. V tem času so bile razvite
tehnologije, kot so 4G, 5G in VoLTE, ki omogočajo mobilnim telefonom, da prenašajo
podatke z še višjo hitrostjo in kakovostjo.
Internet v dobi komercializacije: 1992
Leto 1992 štejemo za začetek obdobja komercializacije Interneta, ki se kaže tudi v napovedi,
da bo naslovni prostor internet kmalu izčrpan in da Internet potrebuje nov protokol in sistem
naslavljanja. Obstoječi sistem po protokolu IPv4 lahko zadovolji potrebe po 32-bitnih
internetnih naslovih le še nekaj let. IETF razvije nov protokol IPv6 in njegov 128-bitni
naslovni prostor, vendar obstoječi sistem 32-bitnih naslovov znan kot CIDR je zelo trdno
zasidran. Razvoj IPv6 traja nekaj let. Rešitev je bila izbrana na podlagi evalvacije treh
konkurenčnih sistemov.
Pojav World Wide Web (WWW) je bil eden od najbolj vznemirljivih internetnih razvojnih
prebojev. Ideja hiperteksta je obstajala približno več kot desetletje, vendar je šele leta 1989
skupina znanstvenikov na Evropskem centru za raziskave delcev (CERN) v Švici razvila nabor
protokolov za prenos hiperteksta (HTTP) preko interneta. V začetku leta 1990 se je ta
skupina okrepila z ekipo iz National Center for Supercomputing Applications (NCSA), ki je
delovala v sklopu University of Illinois – eden od superračunalniških centrov ameriške
agencije NSF. Rezultat tega sodelovanja je bil NCSA Mosaic, grafični hipertekstne brskalnik,
ki je interneta predvsem zaradi eksplozije pojava “spletnih strani” odpeljal v neobvladljive
razsežnosti in ga približal slehernemu uporabniku. Internet NI VEČ raziskovalno omrežje,
je svetovna komunikacijska infrastruktura.
World-Wide Web sprosti CERN. NSFNET hrbtenico nadgradijo s T3 (44.736Mbps) linijami.
InterNIC ustvaril NSF za zagotovitev posebne storitve Internet: imeniške podatkovne zbirke
in storitev (za AT & T), registracija storitev (za Network Solutions Inc), in informacijske
storitve (z General Atomics / CERFnet).
Marc Andreessen in NCSA in University of Illinois razvije grafični uporabniški vmesnik za
WWW, ki se imenuje “Mosaic za X”.
1993
Slovenija: Minister za znanost dr.Tancig vzpostavi ARNES (javni zavod), ki ponuja le storitve
X.400 in domuje v stavbi Instituta Jožef Stefan. Slovenija v drugi polovici leta dobi domeno
.SI.
ARNES končno se začne ukvarjati s TCP/IP in vzpostavljati DNS za domeno. SI.
1999
V tem letu je pomemben pojav brezžičnih tehnologij, imenovanih IEEE 802.11b, bolj na
splošno znanih kot Wi-Fi, ki postanejo sestavni del vsakega prenosnega računalnika ali
naprave.
2010
Decembra leta 2010 v ZDA začnejo z implementacijo 4. generacije brezžičnih omrežij, ki
omogoča visoke hitrosti pri povezavi naprav, kot so mobilni telefoni, tablični računalniki, in
do ostalih mobilnih naprav. V letu 2011, tehnološka podjetja intenzivno razvijajo
tehnologijo, ki bo zagotovila sodobnost in učinkovitost izobraževalnega sistema z uporabo
internetnih tehnologij povsod po svetu.
Grafični operacijski sistemi
Grafični operacijski sistemi (GUI) so operacijski sistemi, ki uporabnikom omogočajo
interakcijo z računalnikom prek grafičnega vmesnika, namesto z ukazno vrstico. GUI so
postali standard za osebne računalnike v 1980-ih in 1990-ih letih, saj so olajšali uporabo
računalnikov za ne-strokovnjake.
1990: Microsoft predstavi operacijski sistem Windows 3.0, ki je komercialni uspeh.
1995: Microsoft predstavi operacijski sistem Windows 95, ki je pomemben preobrat v
razvoju grafičnih operacijskih sistemov.
1999: Microsoft predstavi operacijski sistem Windows 2000, ki je prvi operacijski sistem
Microsoft Windows, ki je zasnovan za večprocesorske sisteme.
2001: Apple predstavi operacijski sistem Mac OS X, ki je nov grafični operacijski sistem, ki
temelji na Unixu.
2007: Apple predstavi operacijski sistem iOS, ki je grafični operacijski sistem za mobilne
naprave.
2010: Microsoft predstavi operacijski sistem Windows 7, ki je pomemben preobrat v razvoju
grafičnih operacijskih sistemov.
2012: Microsoft predstavi operacijski sistem Windows 8, ki je prenovljen grafični operacijski
sistem, ki je zasnovan za dotikovne zaslone.
2015: Microsoft predstavi operacijski sistem Windows 10, ki je naslednik operacijskega
sistema Windows 8.
Pomembni dogodki
1984: Apple predstavi računalnik Macintosh, ki je prvi osebni računalnik z grafičnim
vmesnikom, ki je postal priljubljen.
1985: Microsoft predstavi operacijski sistem Windows 1.0, ki je grafični nadomestek za MSDOS.
1990: Microsoft predstavi operacijski sistem Windows 3.0, ki je komercialni uspeh.
1995: Microsoft predstavi operacijski sistem Windows 95, ki je pomemben preobrat v
razvoju grafičnih operacijskih sistemov.
2003: Google začel razvijati operacijski sistem za mobilne naprave. Prva različica Androida je
bila objavljena leta 2008 in je temeljila na Linuxu. Android je hitro postal priljubljen pri
proizvajalcih mobilnih naprav in je danes najbolj priljubljen operacijski sistem za mobilne
naprave na svetu.
2007: Apple predstavi operacijski sistem iOS, ki je grafični operacijski sistem za mobilne
naprave.
2010: Microsoft predstavi operacijski sistem Windows 7, ki je pomemben preobrat v razvoju
grafičnih operacijskih sistemov.
2015: Microsoft predstavi operacijski sistem Windows 10, ki je naslednik operacijskega
sistema Windows 8.
Vplivi
Grafični operacijski sistemi so imeli velik vpliv na razvoj osebnih računalnikov. Olajšali so
uporabo računalnikov za ne-strokovnjake in naredili računalnike bolj dostopne širši javnosti.
Grafični operacijski sistemi so tudi pomembno prispevali k razvoju računalniškega
programiranja, saj so olajšali razvoj uporabniških vmesnikov.
~2000
Pametna telefonija
V začetku 2000-ih let se je pametna telefonija začela hitro razvijati. Leta 2000 je Ericsson
predstavil pametni telefon R380, ki je imel zaslon občutljiv na dotik in je bil prvi pametni
telefon, ki je bil na voljo v široki prodaji.
Leta 2007 je Apple predstavil iPhone, ki je bil prelomni pametni telefon, ki je spremenil
način, kako uporabljamo mobilne telefone. iPhone je imel eleganten dizajn, intuitiven
uporabniški vmesnik in široko paleto aplikacij, ki so bile na voljo v App Storeu.
S predstavitvijo iPhonea se je začel razcvet pametnih telefonov. Leta 2008 je Google
predstavil operacijski sistem Android, ki je hitro postal eden najbolj priljubljenih operacijskih
sistemov za pametne telefone.
V naslednjih letih so se pametni telefoni še naprej razvijali. Postajali so zmogljivejši, imeli so
večje zaslone in so bili na voljo po nižjih cenah.
Danes so pametni telefoni nepogrešljiva naprava v vsakdanjem življenju. Uporabljamo jih za
pošiljanje sporočil, klicanje, branje e-pošte, brskanje po internetu, poslušanje glasbe,
gledanje filmov in še veliko več.
Računalništvo v oblaku
Računalništvo v oblaku doživelo eksplozijo rasti. Razvoj odprtokodnih tehnologij, kot sta
Apache Hadoop in Amazon Elastic Compute Cloud (EC2), je omogočil hitro in poceni uvajanje
storitev računalništva v oblaku.
Danes je računalništvo v oblaku postalo standardna storitev, ki jo uporabljajo posamezniki,
podjetja in organizacije vseh velikosti.
Ključne mejnike v zgodovini računalništva v oblaku:

1960: John McCarthy predlaga idejo o javnem računalništvu.

1960-ta: Razvoj časnikarske računalništva in računalniških centrov.

1990-ta: Razvoj spleta in odprtokodnih tehnologij.

2000-ta: Eksplozija rasti računalništva v oblaku.

2010-ta: Nadaljnja rast in razvoj računalništva v oblaku.
Interneta stvari (IoT)
Zgodovina interneta stvari (IoT) sega v zgodnje 1970-te, ko je ameriški znanstvenik Mark
Weiser predlagal idejo o svetovnem omrežju, ki bi bilo sestavljeno iz naprav, ki bi bile med
seboj povezane in bi lahko komunicirale neposredno. Weiser je verjel, da bi lahko IoT
spremenil način, kako živimo in delamo, in da bi lahko omogočil nove in inovativne aplikacije.
V naslednjih desetletjih so se pojavile različne različice ideje o IoT, vendar je ta tehnologija še
vedno ostala v povojih. To se je spremenilo v 1990-ih, ko je razvoj spleta omogočil bolj
učinkovito in zanesljivo povezovanje naprav.
V 2000-ih je IoT doživelo eksplozijo rasti. Razvoj brezžičnih tehnologij, kot sta Bluetooth in
Wi-Fi, ter razvoj senzorjev in drugih pametnih naprav, je omogočil hitro in poceni uvajanje
IoT rešitev.
Danes je IoT postala ena najhitreje rastočih tehnologij na svetu. IoT naprave so vgrajene v
vse od gospodinjskih aparatov do avtomobilov in industrijskih strojev. IoT se uporablja v
številnih aplikacijah, vključno z pametnim domom, pametnim zdravjem in pametno
proizvodnjo.
Ključne mejnike v zgodovini IoT:

1973: Mark Weiser predlaga idejo o svetovnem omrežju, ki bi bilo sestavljeno iz naprav, ki bi
bile med seboj povezane in bi lahko komunicirale neposredno.

