Škofijska klasična gimnazijja
Štula 23
STRES V RAZLIČNIH ŽIVLJENJSKIH
OBDOBJIH
(maturitetna raziskovalna naloga pri predmetu psihologija)
Avtorica: Jana Poredoš
Mentorica: Mirjam Erce Vratuša, univ. dipl. psih.
Ljubljana, oktober 2021
KAZALO
POVZETEK ................................................................... Ошибка! Закладка не определена.
1.0
PROBLEM NALOGE ..................................................................................................... 4
2.0
TEORETIČNI UVOD ..................................................................................................... 5
2.1
Kaj je stres? ................................................................................................................. 5
2.2
Kako prepoznamo stres in kako se odzovemo na stresorje? ....................................... 5
2.3
Povzročitelji in dejavniki ............................................................................................. 7
2.4
Življenjska obdobja ..................................................................................................... 8
3.0
CILJI IN HIPOTEZE .................................................................................................... 10
3.1
Cilji ............................................................................................................................ 10
3.2
Hipoteze ..................................................................................................................... 10
4.0
METODA ...................................................................................................................... 11
4.1. OPIS VZORCA RAZISKAVE ..................................................................................... 11
4.2 OPIS MERSKIH INSTRUMENTOV ............................................................................ 11
4.3 OPIS ZBIRANJA PODATKOV .................................................................................... 12
5.0
REZULTATI ................................................................................................................. 13
6.0
INTERPRETACIJA ...................................................................................................... 15
7.0
SKLEPI .......................................................................................................................... 21
8.0
VIRI ................................................................................................................................. 22
9.0 PRILOGE ........................................................................................................................... 24
2
1.0
POVZETEK
Znanstveno razlago stresa ponujajo Kompare in drugi, ki navajajo: »Stres je vzorec fizioloških,
čustvenih, spoznavnih in vedenjskih odgovorov organizma na dražljaje, ki zmotijo človekovo
notranje ravnotežje.« (Kompare, Stražisar, Dogša, Vec in Curk, 2010, stran 108) Kot stresorje
označijo vse pojave, ki jih doživljamo kot grožnjo ali izziv, in zato telesno ali duševno
obremenjujejo našo osebnost. Stres si torej poenostavljeno razlagamo kot odziv telesa, ki ga
sprožijo spremembe v okolju. Elkin (Elkin, 2014) pravi, da je doživljanje stresa je odvisno od
posameznika. Različne situacije so za nas lahko različno stresne. Naš odziv je odvisen od tega,
kako ocenimo zahteve okolja in lastne sposobnosti za obvladovanje teh razmer. Avtor stres deli
na eustres (spodbudni) in distres (obremenjujoči), odziv nanj pa deli na dva dela: spremembe
telesa in spremembe čustev in vedenja. Poleg tega Hans Selye (Selye, 1976) stres razlikuje tudi
glede na čas trajanja. Deli ga na kratkotrajni in dolgotrajni stres. Božič (Božič, 2003) navaja,
da so lahko vzroki stresa zunanji ali notranji, Selič (Selič, 1999, 55-59) pa stresorje deli na tri
skupine: Kataklizmični stresorji, osebni stresorji in stresorji 'ozadja'. Dejavnike stresa Battison
(Battison, 1999) deli na dve nadskupini. Dejavnike iz domačega in iz širšega okolja.
Psihologija življenje deli na več življenjskih obdobij. Na podlagi Zupančičeve delitve, se bom
pri raziskovanju osredotočila na obdobja od mladostništva do starosti (šolanjoči, zaposleni in
upokojeni ljudje). Zupančičeva (Umek, Zupančič, 2004, 10 – 12) je življenjska obdobja
razdelila v: Prednatalno obdobje (od spočetja do rojstva), obdobje dojenčka in malčka (0 – 3
let), zgodnje otroštvo (3-6 let), srednje in pozno otroštvo (6 – začetek pubertete), mladostništvo
(začetek pubertete – 22-24 leta), zgodnja odraslost (med 22.-24. in 40.-45. letom), srednja
odraslost (med 40.-45. letom in 65. letom) in pozna odraslost (od 65. leta do smrti). Sama sem
skupine poenostavila in jih razdelila v skupine šolajočih, zaposlenih in upokojenih.
Cilj raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kako se ljudje v življenjskih obdobjih od mladostništva
do starosti odzivamo na stresorje in kateri izmed njih nas najbolj zaznamujejo. Zanimalo me je,
ali na doživljanje stresa vplivajo tudi spol in hobiji. Poglobila sem se na vpliv odnosov z
družino, prijatelji in bližnjimi, skrb za potomce, partnerje, delovno okolje, stanovanjska
situacija, skrb za zdravje, materialnost, cilji. Prav tako sem raziskovala, kako se vpliv stresorjev
kaže na različnih spolih in starostnih obdobjih od šolajočih do upokojenih anketirancev.
3
2.0
PROBLEM NALOGE
Živimo v svetu, ki se iz dneva v dan spreminja. Sprememba, ki je imela na nas v zadnjem času
največji vpliv je bila brez dvoma zaprtje vseh dejavnosti zaradi epidemije koronavirusa. Takrat
so se naša življenja privajala na delo od doma in mnogo se nas je umirilo in se umaknilo od
vsakodnevnih skrbi. Zdaj smo se vrnili nazaj in naša življenja so spet v polnem zagonu. Vsi
imamo obveznosti, ki jih moramo izponjevati, skrbeti za svojo službo, šolo in socialno podobo.
Vsak se na dnevni ravni spoprijema s kopico skrbi in stresorjev, ki ga morda krepijo in ženejo
za cilji, ali pa pri delu ustavljajo in obremenjujo.
S to seminarsko nalogo sem se želela poglobiti v to, kaj ljudem predstavlja stres v različnih
življenjskih obdobjih in hkrati odkriti kaj več o zakonitostih stresa in življenja v različnih
obdobjih. Sama se bom osredotočila na obdobja od mladostništva do starosti, skozi statuse
šolajočega, zaposlenega in upokojenega človeka. Ker se ne razvija le svet, ampak z njim
rastemo tudi posamezniki, je povsem normalno in razumljivo, da so za nas v različnih starostih
pomembne različne vrednote. Na podlagi teh vrednoti in prioritet pa se razvijejo tudi stresorji,
ki pri različnih ljudeh povzročajo različne vrste stresa. Želim ugotoviti, kaj ljudem v različnih
starostnih obdobjih predstavlja stres in kakšne so na podlagi tega njihove glavne vrednote, kot
so delo, družina, odnosi, denar… Poleg tega me zanima, kako lahko zmanjšamo količino stresa
v svojih življenjih in obrnemo stresorje in stres sam, sebi v prid.
4
3.0
TEORETIČNI UVOD
3.1
Kaj je stres?
Elkin (Elkin, 2014) meni, da je stres težko opredeliti. To pripisuje širini uporabe besede,
ki jo uporabljamo za opis težav in napornih situacij, hkrati pa se beseda lahko nanaša
tudi na čustveno in telesno nelagodje ob težavnih situacijah. Besedo stres zato avtor
uporabi, ko opisuje čustveni in telesni odziv, za težavno situacijo ali dogodek pa uporabi
besedo stresor.
Malo bolj znanstveno in trdno razlago ponujajo Kompare in drugi, ki navajajo: »Stres
je vzorec fizioloških, čustvenih, spoznavnih in vedenjskih odgovorov organizma na
dražljaje, ki zmotijo človekovo notranje ravnotežje.« (Kompare, Stražisar, Dogša, Vec
in Curk, 2010, stran 108) Kot stresorje označijo vse pojave, ki jih doživljamo kot
grožnjo ali izziv, in zato telesno ali duševno obremenjujejo našo osebnost. Stres si torej
poenostavljeno razlagamo kot odziv telesa, ki ga sprožijo spremembe v okolju.
