Blagovest človeštvu za vodnarjevo dobo.
Filozofska in življenjska osnova za svetovno religijo in univerzalno Cerkev v vodnarjevi dobi,
kot jo je Levi posredoval človeštvu iz kronike Akasha
BlagovestI na pot…
Na številnih mestih se med današnjim človeštvom polagajo novi temelji življenju poedincev
in družbe v nastopajoči \\"duhovni\\" dobi, ki označujejo evolucijsko razdobje naslednjih
dveh tisočletij, ko bo naš sončni sestav pod vplivom \\"vodnarja\\".
Vse kaže, da bo Kristus šele sedaj v človeštvu polno uresničil, čemur je v Jezusu iz Nazareta
ob začetku dobe \\"rib\\" ustvaril potrebne pogoje.
Zato smo priče in hkrati nosilci vedno vidnejšega preobražanja v mišljenju, čutenju in
stremljenju zlasti mladih generacij, a tudi ostalih, ki so odprti vplivom duhovnih tokov v
evolucijski smeri človeštva. Najbudnejši med nami se temu vplivanju s polnim zaupanjem
odzivajo in kljub vsem občasno nasprotnim silam nevzdržno stopajo na teh novih poteh
dalje in dalje…
Da bi tudi med Slovenci bilo vsak dan več takšnih usmerjevalcev, smo poskrbeli za pričujoči
prevod, katerega vsebina naj bi po izrecni želji pisca LEVIJA postala znana slehernemu
sodobniku; od tega bo med drugim zaviselo, kako bom predvsem kot posamezniki ravnali
ob tej kozmični prelomnici, da zmagovito prebredemo tokove, ki nas bodo očiščevali in
ozaveščali, ustrezno naslednjemu razvojnemu ciklusu človeštva.
Čim temeljiteje se bomo soočali z vsebinami te BlagovestI kot dopolnila nam že znane iz
izročila, tem hitreje se bomo usposabljali za prisvajanje tega, kar nam danes mnogoterno
priteka neposredno iz duhovnega vesolja. Ta živa povezava je sicer vedno obstajala, le da se
je v preteklosti o tem premalo vedelo in govorilo, ker je obdobje \\"rib\\" človeštvo
predvsem usmerjalo v materialni svet. Danes ob vstopu v \\"vodnarjevo\\" dobo pa bi
zanemarjanje tega nedvomno utegnilo postati usodno tako za poedince kot za občestva in
celotno človeštvo.
Rudolf Steiner, utemeljitelj antropozofije, ki je sam tudi umel brati kroniko Akasha, je v
ciklusu predavanj 1913 govoril o tem \\"petem evangeliju\\", ki naj bi ga človeštvo kmalu
prejelo kot potrebno duhovno hrano za novi čas \\"bratske ljubezni in miru\\".
Prevedla in založila: dr. M. Mihaela Klun
Ljubljana, 1988
UVOD EVE S. DOWLING
KNJIGA
Njen polni naslov - Blagovest za vodnarjevo dobo o Jezusu, Kristusu dobe rib - bi v
kritičnem bralcu utegnil izzvati nekaj upravičenih vprašanj.
Najvažnejša bi morda bila naslednja:
1. Kaj je \\"doba\\"?
2. Kaj je \\"doba rib\\"?
3. Kaj je \\"vodnarjeva doba\\"?
4. Kako je razumeti oznako \\"Kristus\\" v smislu te knjige?
5. V kakšnem odnosu sta \\"Jezus iz Nazareta\\" in \\"Kristus\\"?
6. Kdo je Levi, pisec te knjige?
7. Kaj je \\"kronika Akasha\\"?
1. Kaj je \\"doba\\"?
Zvezdoslovci pravijo, da naše sonce s svojo družino planetov potuje okrog centralnega
sonca, oddaljenega milijone milj, in za enkratno obkrožitev potrebuje nekaj manj ko 26.000
let. To pot imenujemo zodiak, deleč jo v dvanajst znamenj, znanih kot oven, bik, dvojčka,
rak, lev, devica, tehtnica, škorpijon, strelec, kozorog, vodnar in ribi. Da naš sončni sistem
preteče enega teh znamenj, potrebuje torej vsakokrat nekaj več ko 2100 let. To razdobje
imenujemo \\"dobo\\". Zaradi pojava, imenovanega \\"precesija enakonočja\\", se sonce
skozi ta znamenja pomika v nasprotnem vrstnem redu. Kdaj se kaka doba točno začne, o
tem se mnenja razhajajo; tega ne bomo zasledovali, ker za naše namene zadoščajo
preverjena dejstva. Splošno je priznano, da je sonce stopilo v znamenje bika v času
bibličnega Adama, v znamenje ovna pa v času Abrahama. Ko je bilo rimsko cesarstvo na
vrhu, je sonce stopilo v znamenje rib in je torej Jezus živel v začetku dobe rib.
2. Kaj je \\"doba rib\\"?
To vprašanje nas vodi v nadaljnje razmišljanje. Doba rib sovpada z dobo krščanstva. Riba
spominja na vodo, v dobi rib pa se je človeštvo razvijalo v izrazitem odnosu do elementa
vode. Riba je kot znak za njo igrala osrednjo vlogo v tedanji človeški kulturi.
Oba, glasnik Janez in Jezus, sta za prenovo človeka uvedla simbolni obred potapljanja v
vodo, kar so v raznih oblikah krščevanja ohranile krščanske Cerkve brez izjeme do današnjih
dni. Voda je resničen simbol očiščevanja. Pred svojim krstom je Jezus sam dejal glasniku
Janezu: \\"Vse ljudi moramo umiti kot simbol čiščenja duše.\\" (pogl. 64,7). Riba je bila
krščanski simbol. V prvih stoletjih krščanstva so ribo splošno uporabljali kot simbol. Didron
pravi v svoji pomembni knjigi Krščanska Ikonografija: \\"Po splošnem mnenju arheologov je
riba simbol za Jezusa Kristusa. Ribo najdemo upodobljeno na mnogih krščanskih
spomenikih, zlasti ga na starodavnih nagrobnikih. Tudi na medaljah z imenom nagega
Zveličarja ali vklesano v kamne na otroških obeskih, na kozarcih ali na svetilkah iz gline. Z
ribo so posebno pogosto krasili krstne kamne. Pri obredu \\"zadnje večerje\\" je bila sredi
mize na pladnju riba, položena med kruhi.\\"
V Tertulijanovih spisih naletimo na naslednji izrek: \\"Mi smo male ribe - v Kristusu, naši
veliki ribi.\\" Zadnjih 2000 let, ki so bila doba rib, smo imeli brez dvoma dobo vode, saj je ta
prvina igrala pomembno vlogo in se je izrazito razvijala plovba po rekah, jezerih in morjih.
