DRUGA SVETOVNA VOJNA
1. DRŽAVE PRED ZAČETKOM 2. SVETOVNE VOJNE
 Nemčija  močno povečala delež proračuna namenjen oboroževanju  izdelala
strategijo bliskovitih napadov  nova vojaška taktika „bliskovita vojna“ (hitri prodori
motoriziranih enot ob podpori letalstva)  „blitzkrieg“;
 Italija ni bila tako dobro pripravljena kot Nemčija in je imela glede na svojo vojaško moč
prevelike želje  napade usmerila proti šibkim državam v Sredozemlju.
 Japonska je izbrala podobno taktiko kot Nemčija, imeli so dobro izurjeno, disciplinirano in
fanatično vojsko, vendar so bili zelo odvisni od uvoza vojaške opreme in surovin 
Japonci verjeli božanskost cesarja Hirohita  z geslom „“Azijo Azijcem“ so se hoteli
polastiti vzhodnoazijskega prostora.




Spreminjanje meja v 30. letih je bilo uvod v poskus velikega preoblikovanja geopolitične
podobe sveta  za spremembo meja se borijo države, ki so izgubile velika ozemlja po 1.
svetovni vojni (Nemčija) oziroma tiste, ki so menile, da so dobile premalo ozemlja (Italija,
Japonska);
Hitlerjeva Nemčija je razširila svoje ozemlje že pred začetkom 2. sv. vojne
nemški življenjski prostor (Lebensraum) naj bi se razširil v vzhodno Evropo, kjer so
prebivali pripadniki drugih narodov
po nacistični teoriji manjvredni narodi: Judi in Romi so bili zapisani uničenju = GENOCIDU,
Slovani pa naj bi bili cenena delovna sila;

Francija in VB, ki nista bili pripravljeni na vojno, več kot s simboličnimi besedami o pomoči
Poljski, nista mogli pomagati = zato želja da SZ postane zaveznica = s tem obkrožili
Nemčijo;


Vodstvo SZ ni zaupalo politikom zahodnih velesil
našla interes v prijateljski pogodbi z Nemčijo, ki sta jo v noči iz 23. na 24. 8.1939 podpisali =
z določbami v tajnem delu sta si Nemčija in SZ razdelili interesna območja v vzhodni Evropi
= Nemčija izognila vojni na dveh frontah, SZ pa je dobila priložnost, da ob minimalnem
vojaškem angažmaju poveča sovje ozemlje (Poljska, Baltiške dežele);
2.





ZAČETEK 2. SVETOVNE VOJNE
Z napadom na Poljsko 1.9.1939 se je začela 2. svetovna vojna (operacija Belo);
VB in Francija sta zato 3.9.1939 Nemčiji napovedali vojno;
Ko je bila večina poljskih enot že razbita  17.9.1939 iz vzhoda napadla še SZ;
27. september: Varšava kapitulira.
28. september: Kapitulacija poljske vojske Tretji rajh in Sovjetska zveza podpišeta
končni sporazum o delitvi Poljske.
 Poljska je spadala med tiste države , ki so med vojno pretrpele najhujše izgube  nacisti
izvajali politiko „višje“ rase proti „nižji“ubitih okoli 6 milijonov prebivalcev (22%
predvojnega prebivalstva), največ Judov, med Poljaki pa politična in intelektualna elita
Katinski gozd*;
 SZ je izkoristila ugoden trenutek in si prilastila del ozemelj, ki jih je izgubila po 1. svetovni
vojni:
 Leta 1940 si je priključila baltiške države
 Romuniji „iztrgala“ Besarabijo;
 Večje težave s Finsko, ki ne kloni pod diplomatskimi pritiski  zimska vojna - spomladi
1940 je morala Finska priznati premoč SZ in ji odstopiti del ozemlja;
 omahljivost zahodnih sil so Nemci izkoristili in spomladi 1940 = kapitulaciji najprej prisilila
Dansko in Norveško;
 Maja 1940 so se obrnili proti zahodu in hitro poleg manjših zahodnih sosed (dežele
Beneluxa) in premagali še Francijo (junij 1940);
 Poleti (avgust) 1940 so v nemškem generalštabu začeli pripravljati načrte za izkrcavanje v
Angliji (operacija „Morski lev“): pogoj za izkrcanje je bila premoč v zraku  začetno
premoč so Nemci izgubili ; Angleži: svoje zračne sile, radar;
 Jeseni 1940 nemško vodstvo ovrglo misel na izkrcavanje v VB in se začelo obračati proti
VZHODU proti SZ;
3. VOJNA ZAJAME VELIK DEL SVETA
 Vojno je na območje Sredozemskega morja in Afrike razširila Italija  oktobra 1940
napadla Grčijo  doživijo poraz, na pomoč priskočijo Nemci;
 V severni Afriki so marca 1941 skupaj začeli ofenzivo proti Egiptu  hitro napredovanje
proti Kairu in Sueškemu prekopu;
 V naslednjih mesecih so si pokorili še države na Balkanu (Jugoslavija, Grčija);
 Hitler je napadel SZ 22.6.1941 (operacija Barbarosa) na začetku hitro napredovanje
zaradi velikih razdalj preskrba otežena;
o Po načrtu bi morali Moskvo osvojiti pred zimo;
o Do nje je bil sicer Leningrad obkoljen, nemške enote pa so bile le malo od Moskve
konec nemškega blitzkriega;
 Po 7.12.1941 in napadu Japonske na največjo vojaško bazo ZDA na Pacifiku Pearl Harbor
na Havajih, so bile v svetovno vojno vključene vse svetovne velesile, tudi ZDA, ki so
Japonski napovedale vojno;
 Ameriške letalonosilke (najpomembnejše orožje za vojskovanje na morju) so bile ob
Japonskem napadu na odprtem morjuzato kmalu vzpostavili ravnotežje na pacifiški
fronti;
 Japonska je zagospodovala nad Indokino, otoki med Indijskim oceanom in Pacifikom 
poskušala napredovati proti Indiji in na jugu proti Avstraliji;
 Proti Japonski so stopile združene sile evropskih kolonialnih enot, ZDA in Avstralije, na
Kitajskem pa enote po nadzorom kitajske vlade in kitajskih komunistov;
 Nemške vojaške enote so bile raztegnjene po vsej celinski Evropi od Norveške do
Grčije, od Atlantika do Volge, del kopenskih enot je bil v Severni Afriki pomorske
enote (podmornice) v Sredozemlju in Atlantiku;
 Japonske vojaške enoteod Mandžurije in Sahalina na severu do otokov pred Avstralijo
na juguladjevje pa deloma v Indijskem oceanu, večina pa v Tihem oceanu;
4. DO PREOBRATA NA BOJIŠČU JE PRIŠLO V LETU 1942:
 Najprej je prišlo do preobrata na PACIFIŠKI FRONTI:
o Bitka pri Midwayu junija 1942 (Japonska izgubila vse svoje štiri največje
letalonosilke)  ZDA začele frontno pomikati proti Japonskemu otočju
 Na AFRIŠKI FRONTI so britanske sile ustavile nemško napredovanje in prišle v
protiofenzivo  na obalah Maroka in Alžirije so se izkrcale še ameriške sile nemškoitalijanske enote (stisnjene med dve bojni črti) so se maja 1943 v Tuniziji vdale (Bitka pri El
Alameinu, je pomenila pomemben preobrat v drugi svetovni vojni in je bila sploh prva
velika zmaga zavezniških sil pod britanskim vodstvom nad nacistično Nemčijotrajala je
