Škofijska klasična gimnazija
Štula 23, 1210 Ljubljana – Šentvid
SAMOPODOBA MLADOSTNIKOV
(maturitetna seminarska naloga pri predmetu psihologija)
avtorica: Sara Javeršek
mentorica: Mirjam Erce Vratuša, univ. dipl. psih.
Ljubljana, april 2023
1. Kazalo
1.
Kazalo .............................................................................................................................................. 2
2.
Povzetek in ključne besede ............................................................................................................. 3
2.1
Povzetek .................................................................................................................................. 3
2.2
Ključne besede......................................................................................................................... 3
3.
Problem naloge ............................................................................................................................... 4
4.
Teoretični uvod................................................................................................................................ 5
4.1
Mladostništvo .......................................................................................................................... 5
4.2
Samopodoba ........................................................................................................................... 6
3.3 Oblikovanje samopodobe v mladostništvu ................................................................................... 9
3.4 Samopodoba in razlike med spoloma ......................................................................................... 10
5.
6.
7.
8.
8
Cilji in hipoteze .............................................................................................................................. 11
5.1
Cilji ......................................................................................................................................... 11
5.2
Hipoteze ................................................................................................................................ 11
Metoda .......................................................................................................................................... 12
6.1
Opis vzorca raziskave............................................................................................................. 12
6.2
Opis merskega instrumenta .................................................................................................. 12
6.3
Opis postopka zbiranja podatkov .......................................................................................... 12
Rezultati in interpretacija .............................................................................................................. 14
7.1
Si zadovoljen/a s svojim učnim uspehom? ............................................................................ 14
7.2
Kaj je razlog za razočaranje? ................................................................................................. 15
7.3
Kako močno se ti zdi, da s slabo oceno razočaraš svoje bližnje? .......................................... 16
7.4
Kako uspešnost v šoli vpliva na tvoje razpoloženje? ............................................................. 17
7.5
Na koga se najraje zaneseš pri sprejemanju pomembnih odločitev? ................................... 19
a)
sami nase ............................................................................................................................... 19
b)
na starše ................................................................................................................................ 20
c)
na prijatelje............................................................................................................................ 21
7.6
Si zadovoljen/a s svojim izgledom? ....................................................................................... 22
7.7
Kaj bi na sebi najraje spremenil/a? ....................................................................................... 24
Sklep .............................................................................................................................................. 26
8.1
Ovrednotenje hipotez ........................................................................................................... 26
7.1
Uporabnost naloge in težave ................................................................................................ 28
Viri ................................................................................................................................................. 29
9
Priloge............................................................................................................................................ 31
2. Povzetek in ključne besede
2.1 Povzetek
Samopodoba je pojav, o katerem pogosto govorimo, a ga v mnogih primerih ne poznamo
najbolje in ga napačno uporabljamo. Zato sem se pri izdelavi raziskovalne naloge osredotočila
na definicijo samopodobe in na njene osnovne značilnosti; kaj vpliva na njen razvoj itd.
V teoretičnem uvodu sem na kratko predstavila določene psihologe in sociologe, predvsem
tiste ki so se prvi oz. najbolj poglobljeno ukvarjali s samopodobo. Samopodoba se stalno
spreminja, njen temelj pa je zasnovan v času primarne socializacije. Ravno v srednješolski letih
se mladostnik sreča s prvimi vprašanji o samemu sebi.
V praktičnem delu naloge sem preko vprašalnika ugotovila, da imajo mladostniki različne
težave na področju samopodobe, predvsem pa to, da se med seboj razlikujejo in je težko
postaviti neko fiksno pravilo. Mislila sem, da imajo dekleta manjšo samopodobo od fantov,
vendar so rezultati pokazali, da je pri (vprašanih) mladostnikih ravno obratno. Samopodoba
(vprašanih) mladostnikov je v 4. letniku veliko bolj utrjena, kakor pri (vprašanih) mladostnikih
1. letnika.
Najbolj zanimivo odkritje raziskovalne naloge se mi zdi to, da glede na analizo raziskave,
(vprašanim) mladostnikom več pomeni mnenje staršev, kot pa prijateljev in vrstnikov.
2.2 Ključne besede
-
samopodoba
-
mladostništvo
-
nastanek samopodobe
-
razlike glede na letnik
-
razlike glede na spol
3. Problem naloge
Za to temo sem se odločila, ker si velikokrat postavljam vprašanja: “Sem dovolj dobra? Zgledam
danes OK? Kaj mislijo o meni drugi? Kdo sploh sem?” ipd. Med prijatelji, sošolci in znanci sem
opazila, da se dijaki po samopodobi med seboj zelo razlikujemo. Slaba samopodoba lahko zelo
negativno vpliva na čisto vsa področja v življenju in s tem zamudimo mnogo priložnosti, po
drugi strani, pa nas dobra in pozitivna samopodoba lahko pripelje zelo visoko. Zanima me,
kakšni so razlogi za te razlike in kako samopodoba vpliva na življenje (anketiranih) dijakov.
Osredotočila se bom na raziskovanje samopodobe mladostnikov, natančneje gimnazijcev, ker
se ravno v tem obdobju začnemo soočati z največ spremembami, težavami in novimi odkritji.
V teh letih naj bi se posameznikov jaz dokaj izoblikoval oz. posameznik naj bi počasi že postajal
odrasel. Mladostniki se velikokrat sprašujemo o svojem jaz-u in poskušamo ugotoviti, kakšna
oseba smo, kaj nas zanima in kaj si želimo v svoji prihodnosti. Na odgovore teh vprašanj ima
velik vpliv samopodoba, ki v mladostništvo prinese kar nekaj prememb.
4. Teoretični uvod
4.1 Mladostništvo
Mladost je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opisana kot doba v človeškem življenju od
otroštva, pa vse do zrelih let. V psihologiji se v to obdobje veliko bolj poglobimo, za dobro
razumevanje mladosti, pa je ključno, da najprej poznamo pojma »življenjski potek« in
»socializacija«.
Življenjski potek je kot nekakšen okvir, v katerem se postopoma odvijajo socializacijski procesi.
Ti procesi so med seboj razlikujejo, saj v vsakem življenjskem obdobju delujemo drugače.
Posledično jih lahko razdelimo na primarne in sekundarne socializacijske procese, poznamo pa
tudi socializacijo odraslih (terciarna socializacija) ter resocializacijo. Kljub tem navideznim
ločnicam, pa se moramo zavedati, da v dejanskem življenju večinoma ni mogoče postaviti
jasnih mej, kjer bi lahko rekli: »Tukaj se je končala primarna socializacija in se začenja
sekundarna.«
Socializacija je po eni strani kontinuiran proces nenehnega zavestnega in nezavednega učenja,
po drugi strani pa človek v življenju doživlja številne prehode, ko mora na novo definirati
samega sebe – lahko bi rekli, da doživljajo krizo identitete. Naučiti se mora najti v novih