3. Kaj je \\"vodnarjeva doba\\"?
Človeštvo je danes na prehodu med (astrološkim) obdobjem rib in vodnarjevim obdobjem.
Vodnar je znamenje za element zrak, nova doba pa že dosega pomembne iznajdbe na
področju izkoriščanja zraka, elektrike, magnetizma itd. Ljudje plovejo po ozračju kakor riba
v elementu vode ter oddajajo svoje misli preko svetlobne mreže s svetlobno hitrostjo.
Vodnar, Aquarius - ta izraz izhaja od latinskega aqua pomeni nosilec vode in označuje
enajsto znamenje v zodiaku, živalskem krogu: moža, ki v desnici nosi vrč vode. Jezus se
nanaša na začetek vodnarjevega obdobja, govoreč: \\"In potem bo mož, ki nosi vrč, krepko
korakal po nebesnem oboku; znamenje sina Človekovega se bo mogočno javljajo na
vzhodnem nebu. Tedaj bodo modrijani dvigali svoje glave, spoznavajoč, da je blizu rešitev
zemlje.\\" (pogl.157, 29-30) Vodnarjeva doba se bo predvsem odlikovala po duhovnosti in
vzvišene nauke, ki jih je Jezus daroval svetu, bodo sedaj ljudske množice umevale v
njihovem duhovnem pomenu, kajti ljudje bodo večinoma v tej dobi dosegali višje stanje
duhovne zavesti. In zato tej knjigi še bolj upravičeno pripada naslov \\"Vodnarjev (ali
Duhovni) evangelij o Jezusu, ki je Kristus\\".
V angelskem svetu ob prehodu dveh dob poteka pomemben dogodek tako imenovane
predaje gospostva med Kerubi in Serafi. V Levijevih rokopisih smo našli skrajno pomembno
besedilo, ki opisuje prenos gospostva med dobo rib in dobo vodnarja, le da ni moč ugotoviti,
ali se nanaša na resnična dejstva ali pa je preroška napoved. Ta rokopis navajamo tukaj v
celoti.
NA PREHODU DOB
\\"Duh me je odnesel odtod, v kraljestvo Akashe; sam sem stal znotraj sončnega kroga. In
tam sem odkril skrivnostni vir, ki odpira vrata do Modrosti in daje srcu razumevanje. Vstopil
sem in odkrilo se mi je. Videl sem štiriindvajset Kerubov in Serafov, ki so stražili sončni krog,
one mogočne, ki so jih v davnini duhovni mojstri razglasili kot \\"štiriindvajset starešin\\".
Slišal sem imena vsakega od Kerubov in Serafov in zvedel, da je vsako znamenje zodiaka pod
gospostvom po enega od njih - Keruba in Serafa. In tedaj sem stal na slemenu, kjer se dobi
srečata. Doba rib je prešla, vodnarjeva doba se je ravnokar pričela. Videl sem stražna duhova
ribje dobe: Ramasa je Kerub, Vakabiel je Seraf. Videl sem stražna duhova vodnarjeve dobe:
Arker je Kerub, Samakvil je Seraf. Ta četverica vzvišenih duhov troedinega Boga je stala
tesno skupaj na slemenu in v navzočnosti svetih treh - Boga Moči, Boga Modrosti in Boga
Ljubezni - se je izvršila predaja žezla gospostva: moči, modrosti in ljubezni. Slišal sem
odredbe troedinega Boga; toda teh sedaj ne morem razodeti. Slišal sem zgodovino ribje
dobe od zanjo pristojnega Keruba in Serafa, ko pa sem prijel za pero, da bi pisal, reče
Ramasa:\\"Ne zdaj, moj sin, ne zdaj; napisati pa boš mogel to tedaj, ko se bodo ljudje
naučili svetih zakonov bratstva in miru na zemlji ter blagohotnosti do vsega, kar živi.\\" In
tedaj sem slišal vodnarjevega Keruba in Serafa, kako sta razlagala Blagovest o prihodnjem
času, času Modrosti, Sina človekovega. In globoka tišina je vladala v nebeških dvorih,
medtem ko so krono z glave Keruba Ramasa dvignili ter jo posadili na glavo Arkerju, Kerubu
vodnarjeve dobe; Serafu Vakabielu pa so odvzeli kraljevsko žezlo, ki so ga izročili Serafu
Samakvilu. In tedaj je božanstvo Modrost spregovorilo, sipajoč s svojo iztegnjeno roko
blagoslove Svetega Duha na oba gospodovalca vodnarjeve dobe. Ne morem pisati besed, ki
jih je govorilo božanstvo, pripovedovati pa smem Blagovest o prihodnjem razdobju, katerega
je oznanil Arker, ko je prejel krono. Tudi mi je dano ljudem predati hvalospev, ki ga je pel
Seraf Samakvil, prevzemajoč kraljevsko žezlo porajajoče se dobe. To Blagovest hočem
oznanjati, prepevati hočem ta spev v vseh deželah, vsem ljudstvom, rodovom in jezikom na
zemlji.
4. Kako razumeti oznako \"Kristus\" v smislu te knjige?
Beseda Kristus izhaja od grške Hristos in pomeni Maziljenec. Torej kot hebrejski izraz
Mesijah. Besede Kristus kot take ne gre nanašati na določeno osebo; vsaki maziljeni osebi
pristaja ta naziv, seveda kot prilastek (maziljen). V določenem pomenu Maziljenca pa pomeni
določeno osebnost in ta ni nihče drug kakor član Trojice, Sin, ki je bil v veličastvu z OčetomMaterjo, preden so bili oblikovani svetovi. V soglasju z nauki vseh pradavnih duhovnih
mojstrov je ta Sin Ljubezen; tako je Kristus Ljubezen, Ljubezen pa je Bog, kajti Bog je
Ljubezen. Neki drug pomembni rokopis iz Levijeve mape s tvarino o Akashi nudi kar moč
idealno podobo Kristusa, božje Ljubezni. Verjetno je to neposredni prepis iz kronike Akasha,
in zavoljo pomembnosti tudi tega podajamo v celoti.