3.2
Kako prepoznamo stres in kako se odzovemo na stresorje?
Elkin (Elkin, 2014) pravi, da je doživljanje stresa je odvisno od posameznika. Različne
situacije so za nas lahko različno stresne. Naš odziv je odvisen od tega, kako ocenimo
zahteve okolja in lastne sposobnosti za obvladovanje teh razmer.
Beseda stres pa ni vedno uporabljena v negativnem smislu, saj je ta namreč lahko tudi
pozitiven. Elkin (Elkin, 2014) ga imenuje ga eustres. S to besedo označuje ravno
pravšnjo mero stresa, ki posameznika spodbuja, ga motivira in ga vzdržuje. Občutimo
ga takrat, ko presodimo, da so naše sposobnosti večje od zahtev. Takrat se poviša naš
srčni utrip, poveča se sposobnost zaznavanja, prav tako energetski nivo, v možganih se
pričnejo celo tvoriti nove možganske celice.
Na drugi strani pa Elkin (Elkin, 2014) opisuje distres, škodljiv stres, ki ga čutimo, ko
ocenimo, da so zahteve okolja večje od naših sposobnosti. Začutima ga kot nevarnost,
stisko. Katarina Jazbec (Stres – v pravi meri dober in zaželen - ABC zdravja) razlaga, da se
ob občutju distresa nase žile zožijo, naš srčni utrip se povišan, a je pretok krvi po telesu
in do možganov majhen. Upade sposobnost pomnenja in razmišljanja. Močno se poveča
količina hormona kortizola, kar je do neke mere koristno, ob preseganju praga, pa nam
prevelika mera škodi.
Poleg tega Hans Selye (Selye, 1976) stres razlikuje tudi glede na čas trajanja. Deli ga
na kratkotrajni in dolgotrajni stres. Prvega doživljamo, ko se na določeno situacijo
odzovemo s povečano telesno aktivnostjo. Takrat se vznemerimo, situacijo dojemamo
kot beg ali boj. Dolgotrajni stres je za nas lahko bolj škodljiv, saj vodi celo do odpora
in izčrpanosti. Ne glede na vzrok stresa se nanj odzovemo s točno določenim vzorcem
telesnih reakcij, pravi Selye (Selye, 1976). Potek je razdelil na tri faze: faza alarma,
odpora in izčrpanosti.
5
V fazi alarma se stresorja šele zavemo. To nas vznemeri in za kratek čas prenehamo
delovati. Ko se privadimo na šok začne delovati simpatično živčevje, kar povzroči
fiziološke in duševne spremembe. S tem se sprostijo tudi energijske zaloge, kar nas
prpravi za nadaljno delovanje.
Faza odpora je ključna za spoprijemanje s stresorjem. Na tem mestu lahko stresor
uspešno premagamo in s pospešenim delovanjem parasimpatika se naše telo vrne v
prvotno stanje. Tak stres je za posameznika koristen, saj ga spodbuja, mu pomaga in ga
motivira. Če stresorja ne premagamo, ali se le-ti kopičijo in jih je preveč, se v fazi odpora
zadržimo dlje. Telo za delovanje porablja dodatne zaloge energije in je na višku moči.
Je bolj občutljivo na dražljaje in se hitreje odziva.
Zadnjo fazo Selye (Selye, 1976) imenuje kot fazo izčrpanosti. V tej fazi se znajdemo,
ko naše telo ni več sposobno delovati kot bi moralo. Po približno šestih do osmih tednih
intenzivnega delovanja stresorjev, se ravnovesje v delovanju simpatika in parasimpatika
poruši in pojavljati se začnejo različni znaki, ki nas opozorijo na izčrpanost. Ti so lahko
telesni (kronična utrujenost, motnje spanja, povišana telesna temperatuea, padec
odpornosti…), duševni (zdolgočasenost, napetost, razdražljivost…) ali vedenjski
(nenadzorovani čustveni odzivi, slabši odnosi z bližnjimi…). Če teh znakov ne
prepoznamo, se lahko pojavijo hujša psihosomatska obolenja. To so telesnje motnje,
ki jih povzročajo tudi duševi dejavniki.
Elkin (Elkin, 2014) odziv na stres deli na dva dela: spremembe telesa in spremembe
čustev in vedenja.
Predvsem pri kratkotrajnem stresu, so prve spremembe vidne v telesu. Naš fiziološki
sistem začne delovati v višji prestavi: hitreje dihamo, zaradi česar se poveča oskrba
telesa s kisikom, dlani so potne in hladne, upočasni se naša prebava. Hipotalamus (del
možganov) spodbudi hipofizo (žlezo), da v krvni obtok sprosti hormon ACTH
(adrenokorikotropni hormon). Le-ta seže do nadledvičnih žlez, ki začnejo proizvajati
adrenalin in ostale hormone, ki jih imenujemo glukokortikoidi delujejo protivnetno in
zavirajo imunski sistem.
Ob vseh telesnih spremembah pa se, kot pravi Elkin (Elkin, 2014), odzovemo tudi z
občutji in čustvi. Tesnoba, razburjenje, jeza, nejevolja, obup, strah. Ti čustveni odzivi
so lahko neznatni ali zelo opazni, skupaj s telesnimi odzivi pa ponavadi sproži tudi
vedenjse spremembe. Te pomagajo pri boju ali begu. Lahko so pozitivni in pomagajo
pri uresničitvi ciljev, če pa so prisotni v nezmernih količinah, pa lahko povzročijo
premajhno ali pretirano reakcijo na stresor.
6
3.3
Povzročitelji in dejavniki
Božič (Božič, 2003) navaja, da so lahko vzroki stresa zunanji ali notranji. Med zunanje
prišteva na primer zahteve nadrejenih, slabo vreme, slabe dni, gost promet…, situacije, na
katere sami ne moremo vplivati. Notranji vzroki so naše lastne misli, ki nas zaposlujejo,
obljube, navade…
Selič (Selič, 1999, 55-59) tako stresorje deli na tri skupine: Kataklizmični stresorji
(nepredvidljivi dogodki, ki se dogodijo večji skupini hkrati, imajo močen vpliv na ljudi in
puščajo posledice), osebni stresorji (delujejo na posameznika, niso nujno predvidljivi, za
obvlado si mora posameznik prizadevati) in stresorji 'ozadja' (stalno prisotni problemi, ki so
na videz majhni in nepomembni, na dolgi rok povzročijo veliko škodo).
Dejavnike stresa Battison (Battison, 1999) deli na dve nadskupini. Dejavnike iz domačega in
iz širšega okolja.
Domače okolje nam predstavlja prostor za sprostitev in počitek, zato si ga uredimo, kot nam je
najbolj prijetno. Neprijetne stresorje, ki se v našem domačem okolju pojavijo moramo tako
čimprej odstraniti. To so na primer nerazumevajoči sosedi, slab kanalizacijski sistem… Na nas
samih je, da tovrstne stresorje odkrijemo in jih odstranimo, če je to le mogoče. Na dolgi rok
nam bodo najbolj škodili, zaradi stalne izpostavljenosti le-tem na področju, ki za nas predstavlja
cono udobja in varnosti.
Dejavnike stresa v širšem okolju Battison (Battison, 1999) razdeli v tri skupine. Dejavnike
okolja, dejavnike na delovnem mestu in kemične dejavnike.