družbenih okoliščinah, se vključiti v nove družbene skupine, prevzeti nove družbene vloge, se
naučiti novih vzorcev, vedenja itd. (Andolšek, S. (2009). Socializacija in družbena interakcija.
Pedagoška obzorja, 24(3-4), 49-64.)
Posameznik se mora za prehod od otroštva do mladostništva spremeniti in prilagoditi na nove
okoliščine. Ti prehodi se dogajajo postopoma, meje pa so med sabo zabrisane in težko
določene. Na njih vpliva tudi kultura in pa zgodovinsko obdobje, v katerem posameznik
odrašča, velik vpliv pa ima seveda tudi posameznik sam, saj je razvoj vsakega človeka
edinstveni proces. Opazimo lahko tudi izredno pomembne biološke in genetske procese, ki se
prepletajo s socializacijskimi – novorojenčki so , neodvisno od kulture in družbe, od popolnoma
odvisni od staršev oz. svojih skrbnikov.
Nikakor ne smemo trditi, da so življenjska obdobja določena predvsem biološko, saj na njih
zelo močno vpliva družba in kultura. Če vzamemo npr. življenjsko dobo, lahko opazimo, da se
je v današnji moderni družbi doba podaljšala. V 19. in 20. stoletju je človek pri štiridesetih ali
petdesetih letih veljal za starega, danes pa to starost označujemo kot »ustvarjalno življenjsko
obdobje«. V današnjem svetu se nam zdi nemogoče, da bi desetletni otroci sami skrbeli zase,
a ni minilo veliko časa od takrat, ko so to morali početi, ponekod po svetu pa je na žalost še
vedno tako.
Mladost je labilno in protislovno obdobje, ki zahteva skrb in nadzor odraslih. Lahko jo
dojemamo tudi kot pripravo na odraslost in je zato ključna za razvoj in življenje odraslega
človeka. Pri družbenem položaju mladostnikov in mladostnic je opazna ekonomska in druga
odvisnost (od šolskih institucij, staršev itd.) in s tem tudi njihova podrejenost v družbi. To je
seveda v protislovju z željami mladostnikov in mladostnic po samostojnosti in neodvisnosti, kar
pa izhaja iz njihovega psihičnega in spolnega dozorevanja. Mladost lahko zato opišemo tudi kot
(izobraževalni) moratorij in predah pred vstopom v odraslost.
Leta 1904 je Stuart Hall v obsežni študiji preveril in kot prvi opredelil in vpeljal pojem mladosti
oz. adolescence kot posamezno življenjsko obdobje. Začel je s tem, da je preučeval stališča in
vrednote takratnih ameriških srednješolcev. Ugotovil je, da je za (preučevane) mladostnike
značilno viharništvo, čustvena ter razpoloženjska nestabilnost in nihanja od vznesenosti do
potrtosti, upori prosti avtoritetam in posledično tudi socialni konflikti. Zaključil je s tem, da je
mladost s takšnimi nihanji nujna za vstop v odraslost.
Drugi raziskovalci (tudi Hall) so gledali na mladostništvo kot problematično življenjsko obdobje,
zato so se pri svojem raziskovanju raje osredotočili na probleme, ki jih prinaša to obdobje. Te
probleme so opredelili kot naravno in univerzalno danost odraščanja.
Antropologinja Margaret Mead pa je takšen opis zavračala. Margaret se je raje osredotočila na
odraščanje v tradicionalni družbi in s tem dokazala, da mladostniki v teh družbah ne poznajo
čustvenih pretresov in konfliktov odraščanja, ki jih omenja Hall.
4.2 Samopodoba
W. James je napisal knjigo Principles of psychology (1890) in v njej razvijal teorijo sebstva, ki
označuje vse kar posameznik označuje za svoje. Sebstvo je razčlenil na subjekt – čisti ego in
objekt – empirični ego. Empirično sebstvo je nato hierarhično razdelil na posamezna
podsebstva: duhovno (zavestna stanja posameznika, njegovo doživljanje, predstave in
pojmovanje lastnih mentalnih lastnosti sposobnosti), materialno (posameznikova občutja in
pojmovanje lastnega premoženja) in socialno (posameznikovo doživljanje in pojmovanje o
tem, kakšen naj bo v prisotnosti drugih). Na telesno sebstvo je gledal kot na najmanj
pomembno, zato mu je namenil izredno malo pozornosti. Zdelo se mu je, da posameznikova
doživljanja in predstave o lastnem telesu minimalno vplivajo na njegovo samopodobo.
Cooley, ki je ameriški sociolog, je dopolnil Jamesove teorije in nato še sam postavil tezo, da
lahko posameznikovo razmerje z družbo primerjamo z novorojenima dojenčkoma – razvil je
teorijo zrcalnega sebstva, na osnovi katere je postavil naslednje hipoteze:
1. Sebstvo je tisto, kar v vsakdanjem jeziku označimo z jaz, mene, moj in jaz sam.
2. Zrcalno sebstvo vznikne na podlagi simbolične interakcije med posameznikom in
njegovimi različnimi primarnimi skupinami. V tem procesu ima posameznik dvojno
vlogo. Kot prejemnik zaznava, sprejema, lahko bi celo rekli, da ponotranji odzive drugih
na svoja dejanja, tako da drugi tvorijo nekakšno ogledalo njegovemu sebstvu. Kot
oddajni p odgovarja na izzive okolja s t.i. anticipirano reakcijo drugih, ki so sprožili
njegovo vedenje. Zrcalno sebstvo je torej tista samopodoba, ki si jo posameznik
ustvarja s stališča drugih.
3. Sebstvo je po svoji naravi odsevno.
4. Odsevnost je trojni proces, ki zajema: (1) predstave o tem, kako nas vidijo drugi, (2)
kako nas drugi presojajo in (3) emocije, ki nas ob tem spremljajo in tvorijo podlago za
samovrednotenje.
George Herbert Mead je leta 1934 posegel v Cooleyevo tezo o socialni naravi sebstva. Trdil je,
da posameznika in družbe ne moremo primerjati z novorojenima dojenčkoma, ampak z
bratoma, od katerih starejši brat predstavlja družbo, ki pogojuje razvoj mlajšega –
posameznika. Njegova teorija, ki jo je zgradil na osnovi omenjenih trditev, je še danes osrednja
referenca sodobnemu simboličnemu interakcionizmu.
Freud sicer nikoli ni ovrednotil samostojnega koncepta, še vseeno pa je podrobno proučeval
teorije jaz-a. Ni se tako zanimal za sebstvo, saj je raje obravnaval razsežnosti zavesti –
nezavedno. Skušal je odkriti, zakaj so določene mentalne vsebine (misli, ideje, spomini,
občutenj itd.) odstranjene iz zavesti in niso integrirane v organizirano celoto sebstva. Šele
kasneje, ko je razvil strukturni model, s katerim je proučeval ono in jaz kot strukturni sestavini
osebnosti, je omenil sebstvo kot samostojno psihično enoto. Za imenovanje je, namesto
sebstvo, raje uporabljal sinonim jaz. Na podlagi njegovih mišljenj so osnovana nadaljna
proučevanja nezavednih vidikov samopodobe in psihodinamične teorije o sebstvu.
Samopodoba so stališča in sodbe o samem sebi – posameznikovo doživljanje samega sebe.
Delimo jo na različna področja:
1. Šolska (akademska) samopodoba je vezana na zaznavo lastnih spretnosti in
sposobnosti za učenje. Pod to področje spada zaznavanje lastnega uspeha
(»Zadovoljen/a sem s svojimi ocenami.«) in koliko je nekdo zmožen biti uspešen
(»Mislim, da sem sposoben/a narediti dobro seminarsko nalogo.«). Naprej se deli še na
samopodobo pri jezikih, pri naravoslovju, pri tehniki, zgodovini itd.
2. Telesna samopodoba so lastna prepričanja in mnenja o svoji telesni privlačnosti,
kondiciji in slogu oblačenja. Pod to kategorijo pa spadata tudi primerjanje lastnega
videza z drugimi in prepričanje o tem, kako nas vidijo drugi. S telesno samopodobo se
največ ukvarjajo mladostniki, saj se v času mladostništva telo zelo hitro spreminja in so
telesne značilnosti velikokrat tema pogovora in primerjanja: pri dekletih je po navadi
bolj pomemben videz, pri fantih pa njihove sposobnosti, moč in spretnost.
3. Medsebojna ali socialna samopodoba je vezana na zaznave, prepričanja in presoje o
odnosih z vrstniki in drugimi bližnjimi osebami, kot so na primer starši, sorojenci,
partner in sodelavci. To so opažanja o lastnih sposobnostih sklepanja prijateljstev,
priljubljenosti in o kakovosti odnosov z bližnjimi. Nanaša pa se tudi na to kakšen vpliv
imam na širšo skupnost, doživljanje in presoja lastnega odnosa do zakonov in družbenih
moralnih norm.
4. Čustvena samopodoba je tesno povezana z našim prepričanjem o tem, kako dobro smo
sposobni izražati in obvladovati čustva.
5. Religiozna samopodoba je doživljanje in mnenje o lastni vernosti oz. nevernosti,
pobožnosti, duhovnosti.
Čeprav je samopodoba večinoma nezavedna, ima veliko motivacijsko vlogo. Ravnamo in
odzivamo se glede na svojo predstavo o sebi, zato je dobro, da imamo zdravo samopodobo.
Zdrava samopodoba je realno zaznavanja svoje osebnosti, svojih sposobnosti in potreb.
Posameznik, ki ima ustrezno samopodobo, bo primerno poskrbel zase in upošteval samega
sebe, hkrati pa se zaščitil pred morebitno negativno družbo. Zdrava samopodoba je večinoma
pozitivna, ravno prav, zato da človek zaradi nje ni domišljav.
Stražišar (2009, str. 142) navaja v svojem delu: »Ker človek s pozitivno samopodobo seni svoje
osebnostne, telesne, temperamentne in značajske lastnosti ter tudi druge sposobnosti, je zanj
značilno da:

se bolj konstruktivno spoprijem z duševnimi obremenitvami;

lažje razvija in ohranja zdrave in vzajemno zadovoljive medosebne odnose ter je
bolj pripravljen sodelovati;

je bolj sočuten z drugimi;

je bolj neodvisen, saj ne potrebuje nenehnega odobravanja drugih;

je odgovornejši za svoja dejanja;

je pogumnejši in bolj radoveden pri sprejemanju novih izkušenj in izzivov;

si postavlja visoke, a dosegljive cilje.«
Pozitivna ali negativna samopodoba se pri vsakem oblikuje drugače, saj temelji na
posameznikovih lastnih izkušnjah s samim sabo in z okoljem, odnosih z drugimi ljudmi in
njihovem vedenju. Velik vpliv na samopodobo imajo zgodnje izkušnje, predvsem iz ožjega
družinskega kroga. Kasneje pa na samopodobo začnejo vplivati tudi vsi dejavniki socializacije
(sorodniki, vrstniki, sošolci, učitelji, sodelavci itd.).
3.3 Oblikovanje samopodobe v mladostništvu
Coleman je leta 1978 izvedel obsežno študijo, v kateri je ugotovil, da so za razvoj mladostnikove
identitete ključna štiri temeljna področja: telesni vidik samega sebe (telesna samopodoba),
kognitivne sposobnosti, socialni odnosi in sebstvo. Ta področja si sledijo v časovnem zaporedju
in so tesno povezana s štirimi razvojnimi nalogami: telesnimi, kognitivnimi, socialnim razvojem
in z oblikovanjem identitete. Posameznik mora skozi te naloge razviti ustrezne lastnosti svoje
identitete, s tem pa se oblikuje tudi njegova samopodoba.
Prva razvojna naloga prinese korenite spremembe v telesnem razvoju in posledično
spremembe mladostnikove telesne samopodobe. Ta temelji na posameznikovih zaznavah in
doživljanjih telesnih sprememb. Sočasno se oblikuje tudi nova podoba mladostnikove spolne
vloge.
V drugi razvojni nalogi pride do kognitivnega razvoja, kar prinese povečano osredotočenost na
samega sebe (egocentrizem), sposobnost moralnega presojanja, zrelejše obvladovanje
emocionalnega doživljanja itd. Sočasno mora mladostnik reševati še tretjo nalogo, ki se nanaša
na socializacijo in jih pripravi na prehajanje k odgovornejšim socialnim vlogam.
Zadnja razvojna naloga nastopi okoli 14. ali 15. leta starosti in je najpomembnejša naloga v
mladostništvu, saj je od nje odvisen razvoj stabilne samopodobe.
3.4 Samopodoba in razlike med spoloma
Prve raziskave o razlikah samopodobe med moškimi in ženskami so pokazale, da je hierarhično
urejeni model samopodobe značilen za oba spola. Do statistično opaznih in pomembnih razlik
pridaja le pri telesni samopodobi. Že zaradi kulturnih razlogov je od žensk pričakovana večja
občutljivost, od moških pa avtonomnost in superiornost, zato so nekateri raziskovalci razvijali
teorije o tem, da je samopodoba moških neodvisna in samopodoba žensk soodvisna.
Williams in Best sta leta 1990 izvedla največjo študijo na področju razlik med spoloma in
samopodobe. Izbrala sta si 14 držav, iz vsake približno 50 žensk in 50 moških. Rezultati niso
pokazali posebno velikih razlik med moškimi in ženskami iz različnih držav. Opazila pa sta, da
so imeli podobne rezultate udeleženci iz držav z bolj razvitim socialno-ekonomskim statusom,
visokim odstotkom zaposlenosti in visoko stopnjo individualizma. V deželah z nizkim socialnoekonomskim statusom pa se je pojavila bolj tradicionalna ideologija spolnih vlog. Tudi mnoge
kasnejše raziskave niso našle razlik med samopodobo moških in žensk oz. so bile zelo
minimalne.
5. Cilji in hipoteze
5.1 Cilji
Dijaki se na področju samopodobe med seboj zelo razlikujemo. Zanima me, kakšni so razlogi
za te razlike in kako samopodoba vpliva na življenje dijakov. Se samopodoba razlikuje glede na
spol in smo krivično označili punce za tiste s slabšo samopodobo?
Naša samopodoba je odvisna od mnogih dejavnikov – družina, šola, prijatelji itd. Zanima me,
kateri izmed teh dejavnikov so za samopodobo pomembni in kako vplivajo nanjo.
5.2 Hipoteze
Hipoteza 1: Samopodoba anketiranih dijakov 4. letnika je boljša kot samopodoba anketiranih
dijakov 1. letnika.
Hipoteza 2: Mnenje vrstnikov vpliva na anketirane dijake bolj, kot mnenje staršev in
profesorjev.
Hipoteza 3: Pri pomembnih odločitvah se anketirani dijaki 1. letnika raje zanesejo na starše,
dijaki 4. letnika pa sami nase.
Hipoteza 4: Telesna samopodoba anketiranih dijakinj je nižja od telesne samopodobe
anketiranih dijakov.
6. Metoda
6.1 Opis vzorca raziskave
Moj vprašalnik so reševali dijaki 1. in 4. letnika Škofijske klasične gimnazije. Anketiranci so bili
izbrani naključno, njihovi odgovori pa so bili anonimni. Po dveh dneh sem anketo zaključila in
začela z opazovanjem rezultatov.
Vprašalnik je rešilo 63 dijakov in sicer 25 (40%) fantov in 38 (60%) deklet, od tega jih je 24 (38%)
hodilo v 1. letnik, 39 (62%) pa v 4. letnik.
Tabela 1: Dijaki po spolu in starosti.
spol ⁄ starost
skupaj
1.letnik
4.letnik
moški
25 (100%)
11 (44%)
14 (56%)
ženske
38 (100%)
13 (34%)
25 (66%)
skupaj
63 (100%)
24 (38%)
39 62%)
6.2 Opis merskega instrumenta
Vprašalnik sem sestavila sama (avtorski) in obsega 9 vprašanj, ki so vezana na tematiko, o kateri
pišem seminarsko nalogo.
Za merski instrument sem pri 7 vprašanjih uporabila ocenjevalno lestvico. Dijaki so morali
navesti na koga se najraje zanesejo pri pomembnih odločitvah in zakaj so razočarani nad svojim
učnim uspehom (izbirali so lahko med: nikoli, včasih, vedno). Ostale ocenjevalne lestvice so se
med seboj razlikovale, dijake pa so spraševale po zadovoljstvu z učnim uspehom, kako močno
s slabo oceno razočarajo svoje bližnje, vplivu šole na njihovo razpoloženje, zadovoljstvu s
svojim videzom in kaj bi na sebi najraje spremenili.
6.3 Opis postopka zbiranja podatkov
Vprašalnik je bil narejen v spletnem servisu za izdelavo anket 1ka.si. Spletna anketa je bila
odprta od 10. aprila 2022 do 13. aprila 2022. Anketo sem objavila na svojem socialnem omrežju
(Instagram), kasneje pa sem jo preko aplikacije Messenger poslala dijakom iz različnih razredov
in jih prosila, da jo posredujejo v svojo razredno skupino.
7. Rezultati in interpretacija
7.1 Si zadovoljen/a s svojim učnim uspehom?
1-sploh ne, 2-lahko bi bilo še slabše,3-še kar, 4-zelo.
Tabela 2: Povprečje in standardni odklon odgovorov na vprašanje po letniku in spolu
Vsi
zadovoljstvo
ženske
moški
1.letnik
4.letnik
M
SD
M
SD
M
SD
M
SD
M
SD
2,5
1,2
2,89
0,63
2
1,41
2,67
1,09
2,46
1,23
Graf 1: Povprečje odgovorov po spolu in letniku
Si zadovoljen/a s svojim učnim uspehom?
3,5
3
2,5
2
1,5
1
0,5
0
