DRUGA SVETOVNA VOJNA 1. DRŽAVE PRED ZAČETKOM 2. SVETOVNE VOJNE Nemčija močno povečala delež proračuna namenjen oboroževanju izdelala strategijo bliskovitih napadov nova vojaška taktika „bliskovita vojna“ (hitri prodori motoriziranih enot ob podpori letalstva) „blitzkrieg“; Italija ni bila tako dobro pripravljena kot Nemčija in je imela glede na svojo vojaško moč prevelike želje napade usmerila proti šibkim državam v Sredozemlju. Japonska je izbrala podobno taktiko kot Nemčija, imeli so dobro izurjeno, disciplinirano in fanatično vojsko, vendar so bili zelo odvisni od uvoza vojaške opreme in surovin Japonci verjeli božanskost cesarja Hirohita z geslom „“Azijo Azijcem“ so se hoteli polastiti vzhodnoazijskega prostora. Spreminjanje meja v 30. letih je bilo uvod v poskus velikega preoblikovanja geopolitične podobe sveta za spremembo meja se borijo države, ki so izgubile velika ozemlja po 1. svetovni vojni (Nemčija) oziroma tiste, ki so menile, da so dobile premalo ozemlja (Italija, Japonska); Hitlerjeva Nemčija je razširila svoje ozemlje že pred začetkom 2. sv. vojne nemški življenjski prostor (Lebensraum) naj bi se razširil v vzhodno Evropo, kjer so prebivali pripadniki drugih narodov po nacistični teoriji manjvredni narodi: Judi in Romi so bili zapisani uničenju = GENOCIDU, Slovani pa naj bi bili cenena delovna sila; Francija in VB, ki nista bili pripravljeni na vojno, več kot s simboličnimi besedami o pomoči Poljski, nista mogli pomagati = zato želja da SZ postane zaveznica = s tem obkrožili Nemčijo; Vodstvo SZ ni zaupalo politikom zahodnih velesil našla interes v prijateljski pogodbi z Nemčijo, ki sta jo v noči iz 23. na 24. 8.1939 podpisali = z določbami v tajnem delu sta si Nemčija in SZ razdelili interesna območja v vzhodni Evropi = Nemčija izognila vojni na dveh frontah, SZ pa je dobila priložnost, da ob minimalnem vojaškem angažmaju poveča sovje ozemlje (Poljska, Baltiške dežele); 2. ZAČETEK 2. SVETOVNE VOJNE Z napadom na Poljsko 1.9.1939 se je začela 2. svetovna vojna (operacija Belo); VB in Francija sta zato 3.9.1939 Nemčiji napovedali vojno; Ko je bila večina poljskih enot že razbita 17.9.1939 iz vzhoda napadla še SZ; 27. september: Varšava kapitulira. 28. september: Kapitulacija poljske vojske Tretji rajh in Sovjetska zveza podpišeta končni sporazum o delitvi Poljske. Poljska je spadala med tiste države , ki so med vojno pretrpele najhujše izgube nacisti izvajali politiko „višje“ rase proti „nižji“ubitih okoli 6 milijonov prebivalcev (22% predvojnega prebivalstva), največ Judov, med Poljaki pa politična in intelektualna elita Katinski gozd*; SZ je izkoristila ugoden trenutek in si prilastila del ozemelj, ki jih je izgubila po 1. svetovni vojni: Leta 1940 si je priključila baltiške države Romuniji „iztrgala“ Besarabijo; Večje težave s Finsko, ki ne kloni pod diplomatskimi pritiski zimska vojna - spomladi 1940 je morala Finska priznati premoč SZ in ji odstopiti del ozemlja; omahljivost zahodnih sil so Nemci izkoristili in spomladi 1940 = kapitulaciji najprej prisilila Dansko in Norveško; Maja 1940 so se obrnili proti zahodu in hitro poleg manjših zahodnih sosed (dežele Beneluxa) in premagali še Francijo (junij 1940); Poleti (avgust) 1940 so v nemškem generalštabu začeli pripravljati načrte za izkrcavanje v Angliji (operacija „Morski lev“): pogoj za izkrcanje