Med dejavnike okolja uvršča naravne nesreče, situacije, ki niso v naši moči, slabo vreme, gneča
ipd. Eden izmed največjih stresorjev so situacije na delovnem mestu. Najpogostejši so
preobremenjenost, slaba obveščenost, pomanjkanje časa, nejasna vloga in pomen delovnega
mesta ter spreminjanje delovnih metod, navajata Gregson in Looker (Gregson in Looker, 1993,
103). Kemični dejavniki okolja so kemikaljie in snovi, ki jih v vsakodnevnem žuvljenju pogosto
srečamo in imajo vpliv na naše počutje in ravni stresa. To so kofein – sicer daje občutek večje
budnosti, a v velikih količinah povzroča občutek tesnobe; alkohol – čezmerno uživanje
prizadane mnoge organe, ki med drugim skrbijo za odvajanje med stresom izločene hormone;
nikotin – spodbuja izločanje adrenalina, zaradi česar smo lahko bolj odporni na stres, saj se
zaradi velikih količin adrenalina na stresorje nismo več sposobni odzivati; sladkor – povečuje
uzločanje adrenalina, poruši ravnovesje krvnega sladkorja in oslabi delovanje imunskega
sistema, prizadane srce in ožilje ter izločanje inzulina, kar vodi do izgube energije; in sol –
sproščanje adrenalina povzroči združitev natrija in izgubo kalija, kar poruši ravnovesje v telesu,
povzroči oslabelost, živčne motnje in druga stanja povezana s stresom.
7
Življenjska obdobja
3.4
Psihologija življenje deli na več življenjskih obdobij. Na podlagi Zupančičeve delitve,
se bom pri raziskovanju osredotočila na obdobja od mladostništva do starosti (šolanjoči,
zaposleni in upokojeni ljudje). Zupančičeva (Umek, Zupančič, 2004, 10 – 12) je
življenjska obdobja razdelila v:

Prednatalno obdobje (od spočetja do rojstva)
Zanj je značilen najhitrejši telesni razvoj, ki ga delimo na predembrionalno obdobje,
embrionalno obdobje in obdobje ploda. V embrionalnem obdobju smo najbolj
občutljivi na neugodne vplive okolja. Ti so v tem obdobju tudi najbolj intenzivni.

Obdobje dojenčka in malčka (0 – 3 let)
Prvo je obdobje dojenčka, ki traja do prvega leta strosti. V tem obdobju je
posameznik močno odvisen od drugih ljudi, hkrati pa so tudi kompetentni. Zelo
dobro imajo namreč razvite senzorne in zaznavne sposobnosti. Obdobje malčka traja
od enega do treh let starosti in za začetek tega obdobja je značilna posameznikova
navezava na vsaj eno odraslo osebo. Takrat se pojavi tudi funkcija človeku
specifičnih spoznavnih značilnosti, ki otroku omogočajo socialno učenje.
Za celotno obdobje je značilen hiter telesni in intelektualni razvoj. Na začetku je
prisotna sposobnost ločevanja sebe od drugih, dojenčku se razvije tudi
samozavedanje. V drugem in tretjem letniku se postopoma, a v kratkem času razvija
sposobnost govora, samostojnosti in zanimanja za vrstnike.

Zgodnje otroštvo (3-6 let)
V tem obdobju je ključen razvoj domišljijein povečanje igralnih dejavnosti. Otrok
postaja vse bolj samostojen, pomembni so mu vrstniki in odrasli zunaj družinskega
kroga. Hiter je spoznavni razvoj, otrokovo mišljenje močno obvladuje zaznava,
omejuje pa pomanjkanje izkušenj.

Srednje in pozno otroštvo (6 – začetek pubertete)
V srednjem in poznem otroštvu se upočasni telesni razvoj, je pa ključen za
pridobivanje otrokove mišične moči in gibalnih spretnosti. Upade egocentrizem,
njegove misli in razmišljanje pa postanejo logični in bolj smiselni, vseeno pa vezani
na dogodge in pojave. Otrok se vedno bolj zanima za družbene dejavnosti. Osrednjo
vlogo dobijo vrstniki in prijatelji.

Mladostništvo (začetek pubertete – 22-24 leta)
Avtorica ga deli na zgodnje, srednje in pozno. Za zgodnji del je značilen hiter telesni
razvoj, do doseganja reproduktivne zrelosti. V tem obdobju se razvije sposobnost
abstraktnega razmišljanja, oblikuje se posameznikova identiteta, osamosvojimo se
tudi od nam pomembnih oseb (starši, vrstniki). Vrstniki imajo še vedno
najpomembnejšo vlogo, vendar na posameznika nimajo tako močnega vpliva.
8

Zgodnja odraslost (med 22.-24. in 40.-45. letom)
Telesni razvoj v tem obdobju doseže optimalno raven, kakovost pridobijo spoznavne
sposobnosti. Razvije se komponenta reševanja problemov. V to obdobje pogosto
spada prva redna zaposlitev, finančna osamosvojite, samostojno bivališče, odselitev
od primarne družine… Najpomembnejšo pvlogo od vrstnikov prevzame novo
ustvarjena družina.

Srednja odraslost (med 40.-45. letom in 65. letom)
Najvišjo raven razvoja dosežejo pragmatične sposobnosti, prav tako se razvijejo
sposobnosti vezane na poklic, ki ga posameznik opravlja. Pri nekaterih se v tem
obdobju razvije modrost, večina pa reflektira na dotakratno življenje in si postavi
nove cilje in načrte. Med telesno manj dejvnimi ljudmi upadejo telesne sposobnosti,
upadati začnejo tudi zaznavne sposobnosti. Pogosto pride do večje dejavnosti v
širših socialnih skupnostih, reorganizacije družinskih aktivnosti, ukarjanja s
prostočasnimi dejavnostmi.

Pozna odraslost (od 65. leta do smrti)
Kronološko se ujema z obdobjem po upokojitvi, ki je za nekatere močan stresor. Za
to obdobje je značilna reorganizacija vsakdanjega življenja, povečana količina
ukvarjanja s prostočasnimi dejavnostmi. Telesne sposobnosti upadajo, pridružijo se
bolezni. Pogosto pride do zmanjšanja spoznavnih sposobnosti, prav tako pride do
izgub na socialnem področju. Mnogi začnejo vrednotiti svoje preteklo življenje in v
njem iskati smisel.
9
4.0
CILJI IN HIPOTEZE
4.1
Cilji
Z raziskovalno nalogo želim ugotoviti, kako se ljudje v življenjskih obdobjih od
mladostništva do starosti odzivamo na stresorje in kateri izmed njih nas najbolj
zaznamujejo. Zanima me, ali na doživljanje stresa vplivajo tudi spol in hobiji.
Raziskovala bom, kako na nas vplivajo odnosi z družino, prijatelji in bližnjimi, skrb za
potomce, partnerje, delovno okolje, stanovanjska situacija, skrb za zdravje,
materialnost, cilji.
Ugotoviti želim, kateri stresni dejavniki so pri ženskah bolj izraziti kot pri moških,
kakšne so razlike med vplivanjem stresa na ljudi v različnih obdbjih, ali je stres bolj
izrazit pri ljudeh, ki se ukvarjajo z različnimi hobiji, športi, glasba, meditacija, molitev,
in kaj na anketirance pod strsom za soočanjem z njim najbolj pozitivno in negativno
vpliva.
4.2
Hipoteze
1. Pričakujem, da bo stres v obdobju šolanja v večini primerov predstavljala
akademska, socialna in telesna samopodoba (odnosi z vrstniki, šola, telo, spol).
2. Pri zaposlenih pričakujem, da bo povzročitelj stresa najpogosteje brezposelnost,
skrb za prihodnost in iskanje stanovanja, spodbudno pa bodo nanje vplivali odnosi
s partnerjem in družino.
