 Naštejte nekaj čustev!
 Svoj seznam primerjajte s sošolci!
 Kaj imajo vsa zapisana čustva skupnega?
 Kaj sploh so čustva?
Opredelitev
 Čustva so duševni procesi in stanja, ki izražajo
človekov vrednostni odnos do zunanjega sveta in
do samega sebe.
 Čustva vključujejo fiziološke, kognitivne in
izrazne komponente.
ČUSTVA
 S čustvi doživljamo svet okoli sebe.
 Pojavijo se v situacijah, ki jih ocenjujemo kot
pomembne za nas. Primeri:
- strah doživljamo, ko obstaja možnost, da
bomo nekaj vrednega in pomembnega izgubili;
- jezo doživljamo, ko dogodki ne
potekajo v skladu z našimi željami, sami pa
verjamemo, da bi lahko vplivali na situacijo
- žalost doživljamo, ko izgubimo nekaj, kar je
za nas pomembno.
 Subjektivno doživljanje čustva, povezano z
ovrednotenjem okoliščin kot pomembnih,
spremljajo telesne spremembe in čustveni
izrazi.
 Ko doživljamo jezo, ker nam je nekdo preprečil
doseganje pomembnega cilja, slišimo razbijanje
svojega srca in postane nam vroče, drugi ljudje pa
lahko opazijo, kako mrščimo obrvi in stiskamo pesti.
Sestavni elementi čustev
 Subjektivno doživljanje čustva, po katerem se čustva
izkustveno razlikujejo od drugih duševnih procesov
 Kognitivna ocena: pripis pomena in pomembnosti situaciji
ali dogajanju
 Fiziološko vzburjenje: telesna spremembe, ki so povezane z
delovanjem avtonomnega živčnega sistema
 Čustveni izrazi: spremembe vedenja, ki se kažejo predvsem
v mimiki obraza, gibih, telesni drži in glasu.
KOMPONENTE ČUSTEV
 Čustva lahko razdelimo glede na tri komponente:
vrednostno, jakostno in aktivnostno.
 VREDNOSTNA
- prijetna (veselja, ljubezen)
- neprijetna (jeza, strah)
 JAKOSTNA - močna (bes, panika, evforija)
- šibka (zadovoljstvo, dobro razpoloženje)
 AKTIVNOSTNA - vzburjajoča (strah, jeza, veselje)
- pomirjujoča (žalost, zadovoljstvo)
Presodite komponente čustev: veselje jeza strah, ljubezen, žalost!
 Veselje (prijetno,




močno/šibko, vzburjajoče)
Jeza (neprijetno,
močno/šibko, vzburjajoče)
Strah (neprijetno,
močno/šibko, vzburjajoče)
Ljubezen (prijetno,
močno/šibko, vzburjajoče)
Žalost (neprijetno,
močno/šibko, pomirjajoče)
TEMELJNA IN SESTAVLJENA ČUSTVA
TEMELJNA ČUSTVA
- so prirojena - pojavljajo
se kmalu po rojstvu
- so univerzalna –
pojavljajo se v vseh
kulturah
- njihova funkcija je
prilagoditev
veselje, žalost, jeza, strah,
sprejemanje, zavračanje (gnus)
pričakovanje, presenečenje
SESTAVLJENA ČUSTVA
- nastanejo tako, da se
tem. čustva “povezujejo”
- Pojavljajo se kasneje v
življenju
- So veliko bolj odvisna od
družbeno kulturnih
vplivov.
ljubosumje, zaničevanje,
ponos, zavist, krivda
AFEKTI IN RAZPOLOŽENJA
 Glede na trajanje in intenzivnost čustvovanja
ločimo afekte in razpoloženja.
 AFEKTI so zelo močna, kratkotrajna čustvena stanja, ki se
razvijejo v trenutku in jih spremljajo izrazite telesne spremembe.
“Čustva preplavijo človeka.”
Primeri: bes, evforija, panika, obup, groza.