zadovoljstvo
Vsi (M)
ženske (M)
moški (M)
1.letnik (M)
4.letnik (M)
Odgovori so pokazali, da so vprašani dijaki v povprečju še kar zadovoljni s svojim učnim
uspehom (2,5), s pomočjo standardnega odklona pa lahko vidimo, da so vprašani dijaki
odgovarjali dokaj različno.
Vprašani dijaki 1. letnika (1,67) so bolj zadovoljni s svojim učnim uspehom, kot pa vprašani
dijaki 4. letnika (2,46). Za ta izidi obstaja več možnih razlogov. Nekateri izmed njih so zagotovo
lahko različna zahtevnost predmetov (v 1. letniku se ponavlja in nadgrajuje osnovnošolska
snov, v 4. letniku pa je snovi več in potrebno jo je bolj povezovati med sabo), cilji (v 1. letniku
dijaki po navadi še nimajo jasno določenih ciljev, dijaki 4. letnikov pa imajo že bolj jasno
predstavo o tem, kaj bi radi dosegli, zato so lahko bolj kritični do svojega napredka) in stres
(dijaki 4. letnikov morajo opraviti maturo, kar je izredno stresno in ima velik vpliv na njihovo
nadaljnjo šolanje, med tem ko se ocene v 1. letniku še ne štejejo).
Večja razlika pa se pokaže pri odgovorih, ki temeljijo na spolu. Vprašanim dekletom (2,89) se v
povprečju zdi, da imajo še kar dober šolski uspeh, medtem ko vprašani fantje (2) menijo da
njihov uspeh ni tako dober (»lahko bi bilo še slabše«). Ena od možnih razlag je to, da imajo
dekleta na splošno boljše socialne in čustvene veščine, kar jim pomaga pri boljšem prilagajanju
šolskim zahtevam. Po navadi so tudi bolj organizirane, motivirane in predan delu, kar se odraža
v njihovih ocenah.
7.2 Kaj je razlog za razočaranje?
1-nikoli, 2-včasih, 3-vedno
Tabela 3:Povprečje in standardni odklon odgovorov na vprašanje po letniku in spolu
prepozno
sem začel/a z
učenjem
težko
se
osredotočim
lenoba
pretežki testi
in
nepravičnost
prof.
zaradi
obšolskih
obveznosti
zmanjka časa
za učenje
vsi
M
2,39
SD
0,58
ženske
M
SD
2,37 0,63
moški
M
SD
2,44 0,51
1.letnik
M
SD
2,33 0,48
4.letnik
M
SD
2,43 0,64
2,13
0,81
1,97
0,75
2,37
0,86
2,12
0,90
2,13
0,77
2,39
1,98
0,58
0,42
2,37
1,95
0,56
0,32
2,44
2,04
0,58
0,54
2,37
1,96
0,58
0,46
2,41
2,00
0,59
0,40
1,94
0,67
1,,89
0,65
2,00
0,71
1,87
0,74
1,97
0,63
Graf 2:Povprečje odgovorov po spolu in letniku
Kaj je razlog za razočaranje?
3
2,5
2
1,5
1
0,5
0
(M)
(M)
vsi
(M)
ženske
(M)
moški
(M)
1.letnik
4.letnik
a)prepozno sem začel/a z učenjem
b)težko se osredotočim
c) lenoba
d)pretežki testi in nepravičnost prof.
V povprečju se odgovori glede na spol in starost ne razlikujejo preveč, opazne pa so razlike med
odgovori na vprašanja. Prvi odgovor, s povprečno vrednostjo 2,39 in tretji odgovor, s
povprečno vrednostjo 2,39, se znatno razlikujeta od ostalih, kar se tudi lepo vidi na grafu. Torej
sta glavna razloga za razočaranje vprašanih dijakov lenoba in časovna stiska zaradi odlašanja.
Mnogi dijaki se težko lotijo učenja, ker jim je dolgočasno in zahteva veliko truda. Zato pogosto
odlašajo z učenjem, dokler jim ne zmanjka časa in so prisiljeni v učenje zadnji trenutek.
Nekateri dijaki nimajo jasno zastavljenih ciljev in motivacije, tako se posledično učijo šele
takrat, ko je to nujno potrebno. Nekaj dijakov pa ima preprosto tako poln urnik, da se učenju
preprosto ne morejo posvetiti prej, kot tik pred testom.
Lenoba se lahko pojavi pri vsakomur in je včasih normalen del človeškega vedenja, vendar je
pomembno, da dijaki razvijemo strategije za spopadanje z njo, če želimo uspešne rezultate. To
lahko vključuje ustvarjanje rutin in načrtov za učenje, iskanje motivacije in uporabo drugih
tehnik, ki pomagajo pri učenju.
7.3 Kako močno se ti zdi, da s slabo oceno razočaraš svoje bližnje?
1-vseeno jim je, 2-malo razočaram, 3-še kar razočaram, 4-zelo razočaram
Tabela 4:Povprečje in standardni odklon odgovorov na vprašanje po letniku in spolu
vsi
M
ženske
SD
M
moški
SD
M
1.letnik
SD
M
4.letnik
SD
M
SD
starše
2,27
1,03
2,03
0,88
2,64
1,15
2,65
1,13
2,05
0,92
profesorje
1,89
0,76
2,00
0,70
1,72
0,84
1,75
0,79
1,97
0,74
prijatelje
1,39
0,58
1,5
0,65
1,24
0,43
1,37
0,57
1,41
0,59
samega sebe
3,52
0,64
3,5
0,65
3,56
0,85
3,58
0,665 3,49
0,64
Graf 3:Povprečje odgovorov po spolu in letniku
Kako močno se ti zdi, da s slabo oceno razočarš bližnje?
4
3,5
3
2,5
2
1,5
1
0,5
0
(M)
(M)
(M)
(M)
(M)
ženske
moški
1.letnik
4.letnik
vsi
a)starše
b)profesorje
c)prijatelje
d)samega sebe
Rezultati kažejo na to, da se vprašanim dijakom zdi, da s slabo oceno najbolj razočarajo samega
sebe (3,52), najmanj pa svoje prijatelje (1,39). Kako močno razočarajo profesorje (1,89)
zavzema neko srednje mesto, med različnimi spoli in letniki pa ne pride do večjih nihanj.
Pri primerjavi prvega vprašanja, ki se nanaša na razočaranje staršev se pri odgovorih opazijo
tako pri spolu, kot tudi starosti. Vprašani dijaki 1. letnika menijo, da s slabo oceno (2,56) bolj
razočarajo svoje starše, kot pa vprašani dijaki 4. letnika (2,05). Verjetno zato, ker z odraščanjem
postajajo vedno bolj odgovorni in samostojni, zato jih starši manj nadzirajo in jim pustijo
nekoliko več svobode. Opazne so tudi razlike med spoloma, ki so me zelo presenetile. Vprašani
fantje so menili, da s slabo oceno svoje starše razočarajo bolj (2,64), kot dekleta (2,03). To
trditev bi bilo težko splošno potrditi ali zavrniti, saj je odvisna od številnih dejavnikov, ki se
lahko med seboj razlikujejo. Prav tako obstajajo družbene in kulturne razlike, ki vplivajo na to,
kaj se od fantov in deklet pričakuje, in kako starši ocenjujejo uspeh svojih otrok.
7.4 Kako uspešnost v šoli vpliva na tvoje razpoloženje?
Tabela 5:Rezultati odgovorov v procentih po letniku in spolu
vsi
14 (22%)
slabša
razpoloženje
včasih
40 (63%)
poslabša,
včasih
izboljša
Izboljša
6 (10%)
razpoloženje
ne vpliva na 3 (5%)
razpoloženje
ženske
5 (13%)
moški
9 (36%)
1.letnik
4 (17%)
4.letnik
10 (26%)
27 (71%)
13 (52%)
17 (71%)
23 (59%)
5 (13%)
1 (4%)
2 (8%)
4 (10%)
1 (3%)
2 (8%)
1 (4%)
2 (5%)
Graf 4: Odgovori po spolu in letniku v procentih
Kako uspešnost v šoli vpliva na tvoje razpoloženje?
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
1.letnik
slabša razpoloženje
4.letnik
ženske
včasih poslabša,včasih izboljša
moški
Izboljša razpoloženje
vsi
ne vpliva na razpoloženje
Odgovori so pokazali, da se več kot polovici vprašanih dijakov, zaradi šolskega uspeha,
razpoloženje včasih poslabša, včasih pa izboljša (63%). Razpoloženje se poslabša 22%
vprašanim dijakom, 10% vprašanih dijakov pa se razpoloženje izboljša – lahko opazimo, da