3. Pri upokojencih menim, da bo najbolj zaznamovala skrb za zdravstveno stanje,
potomce, v manjši meri pa tudi finančno stanje.
4. Predvidevam, da se bodo upokojenci pri spopadanju s stresom zatekali k molitvi,
poslušanju glasbe in pogovoru z bližnjimi.
5. Predvidevam, da bo pri aketirankah stres pogosto bolj izrazit in v večjih merah
povezan s skrbjo za odnose, anketirance pa bo bolj zaznamoval stres finančne
narave.
10
5.0
METODA
4.1. Opis vzorca raziskave
V anketi je sodelovalo 65 anketirancev. 26 (40%) od tega moških in 39 (60%) žensk. Od tega
jih je bilo 26 (40%) šolajočih, 21 (32%) zaposlenih in 18 (28%) upokojenih.
Tabela 1: Opis vzorca
moški
ženske
skupaj
šolajoč zaposlen upokojen vsi
15,38
13,85
10,77
40,00
24,62
18,46
16,92
60,00
40,00
32,31
27,69 100,00
Slika 1: Graf razdelitve anketirancev po spolu
Slika 2: Graf porazdelitve anketirancev po statusu / starostnem obdobju
4.2 Opis merskih instrumentov
Odgovore na vprašanja sem zbirala s pomočjo avtorskega vprašalnika. Vprašanja so bila
odprtega in mešanega tipa, izrazitost stresorjev in načine spopadanje pa sem raziskovala s
pomočjo opisnih ocenjevalnih lestvic. Vprašanja so se osredotočala na temo stresa v treh
življenjskih obdobjih, stresorjev in vplivov na ravni stresa pri posamezniku. Anketa je bila
anonimna, anketiranci pa so bili naključno izbrani posamezniki v različnih življenjskih
obdobij. Vzorec glede na spol in starost ni simetričen, saj nad tem nisem imela vpliva.
Za vprašanje o tem kaj anketirancem sploh predstavlja stres sem navedla najpogostejše
stresorje in jim dodala ocenjevalno lestvico, da so lahko anketiranci označili, kaj za njih
predstavlja stres.
11
Za odgovore o spopadanju s stresom sem navedla nekaj najpogostejših načinov in jim dodala
opisno ocenjevalno lestvico, da so lahko anketiranci izrazili stopnjo izraženosti načina, ki jim
pri spopadanju pomaga.
Z vprašanjem o hobijih sem ugotavljala, ali je raven stresa pri anketirancih, ki se s katerim
hobijem ukvarjajo vsaj 1x tedensko manjša. Lahko so jih izbrali tudi več in dodali svoje.
4.3 Opis zbiranja podatkov
Vprašalnik sem najprej sestavila in ga vnesla v spletni portal 1ka. Objavljena je bila 20. 3.
2022, deaktivirana pa 30. 3. 2022. Povezavo sem delila na socialnih omrežjih, jo razposlala
znancem in družinskim članom, sošolcem ter prijateljem in njihovim družinam, oni pa so jo
potem delili naprej.
12
6.0
REZULTATI IN INTERPRETACIJA
S katerim izmed naštetih hobijev se ukvarjate vsaj 1x tedensko?
Z vprašanjem sem želela ugotoviti, s katerimi hobiji se anketiranci ukvarjajo, saj ti
predstavljajo sprostitev in pozitivno vplivajo na stres.
vsi
ž
m
šolajoči
zaposleni upokojeni
Šport - rekreativno
58,46
46,16
66,67
80,77
57,14
27,78
Šport - intenzivno
13,85
26,92
5,13
19,23
19,05
0
1,54
0
2,56
0
4,76
0
15,38
12,82
19,23
9,52
11,11
Igranje inštrumentov
52,31
29,23
35,38
47,69
23,08
7,69
46,15
15,38
46,15
46,15
30,77
25,64
56,41
38,46
28,21
48,72
17,95
7,69
38,46
19,23
26,92
80,77
38,46
19,05
52,38
28,57
38,1
23,81
19,05
33,33
72,22
44,44
44,44
27,78
5,56
Igranje videoigric
10,77
23,08
2,56
19,23
9,52
0
Ustvarjanje glasbe
9,23
7,69
10,26
7,69
14,29
5,56
Šport - profesionalno
Likovna umetnost (slikanje,
risanje)
13,85
Ročna dela (šivanje, pletenje,
kvačkanje, vezenje ...)
Kuhanje
Peka
Pohodništvo
Petje
18,46
Tabela 2: Ukvarjanje s hobiji izraženi v odstotkih
Ukvarjanje s hobiji
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Slika 3: Ukvarjanje s hobiji
vsi
m
ž
šolajoči
13
zaposleni
upokojeni
Največji delež vprašancev se rekreativno ukvarja s športom (58,46%). Na drugem mestu je
kuhanje (52,31%), zatem petje (47,69%), pohodništvo (35,38%), peka (29,23%), Igranje
inštrumentov (23,08%), ročna dela (18,46), likovna umetnost in intenzivno ukvarjanje s
športom (13,85%), igranje videoigric (10,77%), ustvarjanje glasbe (9,23%) in profesionalni
šport (1,54%).
Najbolj pogosti so splošni hobji, za katere ni potrebnega veliko znanja in so potrebni za
vsakdanje življenje. Bolj kot so hobiji specifični in več znanja kot zahtevajo, redkeje se
pojavljajo pri anketirancih. Morda je to zato, ker se vedno bolj navajajo na hitre odzive
okolice in na to, da je vse takoj na dosegu rok, brez da se za to dodatno trudimo.
Rekreativno se s športom ukvarja večji delež vprašanih žensk (67%) kot vprašanih moških
(46%), intenzivno pa več vprašanih moških (27%, žensk 5%). Verjetno, ker ženske fizično
zmorejo manj in zato svoj čas bolj intenzivno usmerijo k rekreaciji, pri kateri rezultati vadbe
niso tako vidni. Prav tako se večji delež vprašanih moških ukvarja s pohodništvom (46%,
ženske 28%). Verjetno, ker jim osvajanje vrhov predstavlja izziv in služi kot potrjevanje
ambicij in doseganje ciljev. Večinski delež ukvarjanja z ročnimi deli pripada vprašanim
ženskam (26%, moški 8%), igranje videoigric pa vprašanim moškim (23%, ženske 3%). To
odraža vpliv in pričakovanje družbe in vrstnikov. Vrstniki drug na drugego vplivajo z interesi
kot so igranje videoiger, ki je popularno pri dečkih. To jih druži in ustvarja skupnost, zato so
za sprejem v družbo vrstnikov nekateri celo prisiljeni v igranje igric. To jih lahko celo zasvoji.
Družba pričakuje, da se bodo z igranjem videoigric bolj ukvarjali moški, ročna dela pa
pripisujejo ženskam. Morda zaradi večje potrpežljivosti in stremenja k ciljem v katere je
potrebno vložiti več truda in časa. S peko se večinoma ukvarjajo vprašane ženske (38%), pri
kuhanju pa je razlika manjša (vprašane ženske: 56%, vprašani moški: 46%). Verjetno, ker se
moškim ne ljubi ukvarjati s peko in jo družba označuje bolj kot žensko opravilo. Kosilo je
moškim ponavadi dovolj in peka je zgolj odvečno opravilo. Z veseljem spečeno pojedo,
odvečno delo pa jim stoji na poti. Skuhati je nujno za dobro družine in lastno dobro, zato so v
to tudi prisiljeni in razlika je manjša.