 RAZPOLOŽENJA so šibka in dolgotrajna čustvena stanja, ki
imajo kljub manjši intenzivnosti velik vpliv na obnašanje, Če
smo bolj razpoloženi, raje pomagamo drugim, se lažje učimo.
Pomembno vplivajo na človekovo dojemanje sveta.
Primeri: dobro ali slabo razpoloženje, tesnobnost,
nezadovoljstvo, potrtost.
Razpoloženja tvorijo čustveno podlago
našega doživljanja in vedenja
 Razpoloženja spodbujajo ali zavirajo
pojavljanje določenih čustev: hitreje in lažje se
pojavijo čustva, ki so kakovosti podobna
trenutnemu razpoloženju.
 Pomembno vplivajo na človekovo doživljanje sveta.
 Trenutno razpoloženje pomeni tudi naravnanost,
zaradi katere iz spomina lažje prikličemo dogodke,
ki ustrezajo temu razpoloženju.
Razdelite čustva po različnih merilih (sestavljenost,
jakost, trajanje), opišite jih in jih ponazorite s primeri!
 SESTAVLJENOST:
osnovna in sestavljena
čustva
 JAKOST IN TRAJANJE:
afekti (močna,
kratkotrajna čustva) in
razpoloženja (šibka in
dolgotrajna čustva).
IZRAŽANJE IN PREPOZNAVANJE ČUSTEV
 Izražanje in prepoznavanje čustev je pomemben del
nebesednega sporazumevanja. Človek pogosto
(tudi nezavedno) nebesedno izraža svoja čustva in
si hkrati razlaga čustva drugih, na podlagi česar
uravnava svoje vedenje.
 Ustrezno nebesedno izražanje čustev in učinkovito
prepoznavanje čustev drugih sta pomembni
socialni spretnosti.
 Pri izražanju in prepoznavanju čustev sta pomembna:
 Način govora in glas
 Govorica telesa (mimika oz. izrazi obraza, stik s
pogledom, kretnje in drža telesa)
Opisi nekaterih obraznih izrazov
čustev
VESELJE
Dvignjeni kotički ustnic,
gubice okrog oči in okrog
zunanjih kotičkov ust, usta
so lahko odprta, da se vidijo
zobje, lica so dvignjena
STRAH
Obrvi so dvignjene,
zravnane in stisnjene
skupaj, usta in oči so
odprte in napete, na
sredini čela so
vodoravne gube
JEZA
Oči imajo izbuljen izraz,
obrvi so spuščene in
stisnjene skupaj, usta so
lahko ravna in stisnjena ali
imajo obliko kot pri
kričanju, nosnice so lahno
razširjene
Gimnazija Antona Aškerca
21
ŽALOST
Kotički ust so spuščeni,
ustnice se lahko tresejo.
Oči so priprte.
ČUSTVENA ZRELOST
Čustvena zrelost zajema ustreznost, uravanavanje in raznolikost
čustvovanja.
- USTREZNOST čustev glede na kontekst, v katerem se pojavljajo.
Ustreznost čustev presojamo glede na kulturna pravila čustvovanja.
Čustveno zrela oseba ne bo vesela na pogrebu. V skladu s kulturnimi
pravili je, da ne izrazimo razočaranja nad prejetim darilom.
- URAVNAVANJE ali primerna kontrola čustev. Čustveno zrel človek
zna izražati svoja čustva, vendar je zmožen nadzirati njihovo izražanje.
Znak čustvene nezrelosti je pretiran nadzor in zatiranje čustev, pa tudi
nezmožnost kontroliranja svojih čustev.
- RAZNOLIKOST čustvovanja – čustveno zrele osebe imajo razvito,
bogato in pestro čustvovanje. Pojavljajo se vsa čustva, tako pozitivna
kot negativna. Razvita so tudi sestavljena čustva, npr. moralna (sram in
krivda) in socialna čustva (empatija).
