BIOLOGIJA 1. LETNIK Martin Podlipec Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Kazalo KAZALO 2 UVOD 4 ZAHVALE 4 UVOD V BIOLOGIJO 5 1. 2. 3. 4. 5. 5 6 6 7 7 SMERI (PODROČJA) PREUČEVANJA BIOLOGIJE IN BIOLOŠKE PANOGE (DISCIPLINE) BIOLOGIJA KOT NARAVOSLOVNA VEDA BIOLOŠKI KONCEPTI ZNANOST KOT RAZISKOVANJE ZNANSTVENA METODA DELA CELICA 9 1. ZGRADBA IN DELOVANJE ZGODOVINA CITOLOGIJE SPLOŠNE LASTNOSTI CELIC VRSTE CELIC 2. NOTRANJA ZGRADBA PROKARIONTSKE CELICE 3. NOTRANJA ZGRADBA EVKARIONTSKE CELICE CELIČNA MEMBRANA CELIČNA STENA CITOPLAZMA CELIČNI ORGANELI 4. ENDOPLAZEMSKA HIPOTEZA 9 9 9 10 10 11 11 12 12 12 16 KEMIČNA SESTAVA CELICE 17 1. SNOVI, KI SESTAVLJAJO CELICO 2. ANORGANSKE SNOVI VODA → H2O 3. ORGANSKE SNOVI OGLJIKOVI HIDRATI LIPIDI BELJAKOVINE VITAMINI 17 17 17 18 18 19 20 21 CELIČNI PROCESI 22 1. CELIČNA MEMBRANA = PLAZMALEMA = BIOTSKA MEMBRANA PREHAJANJE SNOVI SKOZI CELIČNO MEMBRANO 22 22 2 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik 2. PRESNOVNI PROCESI / METABOLIZEM BAZALNI METABOLIZEM 3. ATP – ADENOZIN TRIFOSFAT ZGRADBA ATP-JA PROCESI V KATERIH SE ATP PORABLJA 4. KOFAKTORJI 5. ENCIMI / BIOKATALIZATORJI ZGRADBA ENCIMOV POIMENOVANJE ENCIMOV LASTNOSTI ENCIMOV UPORABNOST ENCIMOV 6. ENERGIJSKI METABOLIZEM 7. VRENJE / FERMENTACIJA ALKOHOLNO IN MLEČNOKISLINSKO VRENJE 8. AEROBNO CELIČNO DIHANJE 9. ANABOLIZEM / IZGRAJEVANJE FOTOSINTEZA 23 23 24 24 24 25 26 26 26 26 26 27 27 27 28 30 30 VIRI 33 VIRI – SLIKE 33 PERIODNI SISTEM ELEMENTOV 34 3 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Uvod Živjo! Ime mi je Martin in sem velik ljubitelj kemije in biologije. Narava in njeni procesi me zanimajo že od malih nog, poleg tega pa sem imel to srečo, da sem imel/imam mentorje, ki so me vedno znova navduševali/me navdušujejo nad naravoslovjem. Kot veste, se s tretjim letnikom pojavi čas, ko je potrebno stvari vzeti v roke in začeti garati. Vpisne točke za naravoslovne fakultete so iz leta v leto višje, zato se moramo v zadnjih dveh letih prav lepo namučiti, da jih zberemo čim več. To je bil eden izmed razlogov, da sem začel pisati ta »učbenik«. Odločil sem se namreč za dokaj mazohistično kombinacijo maturitetnih predmetov (kemija in biologija). Glavni razlog za pisanje tega »učbenika« pa je zagotovo urejenost zapiskov. Dobri zapiski nam lahko služijo dolga leta, zato se mi je zdelo večdnevno pretipkavanje zvezkov v Word smiselno opravilo. Kakorkoli, upam, da ti bo moj »učbenik« dobro služil in upam, da ti bo pomagal priti do boljše ocene. S sošolcem sva bila »testna zajčka« za te zapiske in morava reči, da delujejo odlično. Vendar, kot vedno, je pogoj učenje. Dobro se navadi osnov in ne boš imel/a problemov pri razumevanju snovi nadaljnjih treh let. Želim ti srečno šolsko leto! Martin Podlipec Zahvale Posebno bi se rad zahvalil še nekaterim: Sonja Kačar, prof. Zahvaljujem se Vam za vso prejeto znanje in praktične nasvete v šolskem letu 2017/18, za pomoč pri nastajanju tega »učbenika« in seveda za prenašanje mene in Alishana. Isabela Rizvić Zahvaljujem se ti za lektoriranje »učbenika« in za neskončno podporo. Mihala Korelc Zahvaljujem se ti za izposojene zapiske, ki so super urejeni. So 100-krat lažje berljivi kot moji. Alishan Salihi Zahvaljujem se ti za dodaten pregled reakcijskih shem in za tvoje modrosti, ki sem jih bil deležen med poukom kemije. In še ostalim, ki ste pomagali pri izboljšavi »učbenika«. Če sem slučajno pozabil nate, se lahko dopišeš: ________________________ 4 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Uvod v biologijo Bios (življenje), logos (nauk) Je naravoslovna veda in znanost o življenju in živih bitjih Proučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo povezanost Ekosistem → skupek žive in nežive narave Tkiva: Celica → živa enota Mišično Krovno Žično Vezivno najmanjša Populacija → skupina osebkov, ki pripada isti vrsti, živi v določenem prostoru ob istem času in se med seboj razmnožuje Slika 1 - hierarhična ureditev živih sistemov Za živi svet sta značilni raznolikost (1.850.000) in enakost vrst Znanost → načrtno odkrivanje novih spoznanj s pomočjo znanstvenikov Veda → tako imenujemo vso znanje človeštva o nekem tematsko zaokroženem območju Stroka → uporabno znanje s področja neke vede 1. Smeri (področja) preučevanja biologije in biološke panoge (discipline) Področja: o Mikrobiologija → bakterije (mikroorganizmi) o Mikologija → glive o Botanika → rastline o Zoologija → živali o Virologija → virusi o Antropologija → človek Smeri delimo glede na to, kaj znanstveniki pri posameznih področjih preiskujejo Panoge: o Morfologija: Anatomija → veda o delih, ki jih vidimo s prostim očesom (zgradba) Histologija → veda o tkivih Citologija → veda, ki proučuje celice o Fiziologija → veda o življenjskih procesih o Genetika → veda o dedovanju o Molekularna biologija → molekule, ki sestavljajo naše celice o Ekologija → odnosi med živo in neživo naravo o Embriologija → veda o razvoju življenja o Paleontologija → fosili o Etologija → živali v skupnosti o Kozmična biologija → življenje izven zemlje o Forenzična mikrobiologija → bioterorizem 5 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik 2. Biologija kot naravoslovna veda Naravoslovne vede proučujejo naravne zakonitosti: o Biologija o Kemija o Fizika o Geologija o (matematika) Biologija je osnova: o