Kar 80,77% šolajočih se rekreativno ukvarja s športom, delež pa s starostjo pada. Intenzivno
ukvarjanje s športom je enako pogosto pri vprašanih šolajočih in zaposlenih, pri upokojencih
pa ga ni. To je verjetno posledica časovne obremenitve zaposlenih (rekreativno ukvarjanje s
športom) in telesnih zmogljivosti, ki s starostjo padajo. Pri pohodnikih je nekoliko bolj izrazit
delež ukvarjanja s pohodništvom (44%), verjetno, ker je to način rekreacije, ki jim najbolj
ustreza zaradi tempa, intenzivnosti in dolžine, ki si jih lahko prilagodijo sami. Likovna
umetnost je najbolj izražena pri šolajočih, manj pri zaposlenih, pri upokojenih vprašanih pa je
delež ponovno višji. To je verjetno posledica količine prostega časa in ustvarjalnosti, ki je
lahko v času zgodnjega razvoja na področju likovne umetnosti večja. Ukvarjanje z ročnimi
deli je zelo izrazit pri upokojencih (33,33%), manj pa pri zaposlenih (19,05%), bistveno manj
pa pri šolajočih (7,69%). Delež ukvarjanja s kuhanjem in peko je najbolj izražen pri
upokojencih (72% in 44%), manjši pa je pri zaposlenih in šolajočih. S petjem in igranjem
inštrumentov se v največjem deležu uvarjajo šolajoči (80,77% in 38,46%), verjetno je to
posledica organizacije obšolskih pevskih dejavnosti , možnosti obiskovanja glasbene šole in
spodbudnega okolja. Z ustvarjanjem glasbe pa se v največjem deležu ukvarjajo vprašani
zaposleni (14,29%). Igranje videoigric je najbolj pogosto pri anketiranih šolajočih (19,23%),
veliko manj pri zaposlenih (9,25%), pri upokojenih pa se ne poojavi.
14
Kako na vaše življenje vplivajo navedeni dejavniki?
Z vprašanjem sem želela izvedeti, kako na anketirance in stres, ki ga občutijo delujejo
navedeni dejavniki.
vsi
M
SD
Šolska uspešnost
2,49
Obveznosti na delovnem mestu
1,92
Odnosi s sodelavci
2,09
Nadrejeni na delovnem mestu
2,82
Odnosi s partnerjem,
fantom/dekletom...
1,80
Odnosi s prijatelji
1,55
Odnosi z družino
1,63
Kondicija
1,98
Počutje
2,09
Skrb za potomce, družino
2,43
Brezposelnost
3,62
Telesni izgled
3,03
Skrb za zdravje
2,42
Finančni položaj
2,95
Iskanje stanovanja, prebivališča
3,29
Skrb za prihodnost
3,23
Postavljanje ciljev in želj za
prihodnost
2,77
1,25
2,72
0,93
1,00
moški
SD
2,62
1,58
1,92
2,92
0,99
0,79
0,76
1,04
1,10
1,10
1,01
1,06
1,12
1,18
1,03
1,25
1,20
Tabela 3: Vpliv dejavnikov
šolajoči
M
SD
Šolska uspešnost
1,92
Obveznosti na delovnem mestu
1,04
Odnosi s sodelavci
1,73
Nadrejeni na delovnem mestu
2,62
Odnosi s partnerjem,
fantom/dekletom...
1,88
Odnosi s prijatelji
1,50
Odnosi z družino
1,81
Kondicija
1,85
Počutje
2,15
Skrb za potomce, družino
2,73
Brezposelnost
3,27
Telesni izgled
3,23
Skrb za zdravje
2,27
Finančni položaj
2,96
M
1,33
2,90
0,84
1,06
ženske
SD
2,41
2,15
2,21
2,74
1,21
2,60
0,98
0,97
1,69
1,50
1,69
2,04
2,00
2,65
3,81
2,81
2,35
2,81
3,04
2,81
0,84
0,58
0,68
1,11
1,06
1,20
0,98
0,98
1,09
1,23
1,08
1,20
1,87
1,59
1,59
1,95
2,15
2,28
3,49
3,18
2,46
3,05
3,46
3,51
1,08
0,91
0,82
1,00
1,14
1,02
1,02
1,10
1,14
1,15
0,97
1,21
2,65
1,09
2,85
1,27
1,35
3,27
0,92
1,02
zaposleni
SD
2,90
2,48
2,24
2,86
0,95
0,76
0,94
1,01
1,29
1,00
0,87
1,24
1,08
1,25
2,00
1,67
1,67
2,00
2,19
2,57
4,10
3,10
2,67
3,24
M
15
M
1,04
2,42
0,94
1,20
upokojeni
SD
2,83
2,56
2,44
3,06
1,04
1,79
0,78
0,64
1,14
0,91
0,58
1,00
0,93
1,12
0,94
0,89
1,11
1,09
1,44
1,50
1,33
2,17
1,89
1,83
3,56
2,67
2,33
2,61
0,78
0,71
0,59
1,15
1,02
1,04
1,10
0,91
1,19
1,14
M
Iskanje stanovanja,
prebivališča
Skrb za prihodnost
Postavljanje ciljev in želj za
prihodnost
2,92
2,92
0,80
1,41
3,86
3,48
1,24
1,25
3,17
3,39
0,79
0,92
2,69
1,38
2,95
1,20
2,67
0,91
Vpliv stresorjev
4,50
4,00
3,50
3,00
2,50
2,00
1,50
1,00
0,50
0,00
Tabela 4: Vpliv dejavnikov
vsi M
mM
žM
šolajoči M
zaposleni M
upokojeni M
Slika 4: Vpliv stresorjev
Vprašani vseh starostih obdobij in spolov, so ocenili, da zanje popvprečno največji stres
predstavlja brezposelnost (3,62), nato iskanje stanovanja, prebivališča (3,29), skrb za
prihodnost (3,23), telesni izgled (3,03), finančni položaj (2,95), nadrejeni na delovnem mestu
(2,82), postavljanje ciljev in želj za prihodnost (2,77), šolska uspešnost (2,49), skrb za
potomce in družino (2,43), skrb za zdravje (2,42), počutje in odnosi s sodelavci (2,09),
kondicija (1,98), obveznosti na delovnem mestu (1,92), odnosi s partnerjem, fantom/dekletom
(1,80), odnosi z družino (1,63), odnosi s prijatelji (1,55).
Mnenja so najbolj deljena pri odnosih na delovnem mestu (standardna deviacija 2,72),
ujemajo pa se najbolj pri odnosih z družino (standarndna deviacija 0,76). To verjetno odraža
dejstvo, da šolajoči in upokojeni vprašanci nimajo delovnega mesta.
