Naštejte nekaj čustev! Svoj seznam primerjajte s sošolci! Kaj imajo vsa zapisana čustva skupnega? Kaj sploh so čustva? Opredelitev Čustva so duševni procesi in stanja, ki izražajo človekov vrednostni odnos do zunanjega sveta in do samega sebe. Čustva vključujejo fiziološke, kognitivne in izrazne komponente. ČUSTVA S čustvi doživljamo svet okoli sebe. Pojavijo se v situacijah, ki jih ocenjujemo kot pomembne za nas. Primeri: - strah doživljamo, ko obstaja možnost, da bomo nekaj vrednega in pomembnega izgubili; - jezo doživljamo, ko dogodki ne potekajo v skladu z našimi željami, sami pa verjamemo, da bi lahko vplivali na situacijo - žalost doživljamo, ko izgubimo nekaj, kar je za nas pomembno. Subjektivno doživljanje čustva, povezano z ovrednotenjem okoliščin kot pomembnih, spremljajo telesne spremembe in čustveni izrazi. Ko doživljamo jezo, ker nam je nekdo preprečil doseganje pomembnega cilja, slišimo razbijanje svojega srca in postane nam vroče, drugi ljudje pa lahko opazijo, kako mrščimo obrvi in stiskamo pesti. Sestavni elementi čustev Subjektivno doživljanje čustva, po katerem se čustva izkustveno razlikujejo od drugih duševnih procesov Kognitivna ocena: pripis pomena in pomembnosti situaciji ali dogajanju Fiziološko vzburjenje: telesna spremembe, ki so povezane z delovanjem avtonomnega živčnega sistema Čustveni izrazi: spremembe vedenja, ki se kažejo predvsem v mimiki obraza, gibih, telesni drži in glasu. KOMPONENTE ČUSTEV Čustva lahko razdelimo glede na tri komponente: vrednostno, jakostno in aktivnostno. VREDNOSTNA - prijetna (veselja, ljubezen) - neprijetna (jeza, strah) JAKOSTNA - močna (bes, panika, evforija) - šibka (zadovoljstvo, dobro razpoloženje) AKTIVNOSTNA - vzburjajoča (strah, jeza, veselje) - pomirjujoča (žalost, zadovoljstvo) Presodite komponente čustev: veselje jeza strah, ljubezen, žalost! Veselje (prijetno, močno/šibko, vzburjajoče) Jeza (neprijetno, močno/šibko, vzburjajoče) Strah (neprijetno, močno/šibko, vzburjajoče) Ljubezen (prijetno, močno/šibko, vzburjajoče) Žalost (neprijetno, močno/šibko, pomirjajoče) TEMELJNA IN SESTAVLJENA ČUSTVA TEMELJNA ČUSTVA - so prirojena - pojavljajo se kmalu po rojstvu - so univerzalna – pojavljajo se v vseh kulturah - njihova funkcija je prilagoditev veselje, žalost, jeza, strah, sprejemanje, zavračanje (gnus) pričakovanje, presenečenje SESTAVLJENA ČUSTVA - nastanejo tako, da se tem. čustva “povezujejo” - Pojavljajo se kasneje v življenju - So veliko bolj odvisna od družbeno kulturnih vplivov. ljubosumje, zaničevanje, ponos, zavist, krivda AFEKTI IN RAZPOLOŽENJA Glede na trajanje in intenzivnost čustvovanja ločimo afekte in razpoloženja. AFEKTI so zelo močna, kratkotrajna čustvena stanja, ki se razvijejo v trenutku in jih spremljajo izrazite telesne spremembe. “Čustva preplavijo človeka.” Primeri: bes, evforija, panika, obup, groza. RAZPOLOŽENJA so šibka in dolgotrajna čustvena stanja, ki imajo kljub manjši intenzivnosti velik vpliv na obnašanje, Če smo bolj razpoloženi, raje pomagamo drugim, se lažje učimo. Pomembno vplivajo na človekovo dojemanje sveta. Primeri: dobro ali slabo razpoloženje, tesnobnost, nezadovoljstvo, potrtost. Razpoloženja tvorijo čustveno podlago našega doživljanja in vedenja Razpoloženja spodbujajo ali zavirajo pojavljanje določenih čustev: hitreje in lažje se pojavijo čustva, ki so kakovosti podobna trenutnemu razpoloženju. Pomembno vplivajo na človekovo doživljanje sveta. Trenutno razpoloženje pomeni tudi naravnanost, zaradi katere iz spomina lažje prikličemo dogodke, ki ustrezajo temu razpoloženju. Razdelite čustva po različnih merilih (sestavljenost, jakost, trajanje), opišite jih in jih ponazorite s primeri! SESTAVLJENOST: osnovna in sestavljena čustva JAKOST IN TRAJANJE: afekti (močna, kratkotrajna čustva) in razpoloženja (šibka in dolgotrajna čustva). IZRAŽANJE IN PREPOZNAVANJE ČUSTEV Izražanje in prepoznavanje čustev je pomemben del nebesednega sporazumevanja. Človek pogosto (tudi nezavedno) nebesedno izraža svoja čustva in si hkrati razlaga čustva drugih, na podlagi česar uravnava svoje vedenje. Ustrezno nebesedno izražanje čustev in učinkovito prepoznavanje čustev drugih sta pomembni socialni spretnosti. Pri izražanju in prepoznavanju čustev sta pomembna: Način govora in glas Govorica telesa (mimika oz. izrazi obraza, stik s pogledom, kretnje in drža telesa) Opisi nekaterih obraznih izrazov čustev VESELJE Dvignjeni kotički ustnic, gubice okrog oči in