Medicini o Veterini o Gozdarstvu o Agronomiji Pomembna je pri napovedovanju družboslovnih ved in znanosti Prepleta se tudi s tehničnimi vedami in znanostmi: o Biotehnologija o Genski inženiring Interdisciplinarnost → pri reševanju biološkega problema sodelujejo fiziki, kemiki, matematiki, … Medstrokovne / interdisciplinarne panoge: o Biokemija o Bionika o Biofizika o Biogeografija 3. Biološki koncepti So splošne zakonitosti oz. trditve, ki razlagajo zgradbo in delovanje sveta Splošni koncepti → veljajo za vse organizme Posebni koncepti → veljajo samo za določene skupne organizmov ali za nekatere celice Temeljni biološki koncepti so temelj za razumevanje biologije in povezujejo biologijo v celoto Koncepti: 1. Celica je osnovna enota živega: Prokarionti (bakterije) brez jedra Enocelični evkariontski organizmi Evkarionti 2. Dedna informacija je zapisana v molekulah DNK → lahko se identično podvoji in tako zagotavlja kontinuiteto življenja 3. Živi sistemi so organizirani hierarhično → glej sliko 1 (str. 4) 4. Zgradba živih sistemov je povezana z njihovim delovanjem 5. Organizmi potrebujejo vir energije → ta lahko gre le v eno smer: svetlobna energija → kemična energija → toplotna energija 6. Delovanje živih sistemov je uravnano → delujejo usklajeno → njihovo delovanje je uravnano 7. Enotnost in raznolikost živih sistemov 8. Evolucija je osnovni koncept v biologiji → je posledica dednih variacij in naravnega izbora 6 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Slika 2 - kroženje energije v naravi 4. Znanost kot raziskovanje Biologija → naravoslovna veda Značilnosti: o Ukvarja se samo z naravnimi pojavi o Znanstveniki zbirajo in urejajo podatke o naravi na natančen in sistematičen način ter iščejo povezave med njimi o Na temelju zbranih podatkov predlagajo razlage o naravnih pojavih, ki jih je moč preveriti s kritično presojo dokazov Glede na cilj raziskovanja delimo: o Temeljne / bazične raziskave → razlaganje naravnega pojava in iskanje odgovora na to, kako deluje življenje o Uporabne / aplikativne raziskave → usmerjene v razvoj novih tehnologij in izdelkov; raziskave temeljijo na znanju pridobljenem s temeljnimi raziskavami 5. Znanstvena metoda dela 1. Izhodišče je problem → vedno mora biti v obliki vprašanja 2. Dejstva in podatki: o Kvantitativni: Količinski Pridobivamo jih s pomočjo meril oz. pripomočkov o Kvalitativni: Pridobivamo jih s pomočjo čutil Podatki kot npr. kako se oglaša neka žival 3. Delovna hipoteza: o Razlaga o Napoved 4. Preverjanje hipoteze: o Opazovanje o Meritev o Poskus ali eksperiment: Kontroliran Nekontroliran 7 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik 5. Teorija 6. Nauk 7. Zakon Primer metode znanstvenega dela: Hipoteza: roža ne more zdržati brez vode Razlaga: večina rastlin, še posebej rože, zahteva veliko vode Napoved: roža brez vode se bo posušila Preverjanje: 20 dni v poletju nismo zalivali rož in so ovenele Teorija: roža brez vode se posuši 8 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Celica 1. Zgradba in delovanje Celica je majhen, kompleksen in dinamičen živi sistem Je osnovna in funkcionalna enota vseh organizmov: o Prokarionti → celice brez jeder o Evkarionti Pri delitvi celice se dedni material prenese iz materine na hčerinski celici (mitoza) Skica 1 - celična delitev Zgodovina citologije Prvi mikroskop → Zacharias, Hans Janssen → 9-kratna povečava Antonie Van Leeuwenhoek → mikroskop z eno lečo Rober Hooke → prvi poimenoval celice; izboljšal svetlobni mikroskop Robert Brown → v 19. stoletju odkril celično jedro Matthias Schleiden in Theodore Schwain sta postavila temelje celične teorije: o Trdila sta, da so vse rastline iz celic, in da ima vsaka celica dvoje življenj → svoje in tisto, ki ga prispeva organizmu, katerega del je o Isto sta kasneje potrdila tudi za živali Rudolf Wirchov → odkril mitozo Walter Flemming → opisal delitev celic 20. stoletje → ogromen napredek celične teorije → odkritje elektronskega mikroskopa Splošne lastnosti celic Oblika celic Stalne oblike Spreminjajoče oblike (malo) → levkociti, amebe, spermiji Oblika celice je odvisna od njene funkcije: o Okrogle → krovne o Zvezdaste o Nitaste o Pravokotne (rastlinske) Velikost celic Celice merimo v μm (mikrometri → 10-6) Rastlinske celice so največje, virusne pa najmanjše Bakterijske celice → živalske celice → rastlinske celice (10-krat večje od živalskih) Imajo ugodno razmerje med površino in prostornino za potovanje snovi v celico Jedro zaradi tega hitreje nadzoruje delovanje celic Transport snovi po celici je hitrejši 9 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Barva Rastlinske celice so zelene Živalske celice so prozorne, lahko pa vsebujejo različne pigmente: o Eritrociti → rdeči o Koža → rjavi o Lasje, oči, koža → melanin Število Odvisno je od vrste, velikosti in starosti organizma Vrste celic Vsem celicam je skupno, da imajo: o Membrano o Beljakovine o DNK o Vse potrebujejo snovi in energijo o Imajo skupnega evolucijskega prednika 2. Notranja zgradba prokariontske celice Koki Bacili Spirohete / spirili Posebnosti: Cianobakterije se lahko preživljajo s fotosintezo zaradi posebnih pigmentov v citoplazmi Razmnoževanje: nespolno → celična cepitev Slika 3 - prokariontska celica Plazmid → odpornost na antibiotike, spolno razmnoževanje Kapsula (sluz) → varuje