Pomen čustvene zrelosti
 Čustvena zrelost je povezana s pozitivnim
doživljanjem sebe in okolice, s sposobnostjo
navezovanja globljih medosebnih odnosov, s
sproščenostjo v stikih in komunikacijo z drugimi, z
obvladovanjem stresa itd.
 Čustvena nezrelost je povezana z negativno
samopodobo, s težavami v navezovanju odnosov z
drugimi, s pretirano uporabo obrambnih
mehanizmov itd.
Temeljna in kompleksna čustva
ŽALOST je eno izmed temeljnih čustev, o katerem se
malo pogovarjamo. Žalost je vedno povezana z izgubo
nečesa za nas pomembnega, nečesa na kar smo bili
čustveno tesno vezani. Največjo izgubo doživljamo ob
izgubi ljubljene osebe ( prekinitev partnerske zveze,
ločitev, smrt ), lahko pa tudi ob izgubi živali,
predmeta, kraja kjer smo živeli.
E. K. Ross (1976) je opisala 5 faz žalovanja:
1. Alarm, šok in zanikanje je faza ko osebi sporoćijo,
da je ljubljena oseba umrla. Pride do čustvenega
šoka, ko oseba močno joka, kriči, se vede menj
razsodno. Sledi zanikanje, ko dvomi v verodostojnost
sporočila o smrti, kasneje se izogiba vsemu kar
spominja na mrtvo osebo, prepušča se razmišljanjem
Gimnazija Antona Aškerca
25
2. Protest
V tej fazi se močnemu čustvu žalosti pridruži še
doživljanje jeze, včasih besa, agresivnosti, ogorčenja ali
krivde. Oseba se ne more sprijazniti z izgubo, jezna je,
da se je to zgodili ravno njej. Jeza povzroča agresivnost,
ki je usmerjena v različne smeri (policijo, zdravnika, na
samega sebe, najredkeje na mrtvo osebo- pilje , sam je
kriv)
3. Odlog, zavlačevanje in barantanje
To fazo so opisali predvsem pri ljudeh, ki so se soočili z
neozdravljivo boleznijo in s tem z žalovanjem nad
izgubo lastnega življenja. Prizadeta oseba išče odlog,
da zavlačuje neizbežno in da na nek način baranta s
smrtjo. Bolnik, ki se zaveda da je neozdravljivo bolan.
Gimnazija Antona Aškerca
26
Se na videz pomiri in začne izpolnjevati navodila
zdravnika, neha kaditi, drži se dodatnih diet. Življenja
se začne veseliti na nov način, hvaležen je za vsak dan
in laže prenaša bolečine. S to fazo siposameznik
pridobi čas , da si reorganizira življenje, v ozadju pa še
vedno ti upanje, da do izgube ne bo prišlo.
4. Depresija
Nastopi, ko odpovedo vsi obrambni mehanizmi.
Spremljajo jo negotovost, brezciljnost, apatija in obup.
To je stanje skrajne čustvene stiske, v kateri oseba
izgubi vse svoje interese, vrednote življenja. V tej fazi
se oseba dejansko sooči z izgubo in bolečino, ki jo ta
prinaša . Umakne se vase , svet je prazen, počuti se
osamljenega, nezaželenega in miselno topega. Lahko
razmišlja o samomoru, lahko nastopi izguba
identitete. ČasGimnazija
tečeAntona
počasi,prihodnosti
ni.
Aškerca
27
5. Sprejetje in sprijaznjenje
V zadnji fazi postopoma pride do sprejetja izgube.
Simptomi depresije postopoma izginjajo, žalost začne
bledeti, porajajo se novi interesi in upanje. Lahko se še
pojavljajo depresivna obdobja, ki pa so vedno redkejša.
Vračajo se trenutki sreče in zadovoljstva, vendar je
posameznik ranljiv in labilen. Zmožen je reorganizirati
svoje življenje in poiskati nove cilje in vzpostaviti nove
odnose v življenju.
Gimnazija Antona Aškerca
28