okrog zunanjih kotičkov ust, usta so lahko odprta, da se vidijo zobje, lica so dvignjena STRAH Obrvi so dvignjene, zravnane in stisnjene skupaj, usta in oči so odprte in napete, na sredini čela so vodoravne gube JEZA Oči imajo izbuljen izraz, obrvi so spuščene in stisnjene skupaj, usta so lahko ravna in stisnjena ali imajo obliko kot pri kričanju, nosnice so lahno razširjene Gimnazija Antona Aškerca 21 ŽALOST Kotički ust so spuščeni, ustnice se lahko tresejo. Oči so priprte. ČUSTVENA ZRELOST Čustvena zrelost zajema ustreznost, uravanavanje in raznolikost čustvovanja. - USTREZNOST čustev glede na kontekst, v katerem se pojavljajo. Ustreznost čustev presojamo glede na kulturna pravila čustvovanja. Čustveno zrela oseba ne bo vesela na pogrebu. V skladu s kulturnimi pravili je, da ne izrazimo razočaranja nad prejetim darilom. - URAVNAVANJE ali primerna kontrola čustev. Čustveno zrel človek zna izražati svoja čustva, vendar je zmožen nadzirati njihovo izražanje. Znak čustvene nezrelosti je pretiran nadzor in zatiranje čustev, pa tudi nezmožnost kontroliranja svojih čustev. - RAZNOLIKOST čustvovanja – čustveno zrele osebe imajo razvito, bogato in pestro čustvovanje. Pojavljajo se vsa čustva, tako pozitivna kot negativna. Razvita so tudi sestavljena čustva, npr. moralna (sram in krivda) in socialna čustva (empatija). Pomen čustvene zrelosti Čustvena zrelost je povezana s pozitivnim doživljanjem sebe in okolice, s sposobnostjo navezovanja globljih medosebnih odnosov, s sproščenostjo v stikih in komunikacijo z drugimi, z obvladovanjem stresa itd. Čustvena nezrelost je povezana z negativno samopodobo, s težavami v navezovanju odnosov z drugimi, s pretirano uporabo obrambnih mehanizmov itd. Temeljna in kompleksna čustva ŽALOST je eno izmed temeljnih čustev, o katerem se malo pogovarjamo. Žalost je vedno povezana z izgubo nečesa za nas pomembnega, nečesa na kar smo bili čustveno tesno vezani. Največjo izgubo doživljamo ob izgubi ljubljene osebe ( prekinitev partnerske zveze, ločitev, smrt ), lahko pa tudi ob izgubi živali, predmeta, kraja kjer smo živeli. E. K. Ross (1976) je opisala 5 faz žalovanja: 1. Alarm, šok in zanikanje je faza ko osebi sporoćijo, da je ljubljena oseba umrla. Pride do čustvenega šoka, ko oseba močno joka, kriči, se vede menj razsodno. Sledi zanikanje, ko dvomi v verodostojnost sporočila o smrti, kasneje se izogiba vsemu kar spominja na mrtvo osebo, prepušča se razmišljanjem Gimnazija Antona Aškerca 25 2. Protest V tej fazi se močnemu čustvu žalosti pridruži še doživljanje jeze, včasih besa, agresivnosti, ogorčenja ali krivde. Oseba se ne more sprijazniti z izgubo, jezna je, da se je to zgodili ravno njej. Jeza povzroča agresivnost, ki je usmerjena v različne smeri (policijo, zdravnika, na samega sebe, najredkeje na mrtvo osebo- pilje , sam je kriv) 3. Odlog, zavlačevanje in barantanje To fazo so opisali predvsem pri ljudeh, ki so se soočili z neozdravljivo boleznijo in s tem z žalovanjem nad izgubo lastnega življenja. Prizadeta oseba išče odlog, da zavlačuje neizbežno in da na nek način baranta s smrtjo. Bolnik, ki se zaveda da je neozdravljivo bolan. Gimnazija Antona Aškerca 26 Se na videz pomiri in začne izpolnjevati navodila zdravnika, neha kaditi, drži se dodatnih diet. Življenja se začne veseliti na nov način, hvaležen je za vsak dan in laže prenaša bolečine. S to fazo siposameznik pridobi čas , da si reorganizira življenje, v ozadju pa še vedno ti upanje, da do izgube ne bo prišlo. 4. Depresija Nastopi, ko odpovedo vsi obrambni mehanizmi. Spremljajo jo negotovost, brezciljnost, apatija in obup. To je stanje skrajne čustvene stiske, v kateri oseba izgubi vse svoje interese, vrednote življenja. V tej fazi se oseba dejansko sooči z izgubo in bolečino, ki jo ta prinaša . Umakne se vase , svet je prazen, počuti se osamljenega, nezaželenega in miselno topega. Lahko razmišlja o samomoru, lahko nastopi izguba identitete. ČasGimnazija tečeAntona počasi,prihodnosti ni. Aškerca 27 5. Sprejetje in sprijaznjenje V zadnji fazi postopoma pride do sprejetja izgube. Simptomi depresije postopoma izginjajo, žalost začne bledeti, porajajo se novi interesi in upanje. Lahko se še pojavljajo depresivna obdobja, ki pa so vedno redkejša. Vračajo se trenutki sreče in zadovoljstva, vendar je posameznik ranljiv in labilen. Zmožen je reorganizirati svoje življenje in poiskati nove cilje in vzpostaviti nove odnose v življenju. Gimnazija Antona Aškerca 28