je bila premoč v zraku začetno premoč so Nemci izgubili ; Angleži: svoje zračne sile, radar; Jeseni 1940 nemško vodstvo ovrglo misel na izkrcavanje v VB in se začelo obračati proti VZHODU proti SZ; 3. VOJNA ZAJAME VELIK DEL SVETA Vojno je na območje Sredozemskega morja in Afrike razširila Italija oktobra 1940 napadla Grčijo doživijo poraz, na pomoč priskočijo Nemci; V severni Afriki so marca 1941 skupaj začeli ofenzivo proti Egiptu hitro napredovanje proti Kairu in Sueškemu prekopu; V naslednjih mesecih so si pokorili še države na Balkanu (Jugoslavija, Grčija); Hitler je napadel SZ 22.6.1941 (operacija Barbarosa) na začetku hitro napredovanje zaradi velikih razdalj preskrba otežena; o Po načrtu bi morali Moskvo osvojiti pred zimo; o Do nje je bil sicer Leningrad obkoljen, nemške enote pa so bile le malo od Moskve konec nemškega blitzkriega; Po 7.12.1941 in napadu Japonske na največjo vojaško bazo ZDA na Pacifiku Pearl Harbor na Havajih, so bile v svetovno vojno vključene vse svetovne velesile, tudi ZDA, ki so Japonski napovedale vojno; Ameriške letalonosilke (najpomembnejše orožje za vojskovanje na morju) so bile ob Japonskem napadu na odprtem morjuzato kmalu vzpostavili ravnotežje na pacifiški fronti; Japonska je zagospodovala nad Indokino, otoki med Indijskim oceanom in Pacifikom poskušala napredovati proti Indiji in na jugu proti Avstraliji; Proti Japonski so stopile združene sile evropskih kolonialnih enot, ZDA in Avstralije, na Kitajskem pa enote po nadzorom kitajske vlade in kitajskih komunistov; Nemške vojaške enote so bile raztegnjene po vsej celinski Evropi od Norveške do Grčije, od Atlantika do Volge, del kopenskih enot je bil v Severni Afriki pomorske enote (podmornice) v Sredozemlju in Atlantiku; Japonske vojaške enoteod Mandžurije in Sahalina na severu do otokov pred Avstralijo na juguladjevje pa deloma v Indijskem oceanu, večina pa v Tihem oceanu; 4. DO PREOBRATA NA BOJIŠČU JE PRIŠLO V LETU 1942: Najprej je prišlo do preobrata na PACIFIŠKI FRONTI: o Bitka pri Midwayu junija 1942 (Japonska izgubila vse svoje štiri največje letalonosilke) ZDA začele frontno pomikati proti Japonskemu otočju Na AFRIŠKI FRONTI so britanske sile ustavile nemško napredovanje in prišle v protiofenzivo na obalah Maroka in Alžirije so se izkrcale še ameriške sile nemškoitalijanske enote (stisnjene med dve bojni črti) so se maja 1943 v Tuniziji vdale (Bitka pri El Alameinu, je pomenila pomemben preobrat v drugi svetovni vojni in je bila sploh prva velika zmaga zavezniških sil pod britanskim vodstvom nad nacistično Nemčijotrajala je od 23. oktobra do 3. novembra 1942po tej bitki si Nemci in Italijani niso nikoli več opomogli v Severni Afriki, medtem ko je za zaveznike pomenila začetek izgona sovražnika iz Afrike); PO IZKRCANJU ANGLO-AMERIŠKIH ENOT NA SICILIJI 10. julija 1943 se je vojna preselila tudi na ozemlje trojnega paktaitalijanski kralj je 25. julija 1943 ukazal aretacijo Benita Mussolinija konec fašističnega režima po napredovanju enot protifašistične koalicije je ITALIJA 8. SEPTEMBRA 1943 KAPITULIRALAoktobra 1943 je Italija pristopila v nasprotni tabor in napovedala vojno Nemčiji; DO PREOBRATA JE PRIŠLO TUDI NA VZHODNI FRONTIkonec novembra 1942 se je začela protiofenziva sovjetskih enot pri Stalingradu po izčrpajočih se bojih, se je ostanek nemške vojske ob koncu