Kategorija odnosov: odnosi s sodelavci, družino, partnerji, prijatelji, na ravni stresa pri
vprašanih v povprečju vpliva bolj pozitivno in spodbudno. Vprašani verjetno živijo v
skupnosti, ki ima nanje pozitiven vpliv, pri spopadanju s stresnimi dejavniki pa se zatekajo po
pomoč k bližnjim osebam, ali pa jim le-te vsaj ne predstavljajo dodatnega stresa. Na
anketirane moške odnosi s sodelavci, partnerji in prijatelji povprečno vplivajo bolj
spodbudno, kot na anketirane ženske, tudi nanje pa odnosi delujejo spodbudno. Odnosi z
16
družino na vprašane ženske vplivajo bolj spodbudno, kot na vprašane moške. Morda zato, ker
ženske v odnose vlagajo več in se jim ti zdijo bolj pomembni in zahtevni. Zato jih ne
dojemajo tako površinsko, ampak jim predstavljajo več, neko globljo povezanost. Ker se jim
zdejo pomembni, so tudi bolj zahtevni in lahko v nekaterih situacijah delujejo bolj
obremenjujoče. Upokojenim anketirancem odnosi s sodelovci predstavljajo zgolj rahlo
spodbudno okolje, vendar opazno bolj obremenjujoče kot pri šolanih in zaposlenih
anketiranih. Morda, ker lahko svojo delovno dobo reflektirajo in tako ugotovijo, kakšen vpliv
so nanje zares imeli sodelavci, ali pa se tega ne spominjajo več natančno in s sodelavci nimajo
več stikov. Pri šolajočih vprašancih odnosi s sodelavci predstavljajo spodbudo, verjetno, ker
od sodelavcev niso neposredno odvisni in za njihov osebni uspeh ti nimajo velike teže. Pri
zaposlenih anketiranih odnosi sodelavci nanje vplivajo pozitivno, verjetno, ker delajo v
spodbudnem okolju, kjer jim je všeč in imajo s sodelavci tesno vez. Odnosi s prijatelji na vse
vprašane starostne skupine vplivajo pozitivno, najbolj pa so spodbudni za šolajoče. Verjetno,
ker so s prijatelji lahko v stiku več kot zaposleni in upokojeni, zato so prijateljstva bolj
aktivna in trdnejša. Odnosi s partnerjem in družino na vsako ciljno skupino prav tako delujejo
pozitivno, najbolj pa so spodbudni pri vprašanih upokojencih. Verjetno, ker z drugimi nimajo
stalnega stika in je družina zanje vir komunikacije. Z njimi imajo verjetno tudi urejene in
stabilne odnose.
Brezposelnost, finančni položaj, iskanje stanovanja, prebivališča in skrb za prihodnost na
anketirance deluje bolj obremenjujoče in negativno. S tovrstnimi dejavniki se srečujejo na
vsakodnevni bazi in imajo za dober potek življenj pomembno vlogo. Obremenjujejo jih, ker
rezultati uspešnosti na teh področjih, vplivajo na kakovost življenja. Srečujejo se s
pričakovanji okolice, ki ustvarjajo pritisk in z njim stres. Finančni položaj, iskanje stanovanja
in skrb za prihodnost bolj obremenjujoče delujejo na anketirane ženske kot na anketirane
moške, med tem ko brezposelnost bolj obremenjujoče deluje na moške. Morda, ker se moški
počutijo odgovorne za finančno preskrbo družine, ki je poseldica delovnega mesta, ki ga
želijo imeti zagotovljenega. Morda se na svojih delovnih mestih počutijo bolj nesigurne in jih
skrbi ohranitev svojih položajev. Ženske so morda bolj vpletene v planiranje in gledajo bolj v
daljavo, zato jih prihodnost skrbi bolj. Vsi navedeni dejavniki najbolj obremenjujoče delujejo
za vprašane zaposlene. Za njimi obremenjujejo upokojene, najmanj, a vseeno obremenjujoče,
pa tudi šolajoče vprašane. To je verjetno zato, ker so zaposleni v veliki meri odgovorni za
potomce in soljudi, ki potrebujejo njihovo finančno pomoč. Stalni dohodki so zato ključnega
pomena in jih obremenjujejo. Vpliv financ je viden tudi na šolajočih anketirancih, a je manjši,
saj niso odvisni sami od sebe.
Kondicija, počutje in skrb za zdravje na vprašane delujejo bolj pozitivno in spodbudno, telesni
izgled pa v povprečju bolj nevtralno. To verjetno odraža to, da vzorcu zdravje do sedaj ni
predstavljalo velike ovire v življenju in jih le-to ne obremenjuje v veliki meri. Tudi dejstvo,
da se jih veliko rekreativno ali intenzivno ukvarja s športom in pohodništvom nakazuje na to,
da skrbijo za kondicijo, dobro počutje in posledično zdravsteno stanje. Kondicija bolj
spodbudno vpliva na anetirane ženske, medtem ko počutje in skrb za zdravje bolj spodbudna
vplivata na moške. Telesni izgled na moške vpliva malo bolj spodbudno, na ženske pa
obremenjujoče. Za ženske ima telesni uzgled očitno večji pomen in si z njim dajejo več dela.
Morda si prizadevajo za doseganje nekih lepotnih standardov, kar je lahko v današnjem
materialističnem in objektiviziranem svetu obremenjujoče. Anketirani moški dajejo večji
pomen fizični pripravljenosti. Telesni izgled je s starostjo vedno manj obremenjujoč. Maljši
so verjetno bolj pod vplivom medijev in lepotnih standardov, prav tako želijo biti všečni
vrstikom in potencialnim partnerjem. Ko jih najdejo, se pomen telesnega izgleda verjetno
17
začne malo izgubljati. Kondicija in skrb za zdravje sta najbolj spodbudna za šolajoče, počutje
pa za upokojene. Šolajoči so tudi telesno najbolj pripravljeni, kar jih lahko v vsakodnevnem
življenju žene in jim daje zagon, česar pri starejših ni vedno moč najti. Počutje pa je
upokojenim verjetno najbolj spodbudno, ker odraža njihovo fizično in psihično stanje, ki
želijo, da je čim boljše in s tem očitno nimajo težav.
Skrb za potomce in družino ter postavljanje ciljev za prihodnost sta povprečno nevtralna
dejavnika, rahlo bolj se nagibata na spodbudno in pozitivno stran. Anketiranci so verjetno bolj
optimistični
Skrb za družino bolj spodbudno vpliva na anketirane ženske, postavljanje ciljev pa na
anketirane moške. To odraža optimizem in dejstvo, da se moški s prihodnostjo ne
obremenjujejo preveč, le zadajo si cilje, za katere si prizadevajo in jih motivirajo pri
delovanju. Ženskam je verjetno mar za družino, kar jih lahko izpolnjuje in njihovo delo in
prizadevanja osmisli. Skrb za potomce najbolj spodbudno vpliva na anketirane upokojence,
najmanj pa na šolajoče, verjetno, ker so upokojenci najbolj zaslužni za razvoj družine in so si
z njo najbliže. Večino so že naredili, zdaj opazujejo rezultate vzgoje in svojih dejanj, s
katerimi so očitno zadovoljni. Postavljanje ciljev in želja pa je najbolj spodbudno za
upokojence in šolajoče, za zaposlene pa bolj nevtralno. Morda, ker zaposleni živijo bolj iz
trenutka v trenutek, šolajoči pa si zidajo sanje in predstave o življenju, ki si ga želijo ustvariti.
Obveznosti na delovnem mestu, šolska uspešnost in nadrejeni na delovnem mestu, na
vprašance delujejo spodbudno. Verjetno počnejo to, kar jih veseli, in so z zastavljenimi
nalogami zadovoljni. To jim pomaga pri veselju do izpolnjevanja teh nalog in jih izpolnijo
relativno uspešno. Nadrejeni na delovnem mestu bolj spodbudno vplivajo na ženske, prav
tako šolska uspešnost. Obveznosti na delovnem mestu pa bolj spodbudno delujejo na moške.
Morda imajo ženske z nadrejenimi boljše odnose, ali pa ne tako pogostega stika, naloge, ki pa
jih opravljajo na delovnem mestu, pa jih ne veselijo tako in vanje niso popolnoma vživete.
Moškim je verjetno bolj pomembno, kako zadane naloge izpolnijo, beznosti na delovnem
mestu pa se jim ne zdijo tako pomembne in posledično ne tako obremenjujoče. Vsi trije
dejavniki so najbolj spodbudni za šolajoče anketirance, saj s povezanimi na delovnem mestu
nimajo resnega neposrednega stika. Šolske obveznosti jih spodbujajo, da delo opravljajo
vestno, obveznosti oa jih učijo vrlin, ki jim bodo v življenju koristile, česar se morda zavedajo
tudi sami.