1990-ta: Razvoj spleta omogoči bolj učinkovito in zanesljivo povezovanje naprav.

2000-ta: Eksplozija rasti IoT.

2010-ta: Nadaljnja rast in razvoj IoT.
Vrste IoT naprav:
IoT naprave se lahko razdelijo na več vrst:

Pametne naprave: Naprave, ki imajo vgrajene senzorje in lahko zbirajo podatke iz svojega
okolja.

Senzorska omrežja: Mreža naprav, ki so med seboj povezane in lahko izmenjujejo podatke.

IoT platforme: Programska oprema, ki omogoča upravljanje in nadzor IoT naprav in omrežij.

Umetne inteligence
Zgodovina umetne inteligence (UI) sega v čas starih Grkov, ki jih je navduševala zamisel o
ustvarjanju strojev, ki bi lahko razmišljali in delovali kot ljudje. Vendar se je umetna
inteligenca šele v 20. stoletju začela razvijati kot resno področje znanstvenega raziskovanja.
Leta 1950 je Alan Turing objavil prelomni članek "Computing Machinery and Intelligence", v
katerem je predlagal preizkus strojne inteligence, ki je danes znan kot Turingov test. Turing
je skoval tudi izraz "umetna inteligenca".
V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so raziskave umetne inteligence
doživele nazadovanje, znano kot "zima umetne inteligence". Vzrok za to je bilo več
dejavnikov, med drugim to, da zgodnji programi umetne inteligence niso izpolnili
pričakovanj, in visoki stroški računalniških virov.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa so se raziskave umetne inteligence ponovno
začele razvijati. Razlog za to je bilo več dejavnikov, med drugim napredek v računalniški
moči, razvoj novih algoritmov in razpoložljivost velikih zbirk podatkov.
V zadnjih letih je umetna inteligenca močno napredovala. Sistemi, ki jih poganja umetna
inteligenca, se zdaj uporabljajo v številnih aplikacijah, vključno z zdravstvom, financami,
prevozom in proizvodnjo.
Tukaj je časovni pregled nekaterih ključnih mejnikov v zgodovini umetne inteligence:
1950: Alan Turing objavi članek "Computing Machinery and Intelligence", v katerem
predlaga Turingov test.
1956: Dartmouthski poletni raziskovalni projekt o umetni inteligenci, ki velja za rojstvo
področja umetne inteligence.
1965: Joseph Weizenbaum razvije klepetalnega robota ELIZA, ki se lahko pogovarja z
ljudmi.
1972: Arthur Samuel razvije program Chinook, ki postane prvi računalniški program, ki
premaga človeškega šahovskega prvaka.
1981: Peta generacija", ki popularizira zamisel o sistemih strokovnjakov umetne
inteligence.
1997: IBM-ov Deep Blue premaga Garryja Kasparova, svetovnega šahovskega prvaka.
2006: Geoffrey Hinton objavi članek "A Fast Learning Algorithm for Deep Belief Nets", ki
sproži ponovno zanimanje za globoko učenje.
2011: Watson, računalniški program, ki ga je razvil IBM, zmaga v kvizu Jeopardy!
2012: AlexNet, model globokega učenja, zmaga na tekmovanju ImageNet Large Scale
Visual Recognition Challenge.
2014: AlphaGo, program za globoko učenje, ki ga je razvil Google, premaga Leeja Sedola,
profesionalnega igralca Go.
2016: Program AlphaFold podjetja Google AI doseže vrhunske rezultate pri napovedovanju
strukture beljakovin.
2017: Alfa Zero je AI sistem, ki ga je razvil Google AI. Alfa Zero je bil usposobljen za igranje
šaha, igro go in shogi brez predhodnega znanja o teh igrah. Alfa Zero je hitro postal svetovni
prvak v vseh treh igrah.
Alfa Zero predstavlja pomemben mejnik v razvoju AI. Alfa Zero je pokazal, da lahko AI
sistemi, ki so usposobljeni z metodo strojnega učenja, dosežejo vrhunske rezultate v
kompleksnih igrah.
2023: Umetna inteligenca se zdaj uporablja v številnih aplikacijah, vključno z zdravstvom,
financami, prevozom in proizvodnjo.
UI je še vedno razmeroma mlado področje, vendar je že doseglo velik napredek. Sistemi, ki
jih poganja umetna inteligenca, se zdaj uporabljajo za reševanje nekaterih najzahtevnejših
svetovnih problemov. Z nadaljnjim razvojem bo umetna inteligenca verjetno še bolj vplivala
na naša življenja.