januarja 1943 vdalzadnji veliki nemški poskus prevzeti pobudo na vzhodni fronti je bil julija 1943 v bitki pri Kursku (največja tankovska bitka v zgodovini), toda Nemci niso uspeli prebiti sovjetske obrambne črteSovjeti so frontno črto naglo potiskali proti zahodu; 5. TROJNI PAKT IN ATLANTSKA LISTINA Napadalke v 2. svetovni vojni so poimenovane SILE OSI: Nemčija, Japonska in Italija so si s podpisom TOJNEGA PAKTA27.9.1940 v Berlinu razdelile interesne sfere; Politične cilje protifašistične koalicije sta 14.8.1941 v Atlantski listini opredelila predsednik ZDA Franklin D. Roosevelt in britanski premier Winston Churchill; V Washingtonu so 1.1.1942 predstavniki 26 držav sprejeli Atlantsko listino kot temelj za povojno ureditev sveta; Ob tem je Ameriški predsednik Roosevelt prvič uporabil „združeni narodi“ in podpisnice deklaracije so postale zametek povojne Organizacije združenih narodov; 6. TEHERANSKA KONFERENCA (28.11. – 1.12.1943): Prvič sestali „veliki trije“ predsednik ZDA Franklin D. Roosevelt, britanski premier Winston Churchill in sovjetski voditelj Stalin; Uskladili načrte za dokončen zlom nasprotnika; Sklenili da bodo najprej porazili Nemčijo, zatem pa še Japonsko; Sklenili do bodo 1944 odprli drugo fronto v Evropi; SZ pa naj bi po porazu Nemčije napadla Japonsko; 7. TRPLJENJE CIVILNEGA PREBIVALSTVA Življenje na okupiranem ozemlju so zavojevalci podredili svojim vojnim in gospodarskim potrebam; Nacistična Nemčija je v ravnicah osrednje in vzhodne Evrope hotela ustvariti življenjskim prostor nemškega naroda; Najbolj kruto je ravnala s tistimi, katere so ocenili kot največje sovražnike arijske rasez Judi v okupiranih Poljski; SZ in Jugoslaviji naj bi po nacistični teoriji živela manjvredna slovanska rasauporabni kot suženjska delovna sila, manj sposobni zapisani uničenju ali medicinskim poskusom, (prisilno) delovno silo so predstavljali tudi vojni ujetniki; drugačno politiko je Nemčija zaradi prepričanja večvrednosti arijske rase izvajala v germanskih državahformalno pustila domačo oblast (nekateri monarhi in vlade ostale v domovini, drugi se umaknili v VB); Najslabša usoda je po nacistični ideologiji čakala Jude, ki so bili v evropskem antisemitizmu utelešenje zla; Že pred vojno so Nemci sprejeli protijudovsko zakonodajo izključitev iz javnega življenja; Januarja 1942 so sprejeli sklep o „dokončni rešitvi“ judovskega vprašanja odpiranje uničevalnih taborišč namenjena množičnim likvidacijam do konca vojne v taboriščih opravili najhitrejši in najbolj sistematični genocid v zgodovini pobitih med holokavstom (tako poimenovan ta poboj) je med 5 in 6 milijoni Judov; 8. ODZIV PREBIVALSTVA – KOLABORACIJA Sodelovanje oz. kolaboracija z okupatorjem je imela različne oblike: o upravne kolaboracije o politične kolaboracije o vojaške kolaboracije o gospodarska kolaboracija Kolaboracijo so podprli voditelji ali skupine sorodna ideološka načela: nacionalizem, antisemitizem in protikomunizem; Najvišja stopnja sodelovanja z okupatorjem je bila vojaška kolaboracija (Skandinavija, zahodne države, srednji Evropi in na Balkanu) uporabljali domačo policijo in prostovoljcev za bojevanje proti odporniškim skupinam; Manj posluha so imeli Nemci za sprejemanje kolaboracije od slovanskih narodov šele proti koncu vojne sprejeli pomoč od pripadnikov „nižje rase“; 9. ODZIV PREBIVALSTVA – ODPORNIŠTVO Večina je bila do vsiljenega političnega sistema sovražnanastanek odporniških gibanj; Prevladovale različne oblike odpora: o pisanje gesel o trošenje letakov s protiokupatorskimi gesli o ilegalni tisk o skrivališča za Jude o domačine in sestreljene pilote zavezniškega letalstvaprepeljati na nevtralno ali zavezniški območje; o zbirali pomoč za odporniške skupine, informacije o okupatorjevih silah in sodelavcih za zavezniške obveščevalne službe; Močna gverilska gibanja so pogosto organizirale leve politične skupine zlasti komunisti; V Evropi so najmočnejšo partizansko vojsko organizirali v Jugoslaviji, na Poljskem, SZ, Franciji, Grčiji in Italiji; v Aziji pa Kitajska; V nekaterih državah (Poljska, Francija, Italija) razvije več odporniških gibanj med seboj tekmovala za naklonjenost prebivalstva in prevzem oblasti po vojni; Odporniška gibanja niso bila usmerjena samo proti okupatorju ampak tudi proti sonarodnjakom, ki so sodelovali z okupatorjispopadi tudi med kolaboracionisti in odporniki; Francijaleta 1940 je Nemčija okupirala severni del Francije s Parizom in vso atlantsko obalo, JV Francija pa je ostala pod nadzorom Francozov s prestolnico v mestu Vichy Vishyska Francija pod vodstvom maršala Henri Petaina; Kmalu nastalo odporniško gibanje, ki je bilo razcepljeno na komunistične partizanske enote in na Resistancegibanje, ki so ga vodile druge politične skupine; v francoskih kolonijah je general Charles de Gaulle s podporo zaveznikov organiziral francoske enotebojevale na zavezniški strani na bojiščih v Afriki in Evropi; Odporniške skupine so se poenotile maja 1943; Drugo najmočnejše odporniško gibanje se je razvilo septembra 1943 v Italijipo padcu fašizma in kapitulaciji Italijegibanje enotno le na vrhu, na terenu pa je vsaka stranka imela svoje oborožene enote; V drugih državah: Nizozemska, Belgija, Danska so prevladovale pasivne oblike odpora; Norveška je izkoristila prednost gozdnatega, goratega in razgibanega terena, s sabotažami ohromile premike nemške vojske; Na vzhodu, kjer je bil nemški okupator bolj krut od domačega prebivalstva, so s partizansko taktiko obvladovali velika območja in akcije usklajevali s poveljstvom Rdeče armade; Na Poljskem razvili dve odporniški gibanji: o prvo ostalo zvesto vladi v izgnanstvu v Londonuorganiziralo poljsko vojsko v izgnanstvu in domačo armado „Armia Krajowa“le ta se je borila z zahodnimi zavezniki na zahodni fronti; o druga je vodila oborožen odpor na Poljskempod vplivom SZ se je razvila še „Armia Ludowa“ (Ljudska armada) ob koncu vojne SZ izkoristila, da je lahko postavilo na oblast prosovjetsko vodstvo; Podobno odporniško gibanje tudi v Grčiji in na Kitajskem nesoglasja so se po vojni nadaljevala v državljansko vojno; 10. VOJNA IN TEHNOLOGIJA Druga svetovna vojna je spodbudila številne raziskave in poskuse; Raziskave novih vrst orožja ali opreme za vohunjenje so po vojni vplivale na hiter razvoj transportnih sredstev in radijske tehnologije: o „slavni“ jeep, kot odlično terensko voziloavtomobilsko inustrijo spodbudi k izdelovanju terenskih avtomobilov; o Nemci so med vojno izdelali prvo reaktivno letalo in z letečimi bombami V1 in V2 tudi prva letala brez pilota; o Razvoj sodobne elektronike je spodbudila tudi izdelava čim manjših oddajnikov za vohune ali tempiranih bomb s časovnim zamikom; o Vojna spodbudila množično uporabo izumov, ki so jih odkrili že pred vojnoRADAR med vojno razvili do te mere, da brez njega niso bila več mogoča daljnosežne vojaške operacije; Korak naprej je naredila prehrambna industrija razvoj nadomestne hrane in njeno konzerviranje; V zdravstvu se je med vojno razširila uporaba (pred vojno odkritega) PENICILINA : o razvoj in uporaba sintetičnih zdravil (preparatov) o skrb za zadostne zaloge krvne plazme je pripomogla k razvoju transfuzije in prvih „krvnih bank“; o razvoj kirurgije; 11. KONEC VOJNE – SVET VSTOPI V ATOMSKO DOBO 6. junija 1944 so se v Normandiji izkrcale enote zahodnih zaveznikov po uspešnem izkrcavanju so hitro napredovali proti osrednji Franciji v dveh mesecih dosegli Pariz; Nemška vojska je bila ukleščena med več frontami: o na vzhodu so sovjetske enote spomladi 1944 prišle v ofenzivo, da bi tako zahodnim zaveznikom omogočili uspešno izkrcavanje; o Na Apeninskem polotoku so maja 1944 zavezniške sile prebile nemško obrambno črto južno od Rima krenile proti severu; o Konec leta 1944so frontne črte ponekod že dosegle meje Nemčije z začetka vojneHitler še vedno upal, da lahko spreobrne izid vojne; Zadnja nemška ofenziva v Ardenih decembra 1944zadnji tak poskus; Spomladi 1945 se je nemška vojska naglo umaknila na vseh frontah, nemški vojaki pa so se množično predajali zahodnim zaveznikom; 28.4.1945 so italijanski odporniki v Milanu ujeli in ustrelili Benita Mussolinija; 30.4.1945 se je v porušenem Berlinu ustrelil Adolf Hitler; Opolnoči iz 8. na 9. maj1945 je začela veljati vdaja Nemčije: o o general Alfred Jodl je 7. 5. 1945 v majhni rdeči šoli na sedežu Eisenhowerjevega poveljstva v Reimsu podpisal dokument o brezpogojni vdaji Nemčije. dan kasneje, 8. maja 1945, so dokument podpisali tudi pri maršalu Žukovu v Berlinu. NA PACIFIŠKI FRONTI so se Američani in zavezniki soočali s silovitim odporom japonskih vojakovbojevali do zadnjega moža ali se odločali za samomorilske akcije (kamikaze) ogromno žrtev; Američani želeli zmanjšati število lastnih žrtev, zato niso osvajale otoka za otokom temveč s strategijo „žabjih skokov“ osvajajo pomembne strateške točkes tem približujejo fronto Japonski, ki bi postala dosegljiva ameriškemu letalstvu; S severa je avgusta 1945 Japonsko napadla še SZ; Po hudih izgubah na otokih Iwo Jima in Okinava so čedalje bolj resno razmišljali, da bi za končanje vojne uporabili novo orožje – ATOMSKO BOMBO kljub nasprotovanju nekaterih ameriških vojaških poveljnikov so odvrgli atomski bombi: o 6.8.1945 na Hirošimo in o 9.8.1945 na Nagasaki 11. Japonsko dokončno prepričalo o predaji 2.9.1946 so podpisali kapitulacijo; Od 4. do 11.2.1945 so se v Jalti na polotoku Krimu zadnjič sestali veliki trije (Churchill, Roosevelt in Stalin) aprila 1945 je umrl ameriški predsednik Roosevelt, nasledil ga je Harry Truman; Dogovarjali so se o povojni ureditvi sveta prišla do izraza razlika med zahodnimi demokracijami in sovjetsko komunistično ureditvijo: o Stalne članice Varnostnega sveta OZN (med te uvrstili velike zmagovalke vojne) imajo pravico veta; o Razdelitev Nemčije in Avstrije na okupacijske cone; o Stalin obljubil, da bo po nekaj mesecih po porazu Nemčije SZ napovedala vojno Japonski; o Večine sklepov iz Jalte niso objavili, saj so se že dogovarjali o premikanju meja kar pa je v nasprotju z obljubami Atlantske listine;