imajo ocene (anketiranih) dijakov bolj negativen, kot pozitiven vpliv. Na zadnjem mestu pa je
odgovor »šolski uspeh ne vpliva na moje razpoloženje«, ki ga je izbralo 5% udeležencev, kar pa
so le 3 dijaki.
Ob primerjavi po spolu opazimo zanimive razlike. Slab šolski uspeh povzroči slabše
razpoloženje kar 36% moškim, med tem ko se je le 13% vprašanih žensk odločilo za to trditev.
Po drugi strani pa 13% vprašanim ženskam učni uspeh prinese dobro razpoloženje, pri moških
pa se je le en dijak odločil za tak odgovor (4%). Verjetno je to povezano tudi z zadovoljstvom s
svojim učnim uspehom, saj je pri 1. vprašanju (Si zadovoljen/a s svojim učnim uspehom?)
razvidno, da so vprašani moški manj zadovoljni s svojim učnim uspehom, kakor ženske.
Ko odgovore primerjamo po starosti, opazimo, da več vprašanih dijakov 4. letnikov šolski uspeh
povezuje z slabim razpoloženjem (26%), med tem, ko je pri vprašanih dijakih 1. letnikov tega
manj (17%). Možen vzrok za to bi lahko bil pritisk – med srednješolskim izobraževanjem se
maturanti s tem pogosto soočajo, saj se zavedajo, da njihove ocene in dosežki vplivajo na
njihovo prihodnost. Pritisk lahko povzroči občutek tesnobe, stresa in slabe volje, še posebej če
zadani cilji niso doseženi. Dijaki se lahko soočajo tudi z občutkom nezadostnosti in neuspeha.
Ti občutki lahko privedejo do slabe volje in občutka brezupnosti, kar lahko negativno vpliva na
njihovo razpoloženje.
7.5 Na koga se najraje zaneseš pri sprejemanju pomembnih odločitev?
1-nikoli, 2-včasih, 3-vedno
a) sami nase
Tabela 6:Rezultati odgovorov v procentih po letniku in spolu
vsi
nikoli
včasih
vedno
ženska
1 (2%)
15 (24%)
47 (75%)
moški
1.letnik
4.letnik
0 (0%)
0 (0%)
1 (3%)
3 (12%)
8 (33%)
7 (18%)
22 (88%)
16 (67%)
31 (79%)
1 (3%)
12 (32%)
25 (66%)
Graf 5:Odgovori po spolu in letniku v procentih
Na koga se najraje zaneseš pri sprejemanju pomembnih
odločitev? - sami nase
100%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
vsi
ženska
moški
nikoli
včasih
1.letnik
vedno
4.letnik
Rezultati so pokazali, da se večina vprašanih dijakov pri pomembnih odločitvah vedno zanese
nase (75%). Nekateri vprašani dijaki se včasih zanesejo sami nase (24%), le 2% vprašanih
dijakov pa se vedno raje obrne na druge.
Če primerjamo odgovore po spolih, lahko vidimo, da imajo (vprašani) moški veliko več
zaupanja sami vase, saj se jih kar 88% vedno zanese na samega sebe, nihče pa se ni odločil za
odgovor (nikoli). Vprašane ženske imajo vase nekoliko manj zaupanja, in sicer 66% se vedno
zanese nase,32% včasih in 3% nikoli.
Vprašani dijaki 4. letnikov so se pokazali kot bolj samozavestni sami vase, saj se jih 79% vedno
zanese nase, med tem, ko je pri vprašanih dijakih 1. letnikov isti odgovor izbralo le 67%.
Verjetno do tega pride zato, ker so dijaki 4. letnikov že veliko bolj samostojni in se pripravljajo
na odraslo življenje, kar pa prinese tudi veliko odgovornosti in zaupanja v samega sebe.
b) na starše
Tabela 7:Rezultati odgovorov v procentih po letniku in spolu
vsi
nikoli
včasih
vedno
ženska
moški
1.letnik
4.letnik
44(23%)
4 (11%)
4 (16%)
1 (4%)
7 (18%)
40 (63%)
26 (68%)
14 (56%)
14 (58%)
26 (67%)
15 (24%)
8 (21%)
7 (28%)
9 (38%)
6 (15%)
Graf 6:Odgovori po spolu in letniku v procentih
Na koga se najraje zaneseš pri sprejemanju pomembnih
odločitev? - starši
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
vsi
ženska
moški
nikoli
včasih
1.letnik
vedno
4.letnik
Iz rezultatov je razvidno, da se vprašani dijaki ob pomembnih odločitvah ne obrnejo vedno na
starše, ampak le občasno (63%). Nekateri se nikoli ne zanesejo na mnenje svojih staršev (23%),
nekaterim dijakom, pa je njihovo mnenje pomembno (24%).
Največja razlika se pokaže, če primerjamo odgovore 1. in 4. letnikov. Na grafu je dobro
razvidno, da se vprašani dijaki 1. letnika bolj zanašajo na svoje starše in njihovo mnenje, kot pa
vprašani dijaki 4. letnika. Ena možnih razlag bi lahko bila to, da so dijaki 4. letnika praviloma že
bolj samostojni in se bolje znajdejo v svojem okolju. Imajo več izkušenj in so bolj zreli in
odgovorni, pa prinaša tudi večjo neodvisnost od ljudi, v tem primeru staršev.
Odgovori pa se glede na spol niso pretirano razlikovali. Vprašani moški odgovori so celo
nekoliko bolj nagnjeni k zanašanju na starše, kar me je presenetilo, ker sem predvidevala, da
se (vprašana) dekleta bolj zanašajo na svoje starše.
c) na prijatelje
Tabela 8: Rezultati odgovorov v procentih po letniku in spolu
vsi
nikoli
včasih
vedno
ženska
3 (5%)
44 (71%)
15 (24%)
moški
1.letnik
4.letnik
3 (12%)
2 (8%)
1 (3%)
14(56%)
12 (50%)
32 (71%)
8 (32%)
10 (42%)
5 (13%)
0 (0%)
30 (81%)
7 (19%)
Graf 7: Odgovori po spolu in letniku v procentih
Na koga se najraje zaneseš pri sprejemanju pomembnih
odločitev? - prijatelji
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
vsi
ženska
moški
nikoli
včasih
1.letnik
vedno
4.letnik
Rezultati kažejo na to, da se vprašani dijaki včasih radi zanesejo na svoje prijatelje (71%), nekaj
se jih vedno (24%), le 5% vprašanih dijakov, pa za pomoč pri sprejemanju pomembnih odločitev
nikoli ne prosi prijateljev.
Če odgovore primerjamo po letnikih, lahko opazimo, da se je večina vprašanih dijakov 4.
letnika odločilo za odgovor »včasih« (71%), pri vprašanih dijakih 1. letnika pa so se odgovori
razporedili med »včasih« in »vedno«. Razlog za tak rezultat je morda to, da se v nižjih letnikih
veliko bolj zanašajo na prijatelje, ker potrebujejo njihovo odobravanje, mnenje in nasvete. Čez
leta pa dijaki spoznajo sami sebe in počasi se lažje in bolj samozavestno zanesejo nase. Še
vedno jih občasno zanima mnenje bližnjih, vendar ne vedno in ne tako močno, ker imajo sami
sebe.
Rezultati pri moških in ženskah so me presenetili, ker sem bila prepričana, da so ženske tiste,
ki potrebujej stalno pomoč pri sprejemanju odločitev – že pri nakupovanju obleke se hitro
zaplete, če zraven ni prijateljice, ki ti svetuje. 32% vprašanih moških je izbralo odgovor
»vedno«, med tem ko je isti odgovor izbralo je 19% vprašanih žensk.
7.6 Si zadovoljen/a s svojim izgledom?
1-sploh nisem, 2-po navadi nisem, 3-odvisno od dneva, 4-po navadi sem, 5-zelo
Tabela 9: Rezultati odgovorov v procentih po letniku in spolu
Sploh nisem
Po
navadi
nisem
Odvisno od
dneva
Po
navadi
sem
zelo
vsi
6 (10%)
12 (19%)
ženske
2 (5%)
6 (16%)
moški
4 (16%)
6 (24%)
1.letnik
4 (17%)
5 (21%)
4.letnik
2 (5%)
7 (18%)