MAZILJENEC
Preden je bilo stvarstvo, je Kristus hodil z Bogom Očetom-Materjo v Akashi. Kristus je sin,
edino spočeti od Vsemogočnega Boga, Boga Moči in vsevednega, Boga misli; in Kristus je
Bog, Bog Ljubezni.
Zunaj Kristusa ni bilo luči. Vse življenje se je javljalo po Kristusu; in tako je preko njega bilo
ustvarjeno vse, in nič ni pri oblikovanju in obljudenju svetov bilo storjeno brez Kristusa.
Kristus je Logos neskončnosti in samo po besedi se razkriva Misel in Moč\". Sin je navzvan
Maziljenec, kajti Sin, Ljubezen, univerzalna Ljubezen je bila določena, njej je bilo odrejeno,
da je Stvarnik, Gospod, Ohranjevalec in Odrešenik vseh stvari, vsega, kar je ali kar kadarkoli
bo. Preko Kristusa so zavzeli svoj položaj na lastnih ravneh protoplazma, rastlinstvo,
živalstvo, človek, angel in kerub. Preko Kristusa so bili ohranjevani; in če padejo, je Kristus,
ki jih dvigne; in če se sami prodajo grehu, Kristus rešuje. Sedaj Kristus, univerzalna ljubezen,
prešinja vse prostore neskončnosti in tako ljubezni ni konca. Iz velikega srca Ljubezni je bilo
poslanih nešteto duhov, da razodevajo visokost, globočino, širokost, brezmejnost Ljubezni.
Vsakemu od svetov, zvezd, mesecev in sonc je bil poslan duh-mojster te božanske Ljubezni;
vsi so bili maziljeni z oljem uslužnosti in vsakdo je v sebi postal Kristus.
Nadvse slaven je v svojem veličastvu Kristus, ki svoje belo ogrinjalo ljubezni razgrinja čez
vse ravni stvarstva - Kristus zemlje, njegovo je nebo, njegovi so grobovi. V teku časa so
protoplazma, zemlja, rastlina, žival, človek prodali svoje prirojene pravice grehu. Kristus pa
je bil prisoten, da rešuje. Varno skrit na najsvetejšem mestu vse neskončnosti je shranjen
pergament, na katerem je zapisan božji načrt, in tam beremo:
Popolnost je zadnje v življenju. Seme je popolno v svojem embrionalnem življenju, določena
pa mu je rast, razvoj. Ta semena, ki so misli Boga, so bila na vsaki ravni vržena v 'zemljo':
semena protoplazme, prsti, rastline, živali, človeka, angela in keruba; oni pa, ki so semena
sejali po Kristusu so odredili, naj rastejo in se nazadnje po prizadevanju neštetih let vrnejo v
veliko žitnico misli, in vsako bi bilo popolnost lastne zvrsti.
V neizmernem velikodušju Ljubezni pa je bil človek postavljen za gospodarja protoplazmi,
prsti, rastline, živali; in Kristus je razglasil: Človek bo izvajal polno gospostvo nad vsem, kar
je na teh ravneh življenja; in tako je bilo. Oni pa, ki je človeku izročil gospostvo, je razglasil,
da mora človek vladati z Ljubeznijo. Toda ljudje so postali kruti in so izgubili sposobnost
vladanja, in protoplazma, zemlja, rastlina in žival so mu postale sovražne. Zapravil je svojo
dediščino. Toda Kristus je bil prisoten, da rešuje. A človek je izgubil zavest o tem, kaj je
prav. Ni bil več sposoben doumeti brezmejnosti Ljubezni. Ni mogel videti drugega ko sebe in
kar se je tikalo njega. Toda Kristus je bil tam, da išče izgubljeno in rešuje.
Zato, da bi mogel biti človeku blizu na vseh potih življenja, da bi človek mogel doumeti
mogočnega duha Ljubezni, se je Kristus zemlje najavil človeškim očem in ušesom s tem, da
se je nastanil v čisti osebi, ki se je bila skozi več življenj pripravila na to, da postane
ustrezno bivališče Ljubezni. Tako je Kristus storil, da se je javljala odrešujoča moč Ljubezni;
ljudje pa so tako hitro pozabljali, in se je Kristus moral javljati znova in znova. Odkar torej
človek zavzema svoje mesto v obliki mesa, se je Kristus pojavil v mesu ob pričetku vsake
dobe.\"
5. V kakšnem odnosu sta \"Jezus iz Nazareta\" in \"Kristus\"?
Predstavniki krščanskih Cerkva učijo, da sta Jezus iz Nazareta in Kristus bila eno, da je pravo
ime te znamenite osebe bilo Jezus Kristus. Pravijo, da je bil ta mož iz Galileje pravi večni
Bog, odet v človeško meso, zato da bi človeštvo moglo zreti njegovo slavo. Nedvomno se ta
nauk povsem razlikuje od tega, kar je učil Jezus sam in njegovi apostoli. Zbor mojstrov
vodnarjeve dobe je v posvetu zasnoval odgovor na to vprašanje, ki tako popolno obvešča, da
ga nudimo neskrajšanega:
\"Jezus je bil idealen Jud, rojen v Betlehemu na Judovskem. Njegova mati je bila zala
judovska mladenka, z imenom Marija. Kot otrok se Jezus od drugih ni mnogo razlikoval, le
da je v prejšnjih življenjih svoja zemeljska nagnjenja bil v toliki meri premagal, da je sedaj
mogel biti skušan kakor drugi, a ni podlegel. Upravičeno zatrjuje Pavel v pismu Hebrejcem
(4,15): \"Imamo velikega duhovnika, ki je bil skušan v vsem kakor mi, le da ni grešil.\" Jezus
je trpel kakor trpe drugi ljudje in je po trpljenju dosegel popolnost. Njegovo življenje je
nudilo zgled, kako dosegati najvišje po poti križev in prestanih krutosti. Znova Pavel
upravičeno trdi: \"Bogu, ki vse ustvarja in ohranja, je bilo všeč, da je s trpljenjem Jezusa
izpopolnil in tako mnogo sinov storil deležne svoje slave.\" (Hebr 2,10)
V mnogih ozirih je bil Jezus izreden otrok, kajti po življenjskih dobah naporne priprave se je
usposobil za avatarja, svetovnega modrijana, in od svojega otroštva je bil obdarjen z višjo
modrostjo in se zavedal dejstva, da je pristojen voditi človeštvo na višja pota duhovnega
življenja. Prav tako pa se je zavedal, da je mojstrstvo moč doseči samo preko izkušenj,
nadlog, skušnjav in trpljenja. Vse njegovo življenje je bilo uravnano v dosego tega
mojstrstva. Po svoji smrti, pokopu in vstajenju se je utelešen prikazal \"Tihemu Bratstvu\" v
templju pri Heliopoliju in izjavil: \"Svoje človeško življenje sem docela porabil v to, da svojo
voljo uglasim z božjo voljo. Ko je bilo to doseženo, so bile izpolnjene vse moje zemeljske
naloge. Veste, da je bilo vse moje življenje veličastna drama za človeške otroke, vzorec
človeškim otrokom. Živel sem, da prikažem možnosti, ki so v človeku. Kar sem izvrševal jaz,
lahko stori vsak človek, in kar sem jaz, to bodo vsi ljudje.\" (178,43,45,46). Jezus je bilo ime
Nazarečana, in bilo je edino primerno za človeka te vrste. Beseda pomeni Odrešenik, Jezus
pa je bil odrešenik v več ko enem oziru.