pred izsušitvijo, temperaturnimi ekstremi, virusi Celična stena → opora, oblika, zaščita Celična membrana → prehod snovi Bički → premikanje Mezosomi → tukaj so encimi, ki omogočajo celično dihanje DNK → dedni material Ribosomi → tu nastajajo beljakovine → spajanje aminokislin Pili → votle cevke, po katerih se izmenjuje plazmid Citoplazma → iz vode, beljakovin, maščob; nukleoid → del citoplazme z molekulo DNK 10 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik 3. Notranja zgradba evkariontske celice Vse imajo: o Citoplazmo o Jedro o Celične organele o Celično membrano o Celično steno (glive, rastline) Slika 4 - evkariontske celice Celična membrana Slika 5 - celična membrana Sestavljena je iz dveh slojev fosfolipidov Glavice fosfolipidov so polarne (hidrofilne), preostali del je nepolaren (hidrofoben) Med fosfolipidi je holesterol, ki deluje kot lepilo → jih učvrsti Model celične membrane imenujemo tudi model tekočega mozaika Je izbirno prepustna / selektivno prepustna V rastlinski celici podobne membrane obdajajo tudi jedro, mitohondrije, lizosome, plastide, Golgijev aparat, … 11 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Celična stena Imajo jo glive in rastline Celico ščiti in ji daje oporo Pri rastlinah je sestavljena iz celuloze, pri glivah pa iz hitina To je mrtvi del celice Piknja je stanjšani del celične stene, skozi katero prehajajo snovi Plazmodezme so tuneli, ki potekajo skozi piknje Citoplazma Vse, kar se nahaja med celično membrano in jedrom, je citoplazma Tekočina, v kateri plavajo celični organeli, je citosol Citosol je iz vode, lipidov, maščob, ogljikovih hidratov, … Celični organeli Membranski celični organeli: o Endoplazemski retikulum o Golgijev aparat o Lizosomi o Mitohondriji o Kloroplasti o Vakuola Nitasti organeli Zrnati celični organeli: o Ribosomi Membranski celični organeli 1. Vakuola: o Samo v rastlinskih celicah o Velika (do 95% prostornine), po navadi ena o Obdaja jo membrana → tonoplast o V njej je voda → turgorski tlak → daje obliko in oporo o Lahko je shramba ali prebavilo o Celični sokovi: Voda Soli, ioni, kristali Sladkorji (glukoza, fruktoza, saharoza) Beljakovine Maščobe Eterična olja Barvila (cvetovi, plodovi) Alkaloidi (kofein, tein, teobromin, nikotin, morfin) Čreslovine (v nekaterih plodovih → brusnice) 12 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik 2. Endoplazemski retikulum: o Sploščene cisterne, ki so blizu jedra in se z njim povezujejo o Zrnati / granularni: Vsebuje ribosome → sinteza beljakovin za membrane tistih beljakovin, ki se izločijo iz celice o Gladki / agranularni: Nastanek fosfolipidov, steroidov, razgradnja strupenih snovi, kopičenje Ca2+ o Oblikujeta membranske mehurčke, ki se odcepljajo in zlivajo z drugimi membranami Slika 6 - endoplazemski retikulum 3. Golgijev aparat: o Sploščene cisterne o Od njega se odcepljajo vezikli o Zbira snovi, ki so prej nastale npr. v endoplazemskem retikulumu, jih še preoblikuje, zapakira in pošlje po celici proti membrani ali kam drugam 4. Lizosomi: o Mehurčki, ki jih imajo le živalske celice o Nastanejo iz Golgijevega aparata → se odcepijo od njega o V njih poteka razgrajanje o Snovi, ki jih celica sprejme, so obdane z membrano → endocitotski vezikel o Ta se zlije z lizosomi, ki vsebujejo encime → prebavna vakuola ali sekundarni lizosom Slika 7 - delovanje lizosomov 13 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Dvomembranski celični organeli 1. Mitohondrij: o Celično dihanje o Molekule ATP → adenozin trifosfat → ''celične elektrarne'' o Ima svoj DNK in svoje ribosome o Se deli Slika 8 - mitohondrij 2. Plastidi: o Neobarvani plastidi: Levkoplasti (amiloplasti → škrob) o Obarvani plastidi: Kromatofori: Fotosintetsko neaktivni → kromoplasti (rumeni, rdeči) Fotosintetsko aktivni → kloroplasti (zeleni) o Kloroplast: Okrogel Velikost → 5-10 mikronov Slika 9 – kloroplast o Peroksisom: Okrogli organeli obdani z membrano → imajo encime Sodelujejo v presnovi Stranski produkt → vodikov peroksid, ki ga pretvarjajo v vodo in v O2 s pomočjo encima katalaza 14 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Zrnati celični organeli 1. Ribosomi o Pripeti so na endoplazemski retikulum ali pa plavajo prosto v citoplazmi o So iz RNK in beljakovin o Sinteza beljakovin o Imajo jih tudi prokariontske celice o So iz dveh podenot Nitasti celični organeli 1. 2. 3. 4. Mikrofilamenti → 7nm Intermediarni filamenti → 8-10nm Mikrotubuli → 20-25nm Centrioli: o Le v živalskih celicah o Sta dva in nahajata se v jedru o Sodelujeta pri celični delitvi o Na obodu 9*3 mikrotubuli 5. Bički, migetalke → 9*2 mikrotubula + 2 v sredini Jedro in jedrce Jedro: o V vseh evkariontskih celicah, razen pri eritrocitih in trombocitih o Največji del celice → 5-50μm o Eno ali več o Različnih oblik o Nadzorni center o Delitev o Informacijsko središče → DNK o Vsebuje DNK, RNK, vodo, ione, ribosome in proteine o Obdano z jedrnim ovojem, ki ima dve membrani s porami o Kromatin → kromosom o V njem je eno ali več jedrc Jedrce: o V jedru o Med mitozo se raztopi o Število je različno o So iz beljakovin in 5% RNK o Funkcija → v njem nastajajo ribosomske predenote, ki pa so iz ribosomske RNK (nastajajo v jedru) in beljakovine, ki pridejo iz citoplazme preko jedrnih por Slika 10 – jedro 15 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik 4. Endoplazemska hipoteza Evkariontska celica se je razvila iz prokariontske z njunim združevanjem → endocitoza Celica vrinjenca ni prebavila, ampak je med njima nastalo sožitje Vrinjenci so v celici dobili funkcijo celičnega dihanja → mitohondriji Fotosintetski vrinjenci Nastali so še drugi organeli Dokazi za simbiotsko hipotezo: o Mitohondriji in kloroplasti nastajajo samo iz sebi enakih in nikoli iz drugih delov celice → razmnožujejo se z delitvijo o Imajo lastno DNK, ki daje informacije za sintezo specifičnih mitohondrialnih in kloroplastnih RNK proteinov o Njuna DNK ima lastnosti prokariontske in evkariontske DNK → ker nima beljakovin o Vsebujeta lastne ribosome o Fosilni ostanki o Razlika v zgradbi zunanje membrane kloroplastov in mitohondrijev (izvira od gostiteljev) se po kemizmu loči od notranje membrane (izdelal jo je vrinjenec) o Še danes prosto živeči sorodniki kloroplastov, ki živijo v simbiozi → modrozelena cepljivka Nostoc v celicah glive Geosiphon 16 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Kemična sestava celice 1. Snovi, ki sestavljajo celico Biogeni elementi: o C o H o N o O o P o S 2. Anorganske snovi Voda → H2O Je polarna molekula Ima dva električna pola → dipol Topilo za polarne molekule Vezana voda okoli vezanega naredi hidratacijski ovoj Slika 11 - hidratacijski ovoj Manjši ioni imajo večji hidratacijski ovoj (večji privlak) → so manj gibljivi Večji ioni imajo manjši hidratacijski ovoj (manjši privlak) → so bolj gibljivi Prosta voda → metabolna voda Molekule vode se med seboj povezujejo z vodikovo vezjo Fizikalne lastnosti vode: o Gostota vode → spreminja se s temperaturo; led ima manjšo gostoto od vode, zato plava na njej o Anomalija vode → najgostejša je pri 4oC o Velika specifična toplota → za segrevanje 1kg tekoče vode za 1oC je potrebno veliko energije, ko pa se ohlaja, v okolje sprosti ogromno energije; to omogoča stabilno življenjsko okolje o Velika površinska napetost 17 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik 3. Organske snovi Biomonomeri → majhne organske molekule, topne v H2O, ki jih imajo vsi organizmi Biopolimer ↔ Biomonomer; (→ hidroliza; +H2O) (← polimerizacija; -H2O): o Polisaharidi ↔ monosaharidi o Beljakovine ↔ aminokisline o Lipidi ↔ glicerol, maščobne kisline o Nukleotinske kisline ↔ nukleotidi Ogljikovi hidrati So glavni vir energije za organizme Mono- in polisaharidi → njihova energija se porabi takoj Škrob, glikogen → energijska zaloga Celuloza, hitin → zaščitna funkcija So gradbena sestavina celic → celična membrana Sestavljeni so iz C, H, O v razmerju 1:2:1 → CnH2nOn (C6H12O6 → glukoza) Delimo jih na: o Enostavne → monosaharidi, monomeri o Sestavljene Enostavni sladkorji Pentoze → 5 ogljikovih atomov → riboza (ima –OH skupino), deoksiriboza, ribuloza Heksoze → 6 ogljikovih atomov → glukoza, fruktoza, galaktoza Vsi monosaharidi se raztapljajo v vodi in nastajajo pri fotosintezi Riboza → v RNK in energetsko bogatih molekulah Deoksiriboza → v DNK Glukoza → grozdni sladkor Fruktoza → sadni sladkor Sestavljeni sladkorji Disaharidi → sestavljeni iz dveh monosaharidov (s polimerizacijo): o Saharoza → trsni ali pesni sladkor → glukoza + fruktoza o Laktoza → mlečni sladkor → galaktoza + glukoza o Maltoza → sladni sladkor → glukoza + glukoza Ogliosaharidi → od tri do devet monomerov Polisaharidi → sestavljeni iz veliko monomerov → polimeri = makromolekule (se ne raztapljajo v vodi): o Škrob → rastline o Hitin → gobe, raki o Celuloza → rastline o Glikogen → živali Slika 12 – polisaharidi Rezervni / založni polisaharidi → škrob in glikogen: 18 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Škrob → v rezervnih rastlinskih celicah; zmes dveh sestavljenih sladkorjev Glikogen → rezervni polisaharidi za živali in človeka (v skeletnih mišicah in jetrih); presežek glukoze se shrani v obliki glikogena Strukturni polisaharidi → celuloza in hitin: o Celuloza → glavna sestavina pri rastlinah (v nitkah); je najbolj razširjena organska snov; lahko jo uporabimo za knjige, bombaž, toaletni papir o Hitin → sestavni del zunanjega ogrodja členonožčeve hitinjače (kutikula) in tudi celičnih sten gliv; glavna sestavina hitina je glukozamin Mono- in disaharidi so topni v vodi, polisaharidi pa ne o o Lipidi So maščobe in maščobam podobne snovi Niso topni v vodi Topijo se v nepolarnih organskih topilih (bencin, eter, kloroform) Skica 2 - triglicerid Vloga lipidov: o So pomemben vir energije o So zaloga energije o Predstavljajo toplotno izolacijo za telo in mehansko zaščito notranjih organov o Nekateri vitamini (A, E, D, K) se shranjujejo v maščobah o Fosfolipidi gradijo biotske membrane o Holesterol v membrani povečuje stabilnost celične membrane o Iz holesterola (steroidov) nastajajo nekateri spolni hormoni → progesteron in estrogen za ženski spol in testosteron za moški spol o Holesterol je pomemben pri izgradnji maščobnih ovojnic okoli aksonov o Iz holesterola v naši koži nastaja vitamin D Delitev: o Enostavni lipidi → prave maščobe (masti in olja), voski o Sestavljeni (kompleksni) lipidi → fosfolipidi, steroidi (holesterol) Prave maščobe So trigliceridi So estri alkohola glicerola in treh višjih maščobnih kislin Nastajajo s polimerizacijo, razpadajo s hidrolizo Maščobe, ki vsebujejo nasičene maščobne kisline, so pri sobni temperaturi trdne