18
Kako vam navedene stvari pomagajo pri spopadanju s stresom?
Z vprašanjem sem želela uzvedeti, kako se vprašanci spopadajo s stresom in kaj jim najbolj
pomaga v stresnih situacijah.
M
Pogovor s prijatelji
Pogovor z družino
Pogovor z ljubljeno osebo
Poslušanje glasbe
Športne aktivnosti
Ukvarjanje s hobiji
Meditacija
Molitev
Vaje za sproščanje
Tabela 5: Spopadanje s stresom
M
Pogovor s prijatelji
Pogovor z družino
Pogovor z ljubljeno osebo
Poslušanje glasbe
Športne aktivnosti
Ukvarjanje s hobiji
Meditacija
Molitev
Vaje za sproščanje
Tabela 6: Spopadanje s stresom
vsi
SD
1,45
1,80
1,42
1,68
1,68
1,63
2,65
1,83
2,43
šolajoči
SD
1,38
2,31
1,58
1,50
1,42
1,50
2,73
1,85
2,42
M
0,79
0,94
0,88
0,92
0,79
0,80
0,86
1,13
0,88
M
0,85
0,93
1,06
0,99
0,64
0,76
1,00
1,12
0,76
moški
SD
1,54
1,81
1,58
1,62
1,50
1,65
2,77
2,00
2,38
zaposleni
SD
1,43
1,71
1,38
1,76
1,52
1,81
2,62
2,14
2,48
M
0,90
0,80
0,86
0,90
0,76
0,63
0,86
1,36
0,80
M
0,81
0,96
0,86
0,94
0,75
0,93
0,80
1,28
1,08
ženske
SD
1,38
1,79
1,31
1,72
1,79
1,62
2,56
1,72
2,46
0,71
1,03
0,89
0,94
0,80
0,91
0,85
0,94
0,94
upokojeni
SD
1,56
1,17
1,22
1,83
2,22
1,61
2,56
1,44
2,39
0,70
0,38
0,55
0,79
0,81
0,70
0,70
0,86
0,85
Spopadanje s stresom
3,00
2,50
2,00
1,50
1,00
0,50
0,00
Pogovor s Pogovor z Pogovor z Poslušanje Športne Ukvarjanje Meditacija Molitev Vaje za
prijatelji družino ljubljeno glasbe aktivnosti s hobiji
sproščanje
osebo
vsi M
mM
žM
šolajoči M
Slika 5: Spopadanje s stresom
19
zaposleni M
upokojeni M
Pri spopadanju s stresom anketirancem najbolj pomaga pogovor z ljubljeno osebo (1,42), nato
pogovor s prijateljii (1,45), družino (1,80), ukvarjanje s hobiji (1,63), poslušanje glasbe in
športne aktivnosti (1,68), molitev (1,83), vaje za sproščanje (2,43) in meditacija (2,43).
Pogovor z ljubljeno osebo, prijatelji in družino tako vprašanim moškim kot vprašanim
ženskam predstavljajo najbolj pomemben del spopadanja s stresom. Bolj pozitiven vpliv
imajo na ženske a je razlika minimalna (vprašane ženske: 1,38 – pogovor s prijatelji, 1,79 –
pogovor z družino, 1,31 – pogovor z ljubljeno osebo; vprašani moški: 1,54 – pogovor s
prijatelji, 1,81 – pogovor z družino, 1,58 – pogovor z ljubljeno osebo). To je verjetno zato, ker
so ženske nagnjene k sklepanju globljih in trajnejših odnosov, ki jih negujejo. To jim ob
težkih trenutkih pride prav, saj so odnosu bolj predane sočloveku lažje zaupajo. Poslušanje
glasbe, športne aktivnosti, ukvarjanje s hobiji in meditacija so pri vprašanih obeh spolov
primerljivi, molitev pa ima na vprašane ženske bolj pozitiven vpliv kot na vprašane moške
(ženske: 1,72, moški: 2,00). To je morda zato, ker so moški radi odvisni sami od sebe in jih
manj vrjame, da molitev zares pomaga, ali pa je zgolj manjši delež vprašanih moških veren.
Pozitiven vpliv pogovora s prijatelji s starostjo vpada. To je verjetno zato, ker so v obdobju
adolescence odnosi z vrstniki najbolj pomembni in jih šolajoči anketirani najbolj cenijo. S
starostjo je prijateljev vedno manj, ostanejo le tisti pravi, ki jih je malo. Upokojencem
prijatelji začnejo tudi umirati. Vpliv pogovora z družino s starostjo narašča. Verjetno, ker je
družina za upokojence glavni vir pogovora in informacij, medtem ko šolajočim družina ne
predstavlja več varnega prostora za deljenje vseh infomracij in težav. Svoje težave raje delijo
z vrstniki in prijatelji, ki jih razumejo bolj kot družinski člani. Tudi vpliv pogovora z ljubljeno
osebo v starostjo narašča. Poslušanje glasbe ima najbolj pozitiven vpliv pri šolajočih in s
starostjo pada. Verjetno, ker so mlajši bolj izpostavljeni glasbeni sceni, ki je promovirana na
socialnih omrežjih, ki jih uporabljajo. Upokojencem, ki ne obvladajo tehnologije, je do glasbe
težje dostopati, kar verjetno vpliva na količino glasbe, ki jo lahko poslušajo. Tudi pozitiven
vpliv športnih aktivnosti s starostjo pada. Verjetno zaradi telesnih zmogljivosti, ki so najboljše
pri šolajočih. Tako se k športu tudi lažje spravijo, športajo z večjim veseljem in zato dosegajo
boljše rezultate in se bolj sprostijo. Meditacija ima pri vseh vprašanih starostnih skupinah
razmeroma nevtralen vpliv, nagnjen je nekoliko v pozitivno stran (2,56-2,73). molitev ima
najbolj pozitiven vpliv na vprašane upokojene, za njimi vprašane šolajoče, najmanjši pa za
vprašane zaposlene. Verjetno, ker je večina upokojenih vzgojena v veri in se nanjo zanašajo.
Vera je bila v času njihovega odraščanja bolj prisotna kot je danes, kar je imelo verjetno velik
vpliv na njihovo dojemanje sveta. Tako se zanašajo na molitev in verjamejo v njeno moč, kar
jim pomaga pri spopadanju s stresom. Vprašani šolajoči se verjetno na molitev zanašajo, ker
verjamejo, da lahko z njeno pomočjo pridejo do željenih ciljev, ali pa jih le pomiri. Pri
vprašanih zaposlenih molitev na spopadanje s stresom ne vpliva tako pozitivno, verjetno, ker
imajo manj časa, razmišljajo pa bolj racionalno in se zato ne zanašajo tako močnno na vero,
mnogo pa jih do zaposlitve, kljub temu da so bili morda vzgajani v veri, le-to izgubi.
20
5.0
SKLEPI
Cilj raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kako se ljudje v življenjskih obdobjih od
mladostništva do starosti odzivamo na stresorje in kateri izmed njih nas najbolj
zaznamujejo. Zanimalo me je, ali na doživljanje stresa vplivajo tudi spol in hobiji.
Poglobila sem se na vpliv odnosov z družino, prijatelji in bližnjimi, skrb za potomce,
partnerje, delovno okolje, stanovanjska situacija, skrb za zdravje, materialnost, cilji.
Prav tako sem raziskovala, kako se vpliv stresorjev kaže na različnih spolih in starostnih
obdobjih od šolajočih do upokojenih anketirancev.
1. Pričakujem, da bo stres v obdobju šolanja v večini primerov predstavljala
akademska, socialna in telesna samopodoba (odnosi z vrstniki, šola, telo, spol).
Prva hipoteza, v kateri sem predvidevala, da bo stres v obdobju šolanja v večini
primerov predstavljala akademska, socialna in telesna samopodoba se je potrdila
zgolj delno. Potrdil se je del s skrbjo za telesni izgled in samopodobo, šolska
uspešnost pa na vprašane šolajoče v nasprotju s pričakovanji deluje bolj pozitivno
in spodbudno kot obremenjujoče. Tudi odnosi z vrstniki nanje vplivajo spodbudno.
To pomeni, da so vprašani obkroženi s spodbudnim okoljem , ki jih sprejema in
imajo s prijatelji urejene odnose, ki pripomorejo k dobremu počutju. Telesni izgled
pa jih verjetno skrbi zaradi visokih lepotnih idealov družbe, ki jih dandanes
srečujemo na vsakem koraku in jih postavljajo mediji. Šolski uspešnosti verjetno ne
pripisujejo velikega pomena, ali pa so uspešni in jih zato ne obremenjuje preveč.
2. Pri zaposlenih pričakujem, da bo povzročitelj stresa najpogosteje brezposelnost,
skrb za prihodnost in iskanje stanovanja, spodbudno pa bodo nanje vplivali odnosi
s partnerjem in družino.
V drugi hipotezi sem predvidevala, da bo na anketirane zaposlene najbolj stresno
vplivala brezposelnost, skrb za prihodnost, in iskanje stanovanja spodbudno pa bodo
nanje vplivali odnosi z bližnjimi. Hipoteza se je potrdila. Največjo raven stresa za
anketirane zaposlene predstavlja brezposelnost, takoj za tem iskanje stanovanja in
skrb za zdravje. To je verjetno zato, ker se ob staranju pričnejo zdravstvene težave,
ki so za zaposene novost in so z njimi prisiljeni shajati. Iskanje stanovanja zanje
predstavlja stres, ker so sami od tega odvisni, prav tako morajo mnogi priskrbeti
varen dom za družino. Tudi brezposelnost se navezuje na skrb zase in na bližnje, saj
brez finančnih dohodkov ni mogočče shajati. Odnosi na anketirane zaposlene deluje
spodbudno, saj so jim na voljo za pogovor in prisluhnejo težavam, tako pa se ravni
stresa pri ljudeh lahko močno zmanjšajo. Dobri odnsi so tako ključni za njihovo
delovanje.
3. Pri upokojencih menim, da bo najbolj zaznamovala skrb za zdravstveno stanje,
potomce, v manjši meri pa tudi finančno stanje.
21
Hipoteza v kateri sem predvidevala da bo na upokojence skrb za zdravje in finančni
položaj vplivala obremenjujoče se ni potrdila. Oba dejavnika sta na anketirane
upokojence delovala spodbudno. Malo manj spodbudno je nanje vplivalo finančno
stanje, verjetno zaradi višine dohodkov in skrbi o razumni porazdelitvi denarja. Skrb
za zdravje pa je na anketirane zaposlene vplivala spodbudno, verjetno zaradiželje po
življenju in agilnosti, ki jih drži pripravjene, da naredijo vse, kar lahko, da bi čim
dalj ostali živi.
4. Predvidevam, da se bodo upokojenci pri spopadanju s stresom zatekali k molitvi,
poslušanju glasbe in pogovoru z bližnjimi.
Hipoteza v kateri sem predvidevala, da se bodo upokojenci pri spopadanju s stresom
zatekali k molitvi, poslušanju glasbe in pogovoru z bližnjimi se je delno potrdila.
Potrdilo se je, da na vprašane upokojence pozitivno vpliva pogovor z družino in
molitev, poslušanje glasbe pa je bilo izraženo v pozitivno smer, vendar razmeroma
neizrazito. Verjetno, ker upokojenci niso v stiku s popularno glasbo, ki se vrti na
radijskih postajah, do katerih imajo zaradi pomanjanja tehnologije edino dostop.
Zato raje poslušajo pogovorne oddaje in ne moderne glasbe.
5. Predvidevam, da bo pri aketirankah stres pogosto bolj izrazit in v večjih merah
povezan s skrbjo za odnose, anketirance pa bo bolj zaznamoval stres finančne
narave.
Hipoteza v kateri sem predvidevala, da anketiranke bolj obremenjujejo odnosi,
anketirance pa finance se je delno potrdila. Odnosi so za anketiranke bolj
obremenjujoči kot za moške, prav tako pa jih bolj obremenjujejo tudi finance, ki na
vprašane moške delujejo bolj spodbudno kot obremenjujoče. Verjetno, ker imajo
moški bolj urejene cilje in finančne plane za daljšo prihodnost in imajo nad celotnimi
financami pregled, ženske pa bolj skrbi trenutna situacija, kako bi z denarnimi
sredstvi, ki jih imajo živele iz dneva v dan. Odnose pa gradijo bolj trdne in
pomenljive in jim pripisujejo večji pomen, zato jih pomembnost njihovega
delovanja tudi bolj obremenjuje.
22
8.0
VIRI
Elkin, A. (2014) Obvladovanje stresa za telebane, Kalifornija: Pasadena
Stres – v pravi meri dober in zaželen - ABC zdravja
diplomska naloga (bb.si)
Dokument.php (uni-lj.si)
23
9.0 PRILOGE
VPRAŠALNIK
Sem Jana Poredoš, dijakinja Škofijske klasične gimnazije in se v sklopu maturitetne
raziskovalne naloge pri psihologiji ukvarjam z vplivom stresa na ljudi v različnih življenjskih
obodbjih. Hvaležna bi bila, če bi rešili ta vprašalnik, ki vam bo vzel največ 3 minute. Najlepša
hvala!
1. SPOL:
M/Ž
2. Starostno obdobje
 Šolajoč
 Zaposlen
 Upokojen
3. Ali se ukvarjate s kakšnim hobijem? (vsaj 1x tedensko eno uro)












Šport – rekreativno
Šport – intenzivni treningi
Šport – profesionalno
Likovna umetnost (slikanje, risanje)
Ročna dela (šivanje, štrikanje, kvačkanje, vezenje…)
Kuhanje
Peka
Pohodništvo
Igranje instrumentov
Petje
Ustvarjanje glasbe
Drugo: ________
4. Ali bi sami zase rekli, da imate jasne cilje za bližnjo prihodnost?
 Da
 Ne
5. Ali navedeni dejavniki na vas vplivajo spodbudno ali obremenjujoče? (opisna
ocenjevalna lestvica)
 Šola (akademska uspešnost)
 Odnosi na delovnem mestu
 Obremenjenost na delovnem mestu
 Nadrejeni na delovnem mestu
 Odnosi s partnerjem
 Odnosi s prijatelji
24












Odnosi z družino
Zdravje
Kondicija
Počutje
Skrb za potomce (družino)
Brezposelnost
Telesni izgled
Skrb za zdravje
Finančni položaj
Iskanje stanovanja / prebivališča
Skrb za prihodnost (ne veste, kaj bi počeli, kaj boste v življenju)
Drugo:________
6. Sem:
 Samski
 Poročen
 V zvezi
7. Kako vam sledeče stvari pomagajo pri spoprijemnju s stresom? (opisna ocenjevalna
lestvica)
 Pogovor s prijatelji
 Pogovor z družino
 Poslušanje glasbe
 Športna aktivnost
 Ukvarjanje s hobiji
 Drugo:__________
25