od 23. oktobra do 3. novembra 1942po tej bitki si Nemci in Italijani niso nikoli več


opomogli v Severni Afriki, medtem ko je za zaveznike pomenila začetek izgona sovražnika
iz Afrike);
PO IZKRCANJU ANGLO-AMERIŠKIH ENOT NA SICILIJI 10. julija 1943 se je vojna preselila
tudi na ozemlje trojnega paktaitalijanski kralj je 25. julija 1943 ukazal aretacijo Benita
Mussolinija  konec fašističnega režima  po napredovanju enot protifašistične koalicije
je ITALIJA 8. SEPTEMBRA 1943 KAPITULIRALAoktobra 1943 je Italija pristopila v
nasprotni tabor in napovedala vojno Nemčiji;
DO PREOBRATA JE PRIŠLO TUDI NA VZHODNI FRONTIkonec novembra 1942 se je
začela protiofenziva sovjetskih enot pri Stalingradu po izčrpajočih se bojih, se je ostanek
nemške vojske ob koncu januarja 1943 vdalzadnji veliki nemški poskus prevzeti pobudo
na vzhodni fronti je bil julija 1943 v bitki pri Kursku (največja tankovska bitka v zgodovini),
toda Nemci niso uspeli prebiti sovjetske obrambne črteSovjeti so frontno črto naglo
potiskali proti zahodu;
5. TROJNI PAKT IN ATLANTSKA LISTINA
 Napadalke v 2. svetovni vojni so poimenovane SILE OSI: Nemčija, Japonska in Italija so si
s podpisom TOJNEGA PAKTA27.9.1940 v Berlinu razdelile interesne sfere;
 Politične cilje protifašistične koalicije sta 14.8.1941 v Atlantski listini opredelila
predsednik ZDA Franklin D. Roosevelt in britanski premier Winston Churchill;
 V Washingtonu so 1.1.1942 predstavniki 26 držav sprejeli Atlantsko listino kot temelj za
povojno ureditev sveta;
 Ob tem je Ameriški predsednik Roosevelt prvič uporabil „združeni narodi“ in podpisnice
deklaracije so postale zametek povojne Organizacije združenih narodov;
6. TEHERANSKA KONFERENCA (28.11. – 1.12.1943):
 Prvič sestali „veliki trije“ predsednik ZDA Franklin D. Roosevelt, britanski premier
Winston Churchill in sovjetski voditelj Stalin;
 Uskladili načrte za dokončen zlom nasprotnika;
 Sklenili da bodo najprej porazili Nemčijo, zatem pa še Japonsko;
 Sklenili do bodo 1944 odprli drugo fronto v Evropi;
 SZ pa naj bi po porazu Nemčije napadla Japonsko;
7. TRPLJENJE CIVILNEGA PREBIVALSTVA
 Življenje na okupiranem ozemlju so zavojevalci podredili svojim vojnim in gospodarskim
potrebam;
 Nacistična Nemčija je v ravnicah osrednje in vzhodne Evrope hotela ustvariti življenjskim
prostor nemškega naroda;
 Najbolj kruto je ravnala s tistimi, katere so ocenili kot največje sovražnike arijske rasez
Judi v okupiranih Poljski; SZ in Jugoslaviji naj bi po nacistični teoriji živela manjvredna
slovanska rasauporabni kot suženjska delovna sila, manj sposobni zapisani uničenju ali
medicinskim poskusom, (prisilno) delovno silo so predstavljali tudi vojni ujetniki;
 drugačno politiko je Nemčija zaradi prepričanja večvrednosti arijske rase izvajala v
germanskih državahformalno pustila domačo oblast (nekateri monarhi in vlade ostale v
domovini, drugi se umaknili v VB);
 Najslabša usoda je po nacistični ideologiji čakala Jude, ki so bili v evropskem
antisemitizmu utelešenje zla;
 Že pred vojno so Nemci sprejeli protijudovsko zakonodajo  izključitev iz javnega
življenja;
 Januarja 1942 so sprejeli sklep o „dokončni rešitvi“ judovskega vprašanja  odpiranje
uničevalnih taborišč namenjena množičnim likvidacijam  do konca vojne v taboriščih
opravili najhitrejši in najbolj sistematični genocid v zgodovini  pobitih med holokavstom
(tako poimenovan ta poboj) je med 5 in 6 milijoni Judov;




8. ODZIV PREBIVALSTVA – KOLABORACIJA
Sodelovanje oz. kolaboracija z okupatorjem je imela različne oblike:
o upravne kolaboracije
o politične kolaboracije
o vojaške kolaboracije
o gospodarska kolaboracija
Kolaboracijo so podprli voditelji ali skupine  sorodna ideološka načela: nacionalizem,
antisemitizem in protikomunizem;
Najvišja stopnja sodelovanja z okupatorjem je bila vojaška kolaboracija (Skandinavija,
zahodne države, srednji Evropi in na Balkanu)  uporabljali domačo policijo in prostovoljcev
za bojevanje proti odporniškim skupinam;
Manj posluha so imeli Nemci za sprejemanje kolaboracije od slovanskih narodov šele proti
koncu vojne sprejeli pomoč od pripadnikov „nižje rase“;
9. ODZIV PREBIVALSTVA – ODPORNIŠTVO
 Večina je bila do vsiljenega političnega sistema sovražnanastanek odporniških gibanj;
 Prevladovale različne oblike odpora:
o pisanje gesel
o trošenje letakov s protiokupatorskimi gesli
o ilegalni tisk
o skrivališča za Jude
o domačine in sestreljene pilote zavezniškega letalstvaprepeljati na nevtralno ali
zavezniški območje;
o zbirali pomoč za odporniške skupine, informacije o okupatorjevih silah in
sodelavcih za zavezniške obveščevalne službe;
 Močna gverilska gibanja so pogosto organizirale leve politične skupine zlasti komunisti;
 V Evropi so najmočnejšo partizansko vojsko organizirali v Jugoslaviji, na Poljskem, SZ,
Franciji, Grčiji in Italiji; v Aziji pa Kitajska;
 V nekaterih državah (Poljska, Francija, Italija) razvije več odporniških gibanj  med seboj
tekmovala za naklonjenost prebivalstva in prevzem oblasti po vojni;
 Odporniška gibanja niso bila usmerjena samo proti okupatorju ampak tudi proti
sonarodnjakom, ki so sodelovali z okupatorjispopadi tudi med kolaboracionisti in
odporniki;
 Francijaleta 1940 je Nemčija okupirala severni del Francije s Parizom in vso atlantsko
obalo, JV Francija pa je ostala pod nadzorom Francozov s prestolnico v mestu Vichy 
Vishyska Francija pod vodstvom maršala Henri Petaina;
 Kmalu nastalo odporniško gibanje, ki je bilo razcepljeno na komunistične partizanske
enote in na Resistancegibanje, ki so ga vodile druge politične skupine;
 v francoskih kolonijah je general Charles de Gaulle s podporo zaveznikov organiziral
francoske enotebojevale na zavezniški strani na bojiščih v Afriki in Evropi; Odporniške
skupine so se poenotile maja 1943;
 Drugo najmočnejše odporniško gibanje se je razvilo septembra 1943 v Italijipo padcu
fašizma in kapitulaciji Italijegibanje enotno le na vrhu, na terenu pa je vsaka stranka
imela svoje oborožene enote;
 V drugih državah: Nizozemska, Belgija, Danska so prevladovale pasivne oblike odpora;
 Norveška je izkoristila prednost gozdnatega, goratega in razgibanega terena, s
sabotažami ohromile premike nemške vojske;
 Na vzhodu, kjer je bil nemški okupator bolj krut od domačega prebivalstva, so s
partizansko taktiko obvladovali velika območja in akcije usklajevali s poveljstvom Rdeče
armade;
 Na Poljskem razvili dve odporniški gibanji:
o prvo ostalo zvesto vladi v izgnanstvu v Londonuorganiziralo poljsko vojsko v
izgnanstvu in domačo armado „Armia Krajowa“le ta se je borila z zahodnimi
zavezniki na zahodni fronti;
o druga je vodila oborožen odpor na Poljskempod vplivom SZ se je razvila še
„Armia Ludowa“ (Ljudska armada)  ob koncu vojne SZ izkoristila, da je lahko
postavilo na oblast prosovjetsko vodstvo;
 Podobno odporniško gibanje tudi v Grčiji in na Kitajskem nesoglasja so se po vojni
nadaljevala v državljansko vojno;
10. VOJNA IN TEHNOLOGIJA
 Druga svetovna vojna je spodbudila številne raziskave in poskuse;
 Raziskave novih vrst orožja ali opreme za vohunjenje so po vojni vplivale na hiter razvoj
transportnih sredstev in radijske tehnologije:
o „slavni“ jeep, kot odlično terensko voziloavtomobilsko inustrijo spodbudi k
izdelovanju terenskih avtomobilov;
o Nemci so med vojno izdelali prvo reaktivno letalo in z letečimi bombami V1 in V2
tudi prva letala brez pilota;
o Razvoj sodobne elektronike je spodbudila tudi izdelava čim manjših oddajnikov za
vohune ali tempiranih bomb s časovnim zamikom;
o Vojna spodbudila množično uporabo izumov, ki so jih odkrili že pred
vojnoRADAR  med vojno razvili do te mere, da brez njega niso bila več
mogoča daljnosežne vojaške operacije;
 Korak naprej je naredila prehrambna industrija razvoj nadomestne hrane in njeno
konzerviranje;
 V zdravstvu se je med vojno razširila uporaba (pred vojno odkritega) PENICILINA
:
o razvoj in uporaba sintetičnih zdravil (preparatov)
o skrb za zadostne zaloge krvne plazme je pripomogla k razvoju transfuzije in prvih
„krvnih bank“;
o razvoj kirurgije;
11. KONEC VOJNE – SVET VSTOPI V ATOMSKO DOBO
 6. junija 1944 so se v Normandiji izkrcale enote zahodnih zaveznikov po uspešnem
izkrcavanju so hitro napredovali proti osrednji Franciji v dveh mesecih dosegli Pariz;
 Nemška vojska je bila ukleščena med več frontami:
o na vzhodu so sovjetske enote spomladi 1944 prišle v ofenzivo, da bi tako
zahodnim zaveznikom omogočili uspešno izkrcavanje;
o Na Apeninskem polotoku so maja 1944 zavezniške sile prebile nemško obrambno
črto južno od Rima krenile proti severu;
o Konec leta 1944so frontne črte ponekod že dosegle meje Nemčije z začetka
vojneHitler še vedno upal, da lahko spreobrne izid vojne;
 Zadnja nemška ofenziva v Ardenih decembra 1944zadnji tak poskus;
 Spomladi 1945 se je nemška vojska naglo umaknila na vseh frontah, nemški vojaki pa so
se množično predajali zahodnim zaveznikom;
 28.4.1945 so italijanski odporniki v Milanu ujeli in ustrelili Benita Mussolinija;
 30.4.1945 se je v porušenem Berlinu ustrelil Adolf Hitler;
 Opolnoči iz 8. na 9. maj1945 je začela veljati vdaja Nemčije:
o
o
general Alfred Jodl je 7. 5. 1945 v majhni rdeči šoli na sedežu Eisenhowerjevega
poveljstva v Reimsu podpisal dokument o brezpogojni vdaji Nemčije.
dan kasneje, 8. maja 1945, so dokument podpisali tudi pri maršalu Žukovu v
Berlinu.
 NA PACIFIŠKI FRONTI so se Američani in zavezniki soočali s silovitim odporom japonskih
vojakovbojevali do zadnjega moža ali se odločali za samomorilske akcije (kamikaze) 
ogromno žrtev;
 Američani želeli zmanjšati število lastnih žrtev, zato niso osvajale otoka za otokom
temveč s strategijo „žabjih skokov“ osvajajo pomembne strateške točkes tem
približujejo fronto Japonski, ki bi postala dosegljiva ameriškemu letalstvu;
 S severa je avgusta 1945 Japonsko napadla še SZ;
 Po hudih izgubah na otokih Iwo Jima in Okinava so čedalje bolj resno razmišljali, da bi za
končanje vojne uporabili novo orožje – ATOMSKO BOMBO kljub nasprotovanju
nekaterih ameriških vojaških poveljnikov so odvrgli atomski bombi:
o 6.8.1945 na Hirošimo in
o 9.8.1945 na Nagasaki
11. Japonsko dokončno prepričalo o predaji  2.9.1946 so podpisali kapitulacijo;
 Od 4. do 11.2.1945 so se v Jalti na polotoku Krimu zadnjič sestali veliki trije (Churchill,
Roosevelt in Stalin)  aprila 1945 je umrl ameriški predsednik Roosevelt, nasledil ga je
Harry Truman;
 Dogovarjali so se o povojni ureditvi sveta  prišla do izraza razlika med zahodnimi
demokracijami in sovjetsko komunistično ureditvijo:
o Stalne članice Varnostnega sveta OZN (med te uvrstili velike zmagovalke vojne)
imajo pravico veta;
o Razdelitev Nemčije in Avstrije na okupacijske cone;
o Stalin obljubil, da bo po nekaj mesecih po porazu Nemčije SZ napovedala vojno
Japonski;
o Večine sklepov iz Jalte niso objavili, saj so se že dogovarjali o premikanju meja 
kar pa je v nasprotju z obljubami Atlantske listine;