Največ nasičenih maščobnih kislin najdemo v maščobah živalskega izvora V olju prevladujejo nenasičene maščobne kisline Živalske maščobe so bolj zdravju škodljive → sodelujejo pri zamašitvi žil Fosfolipidi Skica 3 – fosfolipid 19 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Beljakovine So biopolimeri → makromolekule Najštevilčnejše in najbolj kompleksne organske snovi v celici Vloga beljakovin Strukturni proteini: o Kolagen → daje trdnost vezivnemu tkivu (koža, hrustanec) o Keratin → v koži o Beljakovine v celični membrani o Encimi → katalizatorji (pospeševalci) biokemične rekcije: Pepsin → v želodcu razgrajuje beljakovine o Nekateri živalski hormoni → beljakovine, ki sodelujejo pri celičnih procesih o Protitelesa → obrambni proteini, ki ščitijo organizem pred tujki o Gibalni proteini → miozin, aktin; sodelujejo pri krčenju mišic o Transportni proteini → hemoglobin; prenašajo kisik po krvi o Založni proteini → jajčni beljak; zarodku zagotavljajo vir dušika → za nastanek DNK o Toksini → onesposobijo ali ubijejo plen o Signalni proteini → G proteini; sodelujejo pri uravnavanju celičnih procesov tako, da se vežejo na druge beljakovine Zgradba beljakovin Sestavljene si iz elementov C, H, O, N in S Lahko tudi P, Fe, Cu, Mo, Zn Skica 4 – osnovna formula aminokislin Sestavljene so iz vsaj 50 povezanih aminokislin Skica 5 – dipeptid Peptidna vez povezuje aminokisline Esencialne aminokisline → telo jih ne more sintetizirati → zato jih moramo vnašati s hrano Neesencialne aminokisline → organizem jih sintetizira sam Ogliopeptid → do 10 aminokislin Polipeptid → več kot 10 aminokislin Beljakovina je polipeptid, ki ima med seboj povezanih vsaj 50 aminokislin Beljakovine se razlikujejo po številu in vrstnem redu aminokislin Samo enojajčni dvojčki imajo enake beljakovine Informacija za beljakovine je zapisana na DNK verigi 20 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Delitev glede zgradbe: o Enostavne beljakovine ali proteini → samo iz aminokislin o Sestavljene beljakovine ali proteidi → nanjo vezane še druge snovi (sladkorji, vitamini, barvila, kovinski ioni, nukleinske kisline) Delitev glede na obliko: o Kroglaste ali globularne beljakovine → beljakovine jajčnega beljaka o Nitaste ali fibilarne beljakovine → kolagen Struktura beljakovin Biološka funkcija beljakovin je odvisna od prostorske oblike: o Primarna struktura o Sekundarna struktura o Terciarna struktura o Kvartarna struktura Primarno strukturo omogočajo peptidne vezi med aminokislinami Sekundarna struktura → lahko v obliki vijačnice ali prepognjenega lista Terciarna → prostorska zgradba (3D), različne vezi Kvartarna → več terciarnih struktur; beljakovine, ki jih sestavlja več povezanih podenot Denaturacija beljakovin Sprememba strukture oz. oblike beljakovine → izguba biološke aktivnosti Vzroki: o Močnejše segrevanje → nad 60oC, v telesu nad 42oC o Nekatere kemikalije → alkohol, detergent, kisline, baze, organska topila Reverzibilna: o V ugodnih pogojih se vrne nazaj Ireverzibilna: o Se ne vrne v enako stanje, preide v trdnejše stanje → zakrkne Vitamini So organske spojine, ki jih organizem potrebuje za opravljanje življenjskih potreb Potrebna dnevna količina vitaminov je odvisna od: o Presnove o Načina življenja Delitev: o Topni v maščobah (A, D, E, K): Skladišči vse, razen K Zlasti v rastlinskih maščobah o Topni v vodi (B, C): V sadju, zelenjavi 21 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Celični procesi 1. Celična membrana = plazmalema = biotska membrana Celična membrana povezuje in hkrati ločuje celico od okolja Prehajanje snovi skozi celično membrano Umetne membrane so polprepustne → semipermeabilne Biotske membrane so izbirno prepustne → selektivno permeabilne Snovi, ki gredo lažje skozi membrano: o Voda o Majhne anorganske molekule → glicerol, sečnina, etanol o Organske snovi, topne v lipidih → vitamini Snovi, ki gredo težje skozi membrano: o Polarni delci, ki so majhni ioni → H+, Na+, Cl-, Mg2+ o Velike polarne molekule → sladkorji, aminokisline Kje prehajajo snovi skozi celico: o Skozi fosfolipidni dvosloj o S pomočjo beljakovinskih prenašalcev o Skozi kanal v beljakovini → beljakovinski kanal Načini prehajanja snovi skozi membrano Pasivni transport → prehod snovi iz višje koncentracije v nižjo: o Difuzija → mešanje delcev: Molekule se gibajo zaradi kinetične energije Difuzija je enakomerno razporejanje molekul s pomočjo kinetične energije, ki se pojavi zaradi težnje po enakomerni razporeditvi Pospešimo jo z mešanjem in s segrevanjem Poteka v celici in skozi celično membrano o Osmoza: Prehod vodnih molekul skozi celično membrano Poteka skozi posebne kanalčke → akvaporini Izotonično okolje → nevtralno okolje (enaka količina vode znotraj celice kot zunaj celice) Hipotonično okolje → več vode zunaj kot znotraj celice Hipertonično okolje → manj vode zunaj kot znotraj celice Polnjenje vakuole → deplazmoliza Krčenje vakuole → plazmoliza o Pospešena difuzija: Je prehod snovi s pomočjo posebnih beljakovinskih prenašalcev in je hitrejša Aktivni transport: o Teče s pomočjo beljakovinskih črpalk in ATP (energija → adenozin trifosfat) o Primer → natrij-kalijeva črpalka v živčnem sistemu Endocitoza in eksocitoza: Endocitoza → membrana objame delček hrane, ki je prevelik, potem sprejme potrebne snovi → tako se hrani večina enoceličnih organizmov (ameba, bele krvničke) Eksocitoza → izločanje 22 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Slika 13 - vrste transportov 2. Presnovni procesi / metabolizem Metabolizem ali presnova je ena od osnovnih lastnosti živih bitij So biokemični procesi, kjer potekajo energijske in snovne pretvorbe v celici Bistven pomen imajo encimi, ki katalizirajo kemijske reakcije Procesi presnove potekajo v dveh smereh: o Katabolizem / razgradnja: Iz velikih molekul v manjše, enostavnejše Energija se sprošča Celično dihanje, vrenje o Anabolizem / izgrajevanje: Iz enostavnih molekul nastajajo bolj zapletene Energija se porablja / veže Fotosinteza, kemosinteza, sinteza beljakovin, sinteza glikogena, sinteza posameznih aminokislin o Procesa sta povezana Hitrost metabolizma merimo tako, da izmerimo: o Količino toplote, ki jo organizem sprosti v določenem času o Porabo kisika v določenem času Poraba energije je pri različnih aktivnostih višja od bazalne porabe energije Za vse procese metabolizma organizmi potrebujejo energijo: o Avtotrofni organizmi: Iz preprostih anorganskih spojin in svetlobne energije ali iz preprostih anorganskih spojin in energije, ki jo dobijo z oksidacijo anorganskih spojin, so sposobni sintetizirati organske molekule (s fotosintezo ali kemosintezo) o Heterotrofni organizmi: Iz okolja morajo prejeti organske in anorganske spojine Bazalni metabolizem Najmanjša hitrost metabolizma, ki je potrebna za to, da se med mirovanjem organizem ohrani pri življenju Sprosti se le toliko energije, da potekajo najosnovnejše življenjske naloge (dihanje, utrip srca, delovanje živčevja, delovanje prebavil, izdelava novih krvnih celic) Hitrost bazalnega metabolizma je odvisna od starosti, spola, telesne višine, načina prehrane, ... 23 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik 3. ATP – adenozin trifosfat ATP je energijsko bogata molekula → univerzalni vir energije Zgradba ATP-ja Organska dušikova baza → adenin Skica 6 - adenin Sladkor pentoza → riboza (C5H10O5) Skica 7 - riboza Tri fosfatne skupine → anorganski fosfati (ima energijsko bogate vezi) Skica 8 - anorganski fosfati Skica 9 – ATP ATP ↔ ADP (adenozin difosfat) ↔ AMP (adenozin monofosfat) Reverzibilna reakcija → lahko poteka v obeh smereh Procesi v katerih se ATP porablja Mehansko delo → kadar smo aktivni Celično delo → mitoza in mejoza Kemično delo → sinteza beljakovin Transportno delo → aktivni transport Organizmi uporabljajo ATP za kratkoročno shranjevanje energije Energijo za daljše shranjevanje shranjujejo v velikih polimerih (polisaharidi, maščobe) 24 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik 4. Kofaktorji Sodelujejo pri pretvorbah v celici Pomoč encimom pri prenašanju p+ in e- (oksido-redukcijski procesi → redoks reakcije) Navadno so nukleotidi in jih imenujemo koencimi Nastanejo iz vitaminov → nukleotinska kislina → 133 vitaminov Pri celičnem dihanju sodelujeta NAD+ in FAD+ Pri fotosintezi sodeluje NADP+ Nikotin adenin dinukleotid: Skica 10 – NAD Nikotin adenin dinukleotid fosfat: Skica 11 – NADP Oksidacija: o Oddajanje e- → samostojno ali skupaj z izgubo vodikovih protonov o Snov, ki oddaja e-, je reducent Redukcija: o Sprejemanje e- → samostojno ali skupaj s p+ vodika o Snov, ki sprejema e-, je oksidant NAD+ + 2e- + 2H+ → NADH + H+ NADP+ + 2e- + 2H+ → NADPH + H+ Prenaša od energetsko bogatih molekul H+ in e- iz enega mesta v celici na drugo oz. iz enega procesa v drugega 25 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik 5. Encimi / biokatalizatorji Encimi so snovi, ki pospešijo kemijske reakcije že pri nižjih temperaturah in pri nižjem pritisku s tem, da zmanjšujejo aktivacijsko energijo Po koncu reakcije ostanejo encimi nespremenjeni Zgradba encimov Beljakovine ali proteini → iz aminokislinskih ostankov Proteidi → beljakovine + nebeljakovinski del (anorganske snovi: kovinski ioni, organske snovi → koencimi (ti niso trajno vezani na encim)) Poimenovanje encimov Končnica –aza Proteaza, lipaza, karbohidraza, nukleaza, … Lastnosti encimov Slika 14 - delovanje encima So specifični Njihove reakcije so reverzibilne Katalitično delovanje encima je omejeno na določeno mesto → aktivni center Dejavniki, ki vplivajo na encimsko aktivnost: o Temperatura: Če se temperatura zniža, se reakcija upočasni Najboljša temperatura za človeka je 36oC Če je temperatura višja od 40oC, je to za nas smrtno nevarno, saj encimi koagulirajo / se strdijo Optimalna temperatura je telesna temperatura o pH: Večina encimov deluje v rahlo kislem, nevtralnem ali rahlo bazičnem okolju Izjema so želodec, trebušna slinavka in jetra Sprememba pH prepreči delovanje encimov → denaturacija encimov o Koncentracija substrata o Koncentracija encima → večja kot je, hitreje poteče reakcija o Inhibitorji → cianid, težke kovine, detergenti → upočasnjujejo encime o Aktivatorji → pospešujejo delovanje encimov → hormoni, kofein, tein, … Uporabnost encimov Mikrobni encimi v medicini V industriji in proizvodnji hrane V siru, pivu, marmeladi za razgradnjo organskih snovi Biosenzorji za prikaz glukoze v krvi, s pomočjo encima glukoze → oksidaze 26 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik 6. Energijski metabolizem Anaerobna metabolna pot: o Vrenje / fermentacija: Končni oksidant je organska snov Sproščanje energije → ATP za opravljanje dela o Anaerobno celično dihanje: Končni oksidant je anorganska snov → nitrat, sulfat, žveplo Aerobna metabolna pot: o Aerobno celično dihanje o Končni oksidant je anorganska snov → kisik 7. Vrenje / fermentacija Vrenje je katabolni proces, pri katerem se v anaerobnih pogojih (brez kisika) sprošča energija (ATP) iz organskih snovi Izvira iz obdoja, ko v ozračju še ni bilo kisika Poznamo več vrst vrenj: o Alkoholno (etanolno) vrenje: Encimi gliv kvasovk → pridobivanje piva, vina, peka kruha o Mlečnokislinsko vrenje: Encimi v skeletnih mišicah Encimi mlečnokislinskih bakterij → kisanje zelja, repe, zorenje sirov, pridobivanje jogurta o Ocetnokislinsko vrenje: Etanol → ocetna kislina o Propinovo vrenje o Mravljičnokislinsko vrenje o Maslenokislinsko vrenje Vrenje poteka v citosolu ob sodelovanju številnih encimov pri anaerobnih pogojih Energija se sprosti postopoma Encimi omogočajo več reakcij → vmesni produkti in ATP Vrenje poteka v nekaterih bakterijah in glivah kvasovkah, mlečnokislinsko vrenje pa tudi v živalskih mišicah Alkoholno in mlečnokislinsko vrenje Alkoholno vrenje: Skica 12 - alkoholno vrenje Mlečnokislinsko vrenje: Skica 13 - mlečnokislinsko vrenje 27 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Začetni proces razgradnje glukoze je enak do piruvata (molekula) in se imenuje glikoliza Glikoliza → začetna razgradnja glukoze Da glukoza lahko reagira, sta za začetek potrebni dve molekuli ATP → fosforilacija (vstop ATP molekul) Skica 14 - shema vrenja Do piruvata vsa vrenja potekajo enako, nato pa zaradi različnih encimov nastajajo vrenja različnih vrst Glive kvasovke povzročajo alkoholno vrenje: o Alkoholno vrenje je anaerobni proces, ki ga povzročajo glive kvasovke o Te glukozo spreminjajo v etanol in CO2 o Pri tem se sprošča energija, ki jo kvasovke rabijo za življenje in rast Mlečnokislinske bakterije in mišice povzročajo mlečnokislinsko vrenje: o Poteka v citosolu in v živalskih celicah, ko primanjkuje kisika o Pri tem iz glukoze nastane mlečna kislina Energijski izkupiček vrenja sta dve molekuli ATP, ki ostaneta v končnem produktu 8. Aerobno celično dihanje Je aerobni katabolni proces v celici, kjer se kompleksne organske spojine (sladkorji) razgradijo na enostavne anorganske spojine s pomočjo kisika Organizem tako pridobiva energijo (38 molekul ATP) Vzrok za hitrejše razmnoževanje organizmov je kisik → omogoča, da iz glukoze nastane več energije Alkoholno vrenje brez kisika: C6H12O6 → 2C2H5OH + 2CO2 + 2ATP Aerobno celično dihanje s kisikom: C6H12O6 + 6O2 → 6CO2 + 6H2O + 38ATP Alkoholno vrenje Nepopolna razgradnja organskih snovi Končni produkt je organska snov → alkohol V končnem produktu je še nakopičena energija Celično dihanje Popolna razgradnja organskih snovi Končni produkt so anorganske snovi → CO2, H2O Končni produkti nimajo več proste energije Tabela 1 - primerjava celičnega dihanja in alkoholnega vrenja Fakultativne bakterije → lahko živijo v anaerobnih ali aerobnih pogojih Celično dihanje v mitohondrijih: C6H12O6 + 6H2O + 6O2 → 6CO2 + 12H2O + 38ATP 28 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Štiri faze celičnega dihanja: 1. Glikoliza → citosol celic 2. Nastanek acetil-koencima A (acetil Co A) ali nastanek aktivirane ocetne kisline → matriks mitohondrija 3. Krebsov cikel ali citratni cikel → matriks mitohondrija 4. Elektronska transportna veriga (prenos elektrnov) ali dihalna veriga ali citokromska veriga ali oksidativna fosforilacija → notranja membrana mitohondrija (kriste) Glikoliza (glycolisis → razkroj sladkorja): o Proces poteka anaerobno o Glukoza se razgradi v dva piruvata o Celotni izkupiček sta 2 ATP in 2NADH + H+ Nastanek acetil-koencima A: o Razgradnja piruvata in nastanek acetil-Co A o Piruvata s pasivnim transportom vstopita v mitohondrijski matriks o V vsakem piruvatu se sprosti 1 CO2 ter 2e- in H+ → NADH + H+, nastane spojina z dvema ogljikovima atomoma; to je acetil-koencim A Krebsov cikel / citratni cikel o Acetil-Co A vstopi v Krebsov cikel o V ciklu nastajata NADH + H+, FADH2 in ATP; sprosti se CO2 o Od začetka glikolize: Vstopi 6 molekul vode Prenašalci vodika 10-krat odvzamejo po dva vodika Ogljikov skelet se razcepi Nastane 6CO2 in 4ATP Nastali CO2 potuje z difuzijo ven iz celice Molekule ATP potujejo v citosol s pomočjo Slika 14 primerjava cel. vretja in prenašalnih membranskih beljakovin → za dihanja celično delo V notranji mitohondrijski tekočini imamo 12 vodikovih prenašalcev (2 iz glikolize in 10 iz Krebsovega cikla), ki nosijo 24H+ in 24e- skupaj z veliko kemično energijo vodikovih eo Pomen Krebsovega cikla: Je osrednji cikel metabolizma Spojine tega cikla so izhodne spojine za sintezo novih molekul Oksidativna fosforilacija: o NADH + H+ in FADH2 preneseta e- in H+ na dihalno verigo, kjer so ustrezne beljakovine o Pri oksidativni fosforilaciji se prenašajo elektroni po dihalni verigi (zaporedje encimov) o Sintetizira se ATP o Elektroni in p+ sprejemajo kisik → nastane voda (stranski produkt dihanja) ATP sinteza izkorišča razliko v napetosti med obema stranema membrane, ki potiska električno nabite H+ ione preko membrane, za sintezo ATP Celično dihanje je oksidacija glukoze v CO2 in redukcija kisika v vodo C6H12O6 v CO2 in O2 v H2O Energija pri celičnem dihanju nastane tudi z razgradnjo beljakovin in maščob 29 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Slika 15 - povzetek celičnega dihanja 9. Anabolizem / izgrajevanje Organske snovi, ki se v organizmu porabijo pri katabolnih procesih za pridobivanje energije, se morajo nadomestiti Avtotrofni organizmi: o Iz preprostih anorganskih spojin in svetlobne energije ali iz preprostih anorganskih spojin in energije, ki jo dobijo z oksidacijo anorganskih snovi, so sposobni sami sintetizirati organske molekule → avtotrofna asimilacija (fotosinteza) Spajanje s pomočjo sončne energije → fotosinteza Spajanje s pomočjo oksidacije anorganskih snovi → kemosinteza 6CO2 + 6H2O → C6H12O6 + 6O2 Fotosinteza Bakterijska fotosinteza: Skica 15 - bakterijska fotosinteza Rastlinska fotosinteza: Skica 16 - rastlinska fotosinteza Sonce: o Le majhen del žarkov doseže Zemljino površino o Rastline absorbirajo le 1-5% svetlobe o Iz H in He o Masa je 300.000-krat večja od Zemlje o Premer: 1.392.000 km o Temperatura na površju je 6000oC 30 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Rastline absorbirajo vse vidne svetlobe, razen zelene Svetlobo, ki je potrebna za fotosintezo absorbirajo (vpijejo) asimilacijska barvila (fotosintetski pigmenti) Celoten proces fotosinteze pri rastlinah poteka v kloroplastih Fotosintetski pigmenti v rastlinah: o Klorofili (a,b,c,d) o Karoteini o Fikoeritrin (rdeč) o Fikocianin (moder) o Klorofil je organska spojina sestavljena iz C, H, O, N in Mg o Klorofil a je glavno fotosintetsko barvilo o Dva absorpcijska vrhova → v rdečem in modro-vijoličnem delu spektra Rastline so zelene zato, ker odbijajo zeleno barvo Pomožni fotosintetski pigmenti → ostala barvila, ki vsrkajo še ostale dele valovne dolžine vidne svetlobe V tilakoidno membrano so vgrajeni različni fotosintetski pigmenti V tilakoidni membrani kloroplasta so fotosintetska barvila razporejena v posebnih skupkih → fotosintetske enote Vsaka fotosintetska enota vsebuje dva fotosistema: o Fotosistem 1 → prenašanje H- po tilakoidni membrani o Fotosistem 2 → razgradnja vode Slika 16 - svetlobne reakcije Potek fotosintetskih reakcij Fotosinteza vsebuje od svetlobe odvisne / primarne in od svetlobe neodvisne / sekundarne reakcije → Calvinov cikel Svetlobne reakcije potekajo v tilakoidah kloroplasta, Calvinov cikel pa poteka v stromi kloroplasta Reakcija v tilakoidah → fotofosforilacija Svetlobne reakcije / fotofosforilacija je povezava elektronskega transporta, protonskega črpanja in sinteze ATP in poteka na tilakoidnih membranah v kloroplastu Sodelujejo prenašalci elektronov ter fotosintetski enoti, sestavljeni iz fotosintetskih barvil in beljakovin Fotoni svetlobe zadanejo molekulo klorofila a v fotosistemu 2 S tem se izbijejo e-, ki vstopajo v prenašalno verigo Izpraznjena mesta nadomestijo e-, ki se sprostijo ob cepitvi vode; pri tem se sprostijo tudi protoni in kisik e- se prenašajo na fotosistem 1 in do zadnjega člena, ki na zunanji strani tilakoide reducira NADP+ v NADPH Rezultat cepitve vode, prenosa e- po prenašalni verigi in prenosa protonov v tilakoidni prostor je nastanek protonskega gradienta Vsak protonski gradient predstavlja potencialno energijo, ki se lahko sprosti in koristno uporabi Pri fotofosforilaciji se ta energija porabi za sintezo ATP v stromi kloroplasta, ko se odpre črpalka → sinteza ATP na koncu prenašalne verige Protoni se prečrpajo v stromo, od koder se kasneje spet vrnemo v tilakoidni prostor 31 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Ta tok poganja sintezo ATP Nastala ATP (18) in NADPH (12) se v temotni stopnji porabita za redukcijo CO2 v sladkorje CO2 vstopa skozi listne reže in se reducira v sladkor → za to je potrebna energija Ključen je encim rubisco, ki veže CO2 na sladkor s 5 ogljikovimi atomi Calvinov cikel se mora 6-krat zavrteti za eno molekulo glukoze Slika 17 - skica fotosinteze 1 Slika 18 - skica fotosinteze 2 32 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Viri Sonja Kačar, prof. STUŠEK P., VILHAR B. 2011 BIOLOGIJA CELICE IN GENETIKA, biologija v gimnaziji. Ljubljana: DZS. ISBN 978-86-341-3989-1 Viri – slike Vse skice v tem učbeniku so bile prirejene po mojih zapiskih v šolskem letu 2015/16. Vse slike v tem učbeniku so fotokopije iz učbenika za biologijo: STUŠEK P., VILHAR B. 2011 BIOLOGIJA CELICE IN GENETIKA, biologija v gimnaziji. Ljubljana: DZS. ISBN 978-86-3413989-1 Razen slik: Slika 5: https://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact =8&ved=2ahUKEwjy0e2uyJ_dAhXRblAKHcLVBvAQjRx6BAgBEAQ&url=http%3A%2 F%2Fdijaski.net%2Fget%2Fbio_sno_celica__membrana_01.pdf&psig=AOvVaw2EO N405Wf9Dq65fwlKR9mY&ust=1536089207893058 Slika 11: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/67/Na%2BH2O.svg/2000pxNa%2BH2O.svg.png Slika 12: https://www.shtreber.com/uploads_gallery/originals/Hemija/8.%20razred/BIOLO%C5 %A0KI%20VA%C5%BDNA%20ORGANSKA%20JEDINJENJA/Polisaharidi%20%20skrob%20i%20celuloza/polisaharidni%20lanci%20(Small).jpg?1487253879167 Slika 13: https://image.slidesharecdn.com/passiveandactivetransport-110310145716phpapp01/95/passive-and-active-transport-3-728.jpg?cb=1299769125 Slika 14: https://www.delo.si/images/slike/picture/20150116/o_EncimiSubstrat_1024.jpg Slika 19: https://www.ric.si/mma/M171-431-1-1/2017101014421057/ 33 Podlipec M. 2017/18 Biologija – 1. letnik Periodni sistem elementov Slika 19 - RIC-ov periodni sistem elementov 34