19 (30%)
15 (39%)
4 (16%)
6 (25%)
13 (33%)
22 (35%)
14 (37%)
8 (32%)
9 (38%)
13 (33%)
4 (6%)
1 (3%)
3 (12%)
0 (0%)
4 (10%)
Graf 8:Odgovori po spolu in letniku v procentih
Si zadovoljen/a s svojim izgledom?
45%
40%
35%
30%
25%
20%
15%
10%
5%
0%
vsi
Sploh nisem
ženske
Po navadi nisem
moški
Odvisno od dneva
1.letnik
Po navadi sem
4.letnik
zelo
Iz rezultatov je razvidno, da je bil najpogostejši odgovor »po navadi sem zadovoljen« (35%),
kar nekaj dijakov se je odločilo tudi za odgovor »odvisno od dneva« (30%), za »po navadi
nisem« se jih je odločilo 19% in samo 10% vprašanim dijakom svoj izgled sploh ni všeč. Večina
vprašanih dijakov je torej po navadi zadovoljnih s svojim izgledom in tega sem izredno vesela.
Če odgovore primerjamo med sabo, se takoj opazi razlika med 1. in 4. letniki. V 1. letniku noben
vprašan dijak ni zelo zadovoljen s svojim videzom, med tem, ko se je v 4. letniku za ta odgovor
odločilo 10% dijakov. Le 5% vprašanih dijakov 4. letnika sploh ni zadovoljnih s svojim izgledom,
med vprašani dijaki 1. letnika, pa je takih kar 17%.
Obstajajo številni dejavniki, ki lahko vplivajo na telesno samopodobo dijakov, vključno z
družbenimi, kulturnimi in individualnimi dejavniki. Kljub temu obstajajo nekatere možne
razlage, zakaj imajo dijaki 1. letnikov pogosto nižjo telesno samopodobo kot dijaki 4. letnika.
Eden izmed razlogov je morda še sama starost. Dijaki 1. letnika so običajno mlajši in manj zreli
od dijakov 4. letnika, kar lahko vpliva na njihovo samopodobo. Mlajši dijaki so pogosto bolj
zaskrbljeni glede svojega videza in se pogosto primerjajo z drugimi, kar lahko vodi v občutke
manjvrednosti. Dijaki 1. letnika se tudi prilagajajo novemu okolju, vključno s šolo, vrstniki in
socialnimi pričakovanji. V procesu prilagajanja lahko začnejo dvomiti in se primerjati z drugimi,
kar lahko vodi do nižje samopodobe.
Zanimivi so odgovori sodelujočih moških, ker so zelo raznoliki. Kar nekaj vprašanih dijakov se
je odločilo za odgovor »zelo sem zadovoljen« (12%), po drugi strani, pa se jih je (če primerjamo
z ostalimi skupinami) nadpovprečno veliko odločilo za trditev, da niso zadovoljni s svojim
videzom (16%).
Odgovori dijakinj in dijakov se ne razlikujejo preveč oz. so si v povprečju dokaj podobni, kar me
presenetilo, saj sem s svojo hipotezo predvidevala, da bo telesna samopodoba (vprašanih)
dijakinj veliko nižja od telesne samopodobe (vprašanih) dijakov.
7.7 Kaj bi na sebi najraje spremenil/a?
1-sploh ne, 2-včasih bi spremenil/a, 3-zelo rad/a bi spremenila
Tabela 10: Rezultati odgovorov v procentih po letniku in spolu
vsi
ženske
moški
1.letnik
4.letnik
M
SD
M
SD
M
SD
M
SD
M
SD
videz
2,30
0,61
2,24
0,54
2,4
0,70
2,38
0,65
2,26
0,59
sposobnosti
2,17
0,66
2,13
0,53
2,24
0,83
2,17
0,70
2,18
0,64
družabno
2,03
0,58
2,00
0,65
2,08
0,67
2,33
0,71
1,85
0,71
življenje
Graf 9:Odgovori po spolu in letniku v procentih
Kaj bi na sebi najraje spremenil/a?
3
2,5
2
1,5
1
0,5
0
(M)
(M)
(M)
(M)
(M)
vsi
ženske
moški
1.letnik
4.letnik
videz
sposobnosti
družabno življenje
Rezultati so pokazali, da si vprašani dijaki najbolj želijo spremeniti nekaj glede svojega videza
(2,30), prisotna je tudi želja po spremembi nečesa v zvezi s svojimi sposobnostmi (2,17 – kar
spada na področje »včasih bi spremenil/a« in se malo nagiba proti »zelo rad/a bi
spremenil/a«). Najbolj pa so vprašani dijaki zadovoljni s svojim socialnim življenjem, saj si ga
želijo (povprečno) spremeniti le včasih (2,03). Standardni odklon se pri vseh odgovorih giblje
od okoli 0,50 pa do 0,70, kar pomeni, da med odgovori ni bilo prevelikih razlik in odstopanj.
Zanimivo je to, da imajo vprašani moški (v povprečju) večjo željo po spremembi videza (2,40),
kakor vprašane ženske (2,24). Razlika med spoloma tako ni preveč očitna, bolj pa je opazna pri
odgovorih vprašanih dijakov 1. in 4. letnika. Največja razlika se opazi pri vprašanju, kjer so
anketiranci vprašani, če si želijo spremeniti kaj glede svojega družabnega življenja. Vprašani
dijaki 1. letnika imajo večjo željo po spremembi (2,33), kot vprašani dijaki 4. letnika (1,85).
Dijaki 4. letnika imajo pogosto več izkušenj s socialnimi interakcijami in družbenimi
pričakovanji, kar jim lahko pomaga, da se bolje počutijo v svoji koži in posledično tudi v družbi.
Res pa je tudi, da so se dijaki 4. letnika že dobo vključili v družbeno življenje srednje šole,
vzpostavili so prijateljstva in morda celo prevzeli vodstvene vloge v različnih šolskih
dejavnostih. To jim daje občutek pripadnosti in samozavesti v njihovo socialno okolje.
8. Sklep
8.1 Ovrednotenje hipotez
Hipoteza 1: Samopodoba anketiranih dijakov 4. letnika je boljša kot samopodoba anketiranih
dijakov 1. letnika.
Glede na opravljeno anketo, lahko to hipotezo potrdim. Rezultati so pokazali, da imajo
(vprašani) dijaki 4. letnika boljšo telesno, šolsko, socialno in čustveno samopodobo od
(vprašanih) dijakov 1. letnika.
Možna razlaga za tak rezultat bi bila, da so imeli (vprašani) dijaki 4. letnikov že več izkušenj in
se soočili z več izzivi v šoli in življenju nasploh. Te izkušnje so jim lahko pomagale, da bolje
razumejo svoje močne in šibke točke ter razvijejo samozavest. Pridobili so tudi že veliko novega
znanja in osvojili več spretnosti, kar jim lahko pomaga pri doseganju svojih ciljev in povečevanju
samozavesti. Nek vpliv ima tudi sam razvoj identitete, saj so (vprašani) dijaki 4. letnika morda
bolj osredotočeni na razvoj svoje identitete in kdo želijo postati. Ta proces lahko vodi do bolj
jasne predstave o sebi in večje samozavesti.
Hipoteza 2: Mnenje vrstnikov vpliva na anketirane dijake bolj, kot mnenje staršev.
To hipotezo lahko glede na rezultate ankete ovržem. Mnenje staršev na (vprašane) mladostnike
vpliva bolj, kot mnenje prijateljev. Res pa je, da se vprašani dijaki 4. letnika manj zanašajo na
svoje starše, kot vprašani dijaki 1. letnika, kar je normalno, mladostnik odrašča in postaja vedno
bolj samostojen.
Starši so pogosto najpomembnejši vir informacij za mladostnike. Mladostniki še vedno razvijajo
svoj sistem vrednot in načela, zato pogosto iščejo smernice in nasvete pri svojih starših, ki imajo
več izkušenj in znanja. Poleg tega imajo starši pogosto večjo perspektivo na življenje in lahko
pomagajo mladostnikom razumeti posledice njihovih dejanj. starši pogosto igrajo pomembno
vlogo pri oblikovanju identitete mladostnika. Mladostnikov razvoj identitete je močno povezan
z družinskimi odnosi in pričakovanji staršev. Mladostniki se pogosto preizkušajo in izražajo skozi
interakcije s starši, zato je njihovo mnenje lahko ključnega pomena pri oblikovanju
mladostnikovega samopodobe.
Prijateljstva med mladostniki so pogosto nestabilna in kratkotrajna. Medtem ko so prijatelji
pomembni, pa se lahko dinamika prijateljstva hitro spremeni in prijatelji se lahko hitro
razhajajo. Na drugi strani pa so starši pogosto bolj trajni in stabilni vir podpore, ki lahko
pomagajo mladostnikom premagovati izzive in težave.
Hipoteza 3: Pri pomembnih odločitvah se anketirani dijaki 1. letnika raje zanesejo na starše,
dijaki 4. letnika pa sami nase.
Hipotezo lahko potrdim, saj so, glede na rezultate, (vprašani) dijaki 1. letnika bolj odvisni od
svojih staršev, med tem ko se (vprašani) dijaki 4. letnika nekoliko oddaljijo od svojih staršev in
raje poslušajo samega sebe.
Vprašani dijaki 4. letnika imajo verjetno več izkušenj s samostojnostjo ter organiziranjem
svojega časa. Imajo jasnejšo predstavo o svojih ciljih in vedo, kaj morajo storiti, da dosežejo te
cilje. Ker imajo več izkušenj, se lahko bolj zanesejo nase in bolj samostojno obvladujejo svoje
šolske obveznosti. Pripravljajo se na prihodnost, kot so fakulteta ali zaposlitev. Zaradi tega se
lahko bolj osredotočajo na svoje izobraževanje in se pripravljajo na samostojno življenje. To
lahko vključuje razvoj spretnosti, kot so organizacija, načrtovanje in samodisciplina, ki jim
omogočajo, da se zanesejo nase in uspejo brez pomoči staršev.
Hipoteza 5: Telesna samopodoba anketiranih dijakinj je nižja od telesne samopodobe
anketiranih dijakov.
Hipotezo lahko, glede na rezultate ovržem. Rezultati so pokazali, da imajo (anketirani) dijaki
nižjo telesno samopodobo, od (anketiranih) dijakinj, kar me je izredno presenetilo. Prav tako,
imajo (anketirani) dijaki večjo željo po spremembi svojega videza, kot (anketirana) dekleta.
Ni nujno, da imajo dekleta na splošno boljšo samopodobo od fantov, saj se lahko to razlikuje
od posameznika do posameznika. Rezultati moje ankete pa so pokazali tako in možen razlog bi
bil to, da se dekleta lahko bolje spopadajo z negativnimi čustvi in se bolj pogosto ukvarjajo s
samorefleksijo in samospoštovanjem kot fantje.
Ena od razlag za to je, da se dekleta pogosteje spodbuja k temu, da se osredotočajo na svoja
čustva in razvijajo svoje medosebne veščine, medtem ko se fantje pogosteje spodbuja k temu,
da se osredotočajo na dosežke in konkurenčnost. Tako se dekleta morda bolj osredotočajo na
svoje notranje kakovosti in vrednote, medtem ko se fantje bolj osredotočajo na zunanje
dosežke in uspehe.
7.1 Uporabnost naloge in težave
Med izdelovanjem svoje seminarske naloge sem se veliko naučila, prav tako pa sem izvedela
kar nekaj zanimivosti, ki so me zelo presenetile. Najbolj mi je bilo všeč izdelovati analizo ankete,
saj sem lahko sama odkrivala in iskala odgovore.
Anketa mi je omogočila zbiranje kvalitativnih in kvantitativnih podatkov, ki sem jih uporabila za
analizo samopodobe mladostnikov. Naloga ima potencial, da pomaga staršem bolje razumeti,
kako se mladostniki vidijo in kako njihova samopodoba vpliva na njihovo vedenje, uspeh v šoli
in čustveno dobro počutje. Lahko pa je koristna tudi za pripravo učnih načrtov in strategij za
šolske svetovalce in učitelje, ki se ukvarjajo z mladostniki.
Kljub temu pa so se v moji nalogi pojavile tudi nekatere težave in pomanjkljivosti. Vprašalnik
ni bil dovolj obsežen ali relevanten in tako nisem mogla v celoti zajeti vseh vidikov samopodobe
mladostnikov. Soočila sem se tudi z problemom neodzivnosti ne odzivnosti in sem imela
posledično na koncu premalo odgovorov 1. letnikov in moških.
Nalogo bi lahko še izboljšala, se bi uporabila več metod zbiranja podatkov, kot so intervjuji,
opazovanja in analiza dokumentov. Uporaba različnih tehnik bi zagotovila bolj celovit in
zanesljiv vpogled v samopodobo mladostnikov. Poleg tega bi bilo koristno razmisliti o tem, kako
bi lahko anketo prilagodili za različne starostne skupine, spol in druge pomembne dejavnike, ki
lahko vplivajo na samopodobo mladostnikov.
8 Viri
Kompare, A., Stržišar, M., Dogša, I., Vec, T. in Curk, J. (2011). Uvod v psihologijo: učbenik
za psihologijo v 2. Letniku gimnazijskega in srednje tehniškega oz. srednješolskega
izobraževanja. Ljubljana: DZS.
Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T. in Curk, J. (2012). Psihologija: spoznanja in
dileme: učbenik za psihologijo v 4. Letniku gimnazijskega izobraževanja. Ljubljana: DZS.
Babšek, B. (2009). Osnove psihologije: skrivnosti sveta v nas. Celje: Celjska Mohorjeva
družba.
Kobal, D. (2000). Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Dolenc, P. 2016. Telesna samopodoba in gibalna/športna aktivnost mladostnikov. Ljubljana:
Založba ZRS Annales. ISBN 978-961-696-434-0
Samopodoba med učiteljem in učencem. [online] 2008. [Citirano 10. 4. 2023]. Dostopno na
spletnem
naslovu
Dostopno
na
spletnem
naslovu:
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacijedatoteke/zdrav_zivljenjski_slog_srednjesolcev-_dusevno_zdravje.pdf#page=11
Tacol, A. 10 korakov do boljše samopodobe. [online] 2001 [Citirano 10. 4. 2023]. Dostopno na
spletnem naslovu: http//:www.tosemjaz.net.
Povezanost vzgojnih stilov staršev z razvojem samopodobe pri mladostnikih. [online] 2016.
[Citirano 10. 4. 2023]. Dostopno na spletnem naslovu: http//:www.tosemjaz.net.
Strukturiranost osebnega profila, samopodobe in samospoštovanja na prehodu iz srednje v
pozno adolescenco: mednarodna študija. [online]. 1995. [Citirano 10. 4. 2023]. Dostopno na
naslovu:
https://www.researchgate.net/profile/Janek-Musek-
2/publication/344592852_Strukturiranost_osebnega_profila_samopodobe_in_samospostov
anja_na_prehodu_iz_srednje_v_pozno_adolescenco_mednarodna_studija/links/5f82c105299bf1b53e1df3ab/Strukturiranost-osebnega-profilasamopodobe-in-samospostovanja-na-prehodu-iz-srednje-v-pozno-adolescenco-mednarodnastudija.pdf
Samopodoba mladostnikov [online]. 2013. [Citirano 10. 4. 2023]. Dostopno na naslovu:
https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303666.pdf
9 Priloge
Hej! Delam seminarsko nalogo, kjer raziskujem samopodobo mladostnikov, zato bi te prosila,
da si vzameš 2 min časa in rešiš spodnjo anketo. Anketa je namenjena samo dijakom 1. in 4.
letnika. Hvala! <3
Sara, 4.č
Spol


moški
ženska
Starost


1. letnik
4. letnik
Si zadovoljen s svojim učnim uspehom?




sploh ne
lahko bi bilo slabše
še kar
zelo
Kaj je razlog za razočaranje? (ocenjevalna lestvica: »nikoli« »včasih« »vedno«)





Prepozno sem začel/a u učenjem.
Med učenjem se težko osredotočim.
Lenoba.
Pretežki testi in nepravičnost profesorjev.
Zaradi obšolskih obveznosti zmanjka časa za učenje.
Kako močno se ti zdi, da s slabo oceno razočaraš? (ocenjevalna lestvica: »vseeno jim je« »malo
razočaram« »še kar razočaram« »zelo razočaram«)




starše
profesorje
prijatelje
samega sebe
Kako uspešnost v šoli vpliva na tvoje razpoloženje?


Slabša moje razpoloženje
Včasih poslabša, včasih poboljša moje razpoloženje.


Izboljša moje razpoloženje.
Ne vpliva na moje razpoloženje.
Na koga se najraje zaneseš pri sprejemanju pomembnih odločitev? (ocenjevalna lestvica:
»nikoli« »včasih« »vedno«)



Sami nase
Na starše
Na prijatelje
Si zadovoljen/a s svojim izgledom?





sploh nisem
po navadi nisem
odvisno od dneva
po navadi sem
zelo
Kaj bi na sebi spremenil? (ocenjevalna lestvica: »sploh ne« »včasih bi spremenila« »zelo rad/a
bi spremenila«)



Nekaj v zvezi z videzom.
Nekaj v zvezi s svojimi sposobnostmi.
Nekaj v zvezi s svojim družabnim življenjem.