Beseda Kristus pomeni \"nekoga, ki je maziljen\", a se tudi rabi kot uradni naslov. Tedaj
pomeni \"mojster Ljubezni\". Vtem ko rečemo \"Jezus, ki je Kristus\", menimo človeka in
njegovo službo, enako kot v primeru: Edvard - kralj, Lincoln - prezident. Edvard ni bil vedno
kralj, Lincoln ne vedno prezident, in Jezus ni bil vedno Kristus. Jezus je svoje \"Kristovstvo\"
dosegel s prizadevnim življenjem, in v Blagovesti..., v pogl. 55 imamo zapis o dogodku, ko je
to stopnjo dosegel. Tu ga je najvišja zemeljska oblast kronala za Kristusa-Kralja, točno
rečeno za \"Mojstra Ljubezni\"; in ko se je to zgodilo, je takoj nastopil svojo službo v
judovski in galilejski deželi.
Priznamo, da je bil Jezus človek in da je Kristus Bog. Tako je Jezus, ki je Kristus, bil po vsej
resnici Bog-človek vseh časov. Pričevanje Nazarečana Jezusa samega to zadevo pojasnjuje.
Ko je nekoč v Betaniji govoril zbrani skupnosti, ki ga je imenovala kralja, se je dvignil,
rekoč: \"...Nisem poslan, da bi sedel na prestolu in vladal kakor cesar. Lahko tudi poveste
judovskem vladarju, da se ne potegujem za njegov prestol. Ljudje me imenujejo Kristus in
Bog je ime potrdil. Toda Kristus ni človek. Kristus je univerzalna ljubezen, ljubezni pa
pristaja, da kraljuje. Ta Jezus je zgolj človek, ki se je po mnogoterih preizkušnjah z
obvladovanjem skušnjav usposobil, da je tempelj, skozi katerega se lahko Kristus javlja
ljudem. Poslušajte torej, možje Izraelci, poslušajte! Ne glejte na meso, to ni kralj. Glejte na
Kristusa v njem, ki mora biti oblikovan v slehernem od vas, kakor je izoblikovan v meni. Ko
si boste srce očistili z vero, tedaj bo v srce vstopil kralj in videli boste njegovo obličje.\"
(68,10-14).
Nedvomno je torej razjasnjeno to vprašanje. Jezus je bil človek. Kristus je bil božanska
Ljubezen - Ljubezen Boga. Po tridesetih letih prizadevnega življenja je človek svoje telo
usposobil za tempelj Svetemu Dihu in se ga je Ljubezen docela polastila, pa je Janez pravilno
dejal, ko je izjavil: \"In Beseda je postala meso in je prebivala med nami. Tako smo videli
slavo njega, ki je edini spočeti od Očeta, poln milosti in resnice.\" (Jan 1,14)
6. Kdo je Levi, pisec te knjige?
Kar zadeva Levijevo osebnost, smemo le malo poročati. Naj zadošča, da je bil ameriški
državljan in je od otroštva vneto preučeval svetovna verstva. Že kot deček je bil prevzet
spričo senzitivnosti višjih etrskih substanc in je menil, da so to neke vrste senzibilne plošče,
dovzetne za zvoke in celo za misli, kar ostane vtisnjeno kakor v spominu. Željno se je
prepustil globljem preučevanju etrskega nihanja, odločen, da zase reši vzvišene skrivnosti
nebes. Štirideset let je prebil v študiju in tihi meditaciji ter dosegel tako razvitost duhovne
zavesti, da je prodrl v območja najfinejšega etra, seznanjajoč se z njegovimi skrivnostmi.
Tedaj je uvidel, da je sanjarjenje njegove deškosti temeljilo na resničnih dejstvih in da je tam
registrirana sleherna manifestacija vsega, kar živi. V Levijevem rokopisu z naslovom \"Na
prehodu obdobij\", ki smo iz njega že črpali v tem uvodu, je tudi naslednje pooblastilo, ki ga
je prejel od božje Modrosti ali Svetega Diha, označenega z imenom Vizel.
LEVIJEVO POSLANSTVO
\"Tedaj se dvigne sveta Vizel, rekoč: O Levi, sin človeka, poslušaj; ti si določen za nosilca
poslanice o bodočem obdobju - obdobju duhovnih blagoslovov. Pazi torej, sin človekov, kajti
ljudje morajo spoznati Kristusa, božansko Ljubezen. Ljubezen je namreč nepresegljivi
balzam za vse rane človeštva, zdravilo za sleherno bolezen. Človeku mora postati oprema
Modrost in Moč in srce, polno razumevanja. Glej kroniko Akasha, Vizelovo galerijo
spominov, kjer je zapisana vsaka posamezna misel, sleherna beseda in sleherno dejanje
vsega, kar živi. Mnogotere so človekove potrebe in ljudje morajo spoznati, kaj vse jim je
potrebno. Zdaj, Levi, prisluhni mojim besedam: vstopi v te skrivnostne galerije in beri. Tam
boš našel poslanico za svet, za vsakega človeka, za sleherno živo bitje. Nad tebe sedaj
dahnem Sveti Dih; sposoben boš razlikovati in spoznal boš nauke, ki jih te knjige božjih
Spominov zdaj hranijo za ljudi tega novega obdobja. Ta doba bo doba bleska in luči, kajti to
je doba Svetega Diha. Sveti Dih pa bo ponovno pričeval za Kristusa, ki je Logos večne
Ljubezni. V začetku vsake dobe se ta Logos javlja v mesu, tako človek lahko vidi in spoznava
in doumeva Ljubezen, ki ni ozka, omejena. Dvanajstkrat, tj. v vsakem velikem sončnem letu,
se ta Ljubezen božja, Kristus, polno javlja v mesu na zemeljski ravni - in ti lahko v Akashi
bereš čudovite nauke, katere so ti Kristusi naklanjali ljudem. Ne boš pa ljudem objavil
naukov Kristusov iz pradavnih obdobij. Sedaj torej, Levi, nosilec poslanice za dobo Duha,
vzemi pero in piši. Piši izčrpno zgodovino Kristusa, ki je gradil na trdni skali sončnega kroga
onkraj - zgodovino njega, ki so ga ljudje poznali kot velikega posvečenca Henoha. Piši o
njegovih delih kot prerok, duhovnik in videc; piši o njegovem življenju čistosti in ljubezni in
kako je svoje zemeljsko meso preobrazil v božansko, ne da bi šel doli skozi vrata smrti. In
pisati smeš zgodovino Melhizedeka, Kristusa, ki je živel, ko je živel Abraham, in ki je ljudem
pokazal pot življenja preko žrtve; ki je svoje življenje radovoljno žrtvoval za ljudi. In pisati
smeš zgodovino kneza miru, Kristusa, ki je prišel kot dete betlehemsko in prehodil vsa pota,
določena človeku, da jih prehodi. Bil je preziran, zavržen in zasramovan; pljuvali so nanj,
križali ga, zagrebli v naročje zemlje, toda vrnil se je v življenje ter se dvignil kot zmagovalec
nad smrtjo, tako da more pokazati vse možnosti, ki jih ima človek. Tisočkrat je ponavljal
ljudem: \"Prišel sem, da prikažem vse človekove možnosti; kar sem storil Jaz, to je mogoče
vsem ljudem, in kar sem Jaz, to naj bi bili vsi ljudje. Te zgodovine Kristusa bodo zadoščale,
kajti v njih je resnična modrost življenja, smrti in vstajenja od mrtvih. Kažejo tudi duhovno
pot duše, dokler zemeljski človek in Bog nista zedinjena v Eno za vedno.\"
LEVI V PREROKBI
Elihu, ki je pred okoli 2000 leti v egiptovskem kraju Zoan vodil preroško šolo,
napoveduje: \"Ta doba bo le malo razumela o delih čistosti in ljubezni; toda niti ena beseda
se ne bo izgubila, kajti v knjigi božjih Spominov je zabeležena sleherna misel, vsaka beseda
in vsako dejanje. Ko bo potem svet sprejemljiv, tedaj pošlje Bog poročevalca, da odpre
knjigo in z njenih svetih strani prepiše celotno poslanico o čistosti in ljubezni. Tedaj bo
sleherni zemljan bral v jeziku svoje rodne dežele besede življenja in ljudje bodo gledali luč,
bodo hodili v luči in bodo sami luč. In spet bo človek z Bogom eno.\" (7,25-28)
Poročati še nadaljnje posameznosti o Levijevi osebnosti se zdi odveč, ker ni važno, da vemo,
kdo je bil. Njegovo delo, prepis duhovnega evangelija o Jezusu, ki je Kristus v dobi rib, je
pred nami nedotakljivo. Nauki, ki jih ta knjiga vsebuje, nosijo vsi pečat Nazarečana, kajti
nihče razen največjega vseh duhovnih mojstrov bi ne bil sposoben tako igrati na vzvišene
strune božanske Ljubezni in Modrosti, kakor to razodevajo strani te čudovite knjige.
7. Kaj je kronika Akasha?
Akasha je izraz iz sanskrta in pomeni prasubstanca, to, iz česar se je vse izoblikovalo. Po
nauku vodnarjevega časa je to prva stopnja kristalizacije duha. Ta filozofija priznava dejstvo,
da je izvirna snov duh, da je materija duh z nizko vibracijsko frekvenco, torej duh, ki se je po besedi nekega duhovnega mojstra - koaguliral. Akasha ali prasubstanca je izredno fine
strukture in tako občutljiva, da se vsak še tako nežen nihaj etra na kateremkoli mestu vesolja
neizbrisno vtisne vanjo. Ta prasubstanca ni vezana na kak posamični del vesolja, ampak je
povsod. Dejansko je \"univerzalni spomin\", o katerem govore metafiziki. Če se človekov
duh popolnoma z Univerzalnim Duhom uskladi, je sposoben, da zavestno črpa spoznanja iz
kronike Akasha. Lahko zbira iz nje podatke in jih prenaša v poljubno govorico te zemlje, ki
mu je poznana.
Neskončna Enost se v svojem javljanju razodeva s troje atributi: kot Moč, Inteligenca in
Ljubezen. Nekdo utegne biti v popolnem skladju z enim od teh atributov, z drugimi pa ne. Z
Duhom božanske Moči je lahko docela povezan, pri tem pa nikakor ni prešinjen z Duhom
Inteligence; ali pa je kdo ves prevzet od božanske Ljubezni, obenem pa daleč tako od
Inteligence kot od Moči. Razen tega lahko zavest neke osebe povsem prežema božanski Dih
ali najvišja Inteligenca, pa pri tem nima nobenega odnosa ne do Moči ne do Ljubezni.
Spoznanje vsake vrste je moč doseči edino od Univerzalnega Duha, ki je najvišja Inteligenca,
katero vzhodni učitelji imenujejo kronika Akasha, hebrejski pa knjigo božjih Spominov.
Glede na zavest lahko razlikujemo troje faz:
1. Zavest vsemogočnosti Boga in človeka
2. Zavest Kristusa ali zavest božanske Ljubezni
3. Zavest Svetega Diha ali najvišje Inteligence
Vedeti je treba, da nobena od teh faz zavesti nujno ne vključuje katero od ostalih ali celo
obe. Pogosto naletimo na ljudi, prekipevajoče božjo Ljubezen, torej v zavesti Kristusa visoko
napredne, pri tem pa docela brez znanja; niti najmanj ne pojmujejo zakonov narave ali duha;
niso v zvezi z velikim Učiteljem, ki je Sveti Duh.
Neizbrisljivi spomini življenja, poznani kot kronika Akasha, so docela v območju najvišje
Inteligence, Univerzalnega Uma, in njen bralec mora biti v tesnem združenju s Svetim
Duhom, kot davni duhovni mojstri nazivajo duha najvišje Inteligence, tako da vsako vlakno
njegovega bitja v istem trenutku čuti vsako miselno vibracijo.
Spričo dejstva, da je ves prostor napolnjen z miselnimi vibracijami vseh vrst, se pojavlja
vprašanje, kako bralec kronike Akasha zmore razlikovati in zbrati samo misli in življenjske
dogodke ene same določene osebe ali skupine oseb? Vsaki osebi je lastno vibriranje,
značilno za njo, in če bralec docela pojmuje zakon razlikovanja, se s celotnim svojim bitjem
uskladi na sprejem onega posebnega zvoka ali ritma, medtem ko noben drug zvok ali ritem
ne more niti najmanj vplivati nanj. To načelo dokazuje brezžična telegrafija.
Levi je potreboval veliko let, da se je naučil zakona razlikovanja ter prišel v stik z zvoki in
ritmi Jezusa iz Nazareta, Enoha in Melhizedeka ter njihovih sodelavcev. Toda pod vodstvom
Duha najvišje Inteligence je dosegel to izpopolnitev in trenutno v celotnem svojem bitju
začutil še tako rahle vibracije, prihajajoče od enega teh velikanskih centrov in zato ni dvoma,
da so vsi njegovi prepisi do zadnje črke resnični.
ČLOVEK
\"Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ?\" Tako se je resno
vprašal David, hebrejski psalmist, in 8. psalm je ves predan kontemplaciji o človeku - o
božjem delu, ki krona vidno stvarstvo. Med mnogimi pomembnimi nauki, ki jih je Levi smel
zbrati iz kronike Akasha, iz Univerzalnega Uma, najdemo enega o človeku, kjer je tako
nazorno očrtano njegovo padanje v fizično tvar in njegov končni dvig do večne enosti z
Bogom, da brez nadaljnjega lahko najde mesto v tem uvodu, pa ga tu objavljamo v celoti:
\"Ni bilo nikoli časa, da bi človek ne bil. Če bi se človekovo življenje kdaj začelo, bi tudi
prišel čas, ko bi se nehalo. Božje misli ne morejo biti omejene. Tudi ne more končni duh
umeti, kar je neskončno. Vse končno je podvrženo spreminjanju. Vse končno bo prenehalo
biti, kajti bilo je nekdaj, ko končnega ni bilo. Ljudska telesa in duša, to je končno, zato se
bodo preobrazila, da, z vidika končnosti pride čas, ko jih več ne bo. Toda človek v samem
sebi ni ne telo in ne duša; je duh in delček Boga. Stvarniški \"Bodi!\" je človeku, človeku-
duhu daroval dušo, zato da lahko deluje na ravni javljajočega se stvarstva. Zakaj je stvarniški
\"Bodi!\" človeku-duhu daroval dušo, da more delovati na ravni duše? Zakaj je
stvarniški \"Bodi!\" dal duši telo iz mesa, da lahko deluje na ravni javljajočega se stvarstva?
Poslušajte zdaj, vi svetovi, gospostva, moči in prestoli! Poslušajte zdaj, vi kerubi, vi serafi, vi
angeli in vi ljudje! Poslušajte zdaj, o protoplazma in zemlja in rastlina in žival! Poslušajte
zdaj, vi plazeča se bitja na zemlji in ve plavajoče ribe, vi ptiči, ki letate! Poslušajte zdaj, vi
vetrovi, ki pihate, vi gromi in bliski neba! Poslušajte zdaj, vi duhovi ognja, vode, zemlje in
zraka! Poslušajte zdaj, o vsaka stvar, ki je ali je bila ali še bo, kajti Modrost govori z najvišje
ravni duhovnega življenja!
Človek je misel iz Boga; misli iz Boga so vse neskončne; ne gre jih meriti po času, kajti kar se
meri s časom, to ima začetek in konec. Misli iz Boga so večne, neminljive glede na
preteklost, prav tako večne, neminljive glede na neskončne dni prihodnosti. In tak je človek,
duh-človek. Toda človek - enako vsaki drugi misli iz Boga - je bil zgolj seme, seme, ki
vsebuje v sebi možnosti Boga, enako kot seme kakršnekoli rastline na zemlji nosi globoko v
sebi lastnosti vsakega dela te določene rastline. Tako je tudi duh-človek kot seme iz Boga
nosil globoko v samem sebi lastnosti vsakega dela Boga. Semena pa so popolna, da, tako
popolna, kakor je izvor, od katerega prihajajo; niso pa razvita v življenje, ki bi se javljalo.
Otrok v telesu je popoln kakor mati. Tako je nujno,da je človek, seme, vsajen globoko v
zemljišče, zato da lahko raste, se razvija, enako kot popek, da pokaže cvet. Človeško seme,
ki je izšlo iz srca Boga, je bilo določeno, da gospoduje na ravni duše in na ravni javljajočega
se stvarstva. Tako je Bog, gospodar vsega, kar je, to človeško seme vrgel globoko v
zemljišče duše. Naglo je raslo in človek je postal živa duša; in postal je gospod vsega
kraljestva duše. Poslušajte sedaj, naj slišijo vse stvari! Razen duše je zgolj eter duhovne
ravni, ki vibrira manj hitro, in v počasnem ritmu te ravni se javljajo bitnosti življenja. Javljajo
se dišave in vonjave, vse resnično občutje in vesolje ljubezni. In te dušne lastnosti postanejo
krasno telo. Mnogočesa se mora človek učiti na ravni duše; zato se mudi tu skozi
mnogokratna življenja, predno se ne nauči vsega potrebnega. Na mejnem območju ravni
duše je postalo vibriranje etra še počasnejše, pa so si bitnosti nadele obleko. Dišave in
vonjave in vse resnično občutje in vesolje ljubezni se je odelo v meso. Tako je človek dobil
telesno obličje.
V svojo izpopolnitev mora človek skozi vsa pota življenja. Tako je telesna narava prišla v
polno javljanje, narava, ki ima svoj izvor na ravni mesa. Brez nasprotnika vojščak nikoli ne
spozna svoje moči, misli pa se morajo razvijati z vežbanjem sile. In tako je ta mesena narava
hitro postala nasprotnik, ki ga človek mora naskakovati, zato da zmore postati božanska
sila, ki se javlja v njem. Vse, kar živi, naj utihne in naj posluša! Človek je gospodar vseh ravni
javljanja: protoplazme, rudnine, rastline, živali. Zapravil pa je svojo rodno pravico, ker se je
predal svojemu nižjemu jazu, svoji meseni naravi.
Toda spet bo človek polno zasedel svoj izgubljeni položaj, svojo dediščino. Storiti pa mora
to v spopadih, ki jih ni moč slikati z besedo. Da, prestajati mora mnogovrstne preizkušnje in
skušnjave. Ve pa naj, da so mu zaščitniki in vodniki kerubi in serafi, ki upravljajo postaje
sonca, in duhovi močnega Boga, ki vladajo sončnim zvezdam, so mu zaščitniki in vodniki; ti
ga bodo vodili do zmage. Človek bo dosegel polno rešitev, odrešenje, bo dosegel popolnost
po tem, kar trpi na ravni telesa in na ravni duše. Ko bo človek zagospodoval telesnosti, bo
njegovo telesno obličje izpolnilo svoj namen z uspehom, pa bo tedaj odpadlo in ne bo več
obstojalo. On bo takrat neoviran stal na ravni duše, kjer mora dopolniti svoje zmage. Nešteto
nasprotnikov bo na ravni duše vstalo pred človekom; tu mora on zmagati, da, premagati
vsakega od njih. Tako mu bo upanje vedno signalna luč. Za človeško dušo ni neuspešnosti,
kajti Bog je njen vodnik in zmaga je gotova. Človek ne more umreti. Duh-človek je eno z
Bogom, in vtem ko Bog živi, človek ne more umreti.
Ko bo človek zavojeval vse nasprotnike na ravni duše, tedaj bo seme odprto popolnoma,
razcveteno v Svetem Dihu. Obleka duše bo tedaj uspešno izpolnila svojo službo, in človek je
več ne bo potreboval; tedaj bo preminilo in ga ne bo več. Človek pa bo tedaj dosegel polnost
blagoslova in popolnosti ter bo eno z Bogom.\"
KDO JE BIL LEVI?
S tem kratkim obrisom odgovarjamo na poizvedovanja številnih prijateljev \"Blagovesti o
Jezusu Kristusu za vodnarjevo dobo\" o piščevih podatkih. Sam je zelo želel, da bi poslanico
vsakdo prejel ne glede na njenega prinašalca.
LEVI (Levi H. Dowling) je bil rojen na petkovo jutro, 18. maja 1844, v Bellevillu, Ohio. Njegov
oče, po izvoru velški Škot, je bil duhovnik-pionir Kristusovih učencev. Levi se je vselej
zanimal za globoka življenjska vprašanja. Trinajstleten je v svoji prvi javni diskusiji nastopil
proti starešini prezbiterijancev, ki je zastopal \"večno kazen za moralno zlo\". S šestnajstimi
leti je začel pridigati, dve leti zatem je bil že kot pastor male cerkvene skupnosti. Vojaščino
je nastopil dvajsetleten kot kaplan v Združenih državah in ostal v tej službi do konca
državljanske vojne. Leta 1866/67 je bil vpisan kot študent Severnozahodne krščanske
univerze v Indianopolisu, v Indiani. Naslednje leto je pričel izdajati literature nedeljske šole.
Veliko svojega časa je posvečal vprašanju prostitucije. Z doktoratom dveh medicinskih
fakultet je deloval določeno število let kot zdravnik. Končno se je literarnemu delu na ljubo
odpovedal zdravniški praksi.
Zgodaj v življenju, ko je bil še deček, mu je bilo v videnju razodeto, da bo \"zgradil blesteče
mesto\". Po preteku let se je vizija trikrat ponovila. To \"blesteče mesto\" je zgradil
z \"Blagovestjo o Jezusu Kristusu za vodnarjevo dobo\". To knjigo je ustvarjal s
prepisovanjem v urah zgodnjega jutra, od dveh do šestih, v absolutno \"tihih urah\". Levijeva
zemeljska pot se je iztekla 13. avgusta 1911.
Izdajatelji.
VODNARJEV EVANGELIJ O JEZUSU, KI JE KRISTUS
I.
ALEPH
Rojstvo in mladost Marije, Jezusove matere
POGLAVJE 1

Palestina.

Marijino rojstvo - praznik za Joahima.

Duhovnikov blagoslov in preroška napoved.

Marijino posvečenje in bivanje v templju.

Zaroka z Jožefom.
1 Vladal je cesar August, njegov namestnik v Jeruzalemu je bil Herod Antipa.
2 Palestina je obsegala troje provinc: Judejo, Samarijo in Galilejo.
3 Joahim, judovski pravnik, premožen mož, je živel v galilejskem Nazaretu; Ana, iz Judovega
rodu, je bila njegova žena.
4 Rodil se jima je otrok, pridna deklica, njuna radost; otroku sta dala ime Marija.
5 Joahim je otroku v čast priredil gostijo; ni pa povabil bogatih, uglednih in mogočnih,
ampak je poklical revne, pohabljene, hrome, slepe - in vsakemu od njih je daroval obleko,
hrano in drugo potrebno.
6 Menil je: Gospod mi je naklonil blagostanje. Po njegovi milosti sem njegov upravnik. Če ne
delim njegovim otrokom, ko so v pomanjkanju, mi bo to bogastvo v prekletstvo.
7 Ko je otrok dopolnil tri leta, so ga starši prinesli v Jeruzalem in v templju so ga duhovniki
blagoslovili.
8 Veliki duhovnik je bil prerok in videc. Ko je zagledal otroka, je rekel:
9 \"Glejte, ta otrok bo mati znamenitega preroka in učitelja postave; naj zato ostane in biva
znotraj svetišča Gospodovega.\"
10 In Marija je prebivala v Gospodovem templju; Hillel, načelnik sinedrija, jo je poučeval v
judovski postavi in božja postava je bila njena radost.
11 Ko je Marija dorasla v ženo, so jo zaročili z Jožefom, sinom Jakobovim; bil je iz Nazareta
in tesar.
12 Jožef pa je bil pravičen mož in goreč esenovec.
II.
BETH
Rojstvo in detinstvo glasnika Janeza in Jezusa
POGLAVJE 2

Zaharija in Elizabeta.

Gabrielova preroška napoved Zahariji, Elizabeti in Mariji.

Janez se rodi.

Zaharija prerokuje.
1 Blizu Hebrona v gričevnati Judeji sta živela Zaharija in Elizabeta.
2 Bila sta bogaboječa in pravična; vsak dan sta brala postavo, preroke in psalme,
napovedujoče mogočnega Odrešenika. Zato sta živela v pričakovanju Kralja.
3 Zaharija pa je bil duhovnik in je v jeruzalemskem templju vodil bogoslužje, kadar je bil na
vrsti.
4 Zgodilo se je, ko je Zaharija stal pred Gospodom in zažigal kadilo v svetišču, da je imel
prikazen angela Gabriela.
5 Zaharija se je prestrašil, misleč, da se Judom bliža velika nesreča.
6 Gabriel pa spregovori: \"Ne boj se, božji mož. Tebi in vsemu svetu prinašam oznanilo
blage volje in miru na zemlji.
7 Glej, skoro pride knez miru, Kralj, ki ga iščete.
8 Tvoja žena ti bo rodila sina, svetega sina, o katerem je prerok pisal:
9 Glej, znova vam pošiljam Elija, predno pride Gospod; on bo izravnal griče in doline, kajti
njemu, ki bo prišel kot Odrešenik, bo pripravljal pot.
10 Odkar se je začela ta doba, nosi tvoj sin ime Janez, kar pomeni \"Gospodova milost\" .
Janez bo torej njegovo ime.
11 V božjih očeh bo častivreden: vino ne bo prišlo preko njegovih ustnic in že od rojstva
dalje bo napolnjen s Svetim Dihom.\"
12 In Gabriel se prikaže Elizabeti, medtem ko se je tiho mudila doma, ter ji pove isto, kar je
oznanil Zahariji v Jeruzalemu.
13 Po opravljeni službi svojega reda se duhovnik vrne domov in z Elizabeto se radujeta.
14 Mine pet mesecev in Gabriel pride k Mariji v njen dom v Nazaretu, rekoč:
15 \"Zdrava, Marija, zdrava! Blagoslov tebi prvič v imenu Boga, blagoslovljena drugič v imenu
Svetega Diha in tretjič blagoslovljena v imenu Kristusa; vredna si namreč, in rodila boš sina,
ki ga bodo imenovali Emanuel.
16 Njegovo ime je Jezus, kajti on rešuje svoje ljudstvo njegovih grehov.\"
17 Po opravljenem dnevnem delu pride Jožef, in Marija mu pove vse, kar ji je oznanil Gabriel;
in oba se radujeta. Verovala sta namreč, da je božji mož govoril besede resnice.
18 Marija pa je odhitela in javila Elizabeti Gabrielovo napoved; skupaj sta se radovali.
19 V hiši Zaharija in Elizabete je Marija ostala devetdeset dni, nato se je vrnila v Nazaret.
20 Zahariju in Elizabeti se je rodil sin, pri tem je Zaharija molil:
21 Nadvse poveličano bodi božje ime, kajti odprl je studenec blagoslovov za svoje ljudstvo
Izrael.
22 Izpolnjujejo se njegove obljube, ko daje, da se uresničuje, kar so napovedovali preroki v
davnini.
23 Zroč na otroka Janeza, Zaharija moli dalje:
24 Imenoval se boš prerok Svetega, pred njegovim obličjem boš stopal in mu pripravljal pot.
25 Izraelu boš dal, da spozna odrešenje; oznanjal boš Blagovest o pokori in o tem, kako se
izbrisujejo grehi.
26 Glej, skoro nas obišče z višave Zvezda dneva, da razsvetli pota njim, ki sede v temi in
senčni deželi. On bo vaše noge vodil na pota miru.
POGLAVJE 3

Jezusovo rojstvo.

Duhovni mojstri počaste otroka.

Radost pastirjev.

Zaharija in Elizabeta obiščeta Marijo.

Jezus obrezan.
1 Bližal se je čas Jezusovega rojstva in Marija je zahrepenela po Elizabeti. Z Jožefom se
napoti proti judovskim gričem.
2 Ko sta na svojem potovanju prišla v Betlehem, se je dopolnil čas in morala sta ostati čez
noč.
3 Betlehem pa je bil natrpan z ljudstvom, potujočim v Jeruzalem. Gostišča in domovi so bili
polni gostov, da Jožef z ženo ni našel počivališča, razen v votlini, kjer je bila v zavetju živina.
In tam ležeta spat.
4 Opolnoči se razleže krik: \"Otrok je rojen v votlini med živalmi.\" In tako je bil rojen
obljubljeni Sin človekov.
5 In tujci vzamejo malčka ter ga odenejo v nežna oblačilca, ki jih je imela Marija pripravljena;
polože ga v jasli, v katerih so krmili tovorno živino.
6 Pojavijo se trije možje v snežno-belih oblekah, postoje pred detetom in govore:
7 \"Vsa moč, vsa modrost in vsa ljubezen naj ti bo dana, Emanuel.\"
8 Na betlehemskih gričih pa so bile številne črede ovac s pastirji, ki so jih čuvali.
9 Pastirji so bili bogaboječi možje, možje molitve in so pričakovali, da pride mogočni rešitelj.
10 Ko je tedaj prišel obljubljeni otrok, se je pastirjem prikazal mož v snežno-belem oblačilu.
Popadali so od strahu, mož pa je, stoječ pred njimi, spregovoril:
11 \"Nikar se ne bojte! Glejte, prinašam vam radostno novico. Opolnoči se je rodil v votlini v
Betlehemu prerok in Kralj, katerega že dolgo pričakujete.
12 Tedaj so se pastirji vzradostili; čutili so, da je po vsem gričevju polno blestečih
oznanjevalcev, ki so razglašali:
13 \"Vsa slava bodi Bogu na višavah; mir, mir na zemlji, ljudem pa blaga volja!\"
14 Pastirji so nato odhiteli proti Betlehemu in k votlini, da bi videli in počastili njega, ki so ga
ljudje imenovali Emanuel.
15 Ko se je potem zdanilo, je pastirica, katere dom je bil blizu, pripravila sobo za Marijo,
Jožefa in dete; in tu so se mudili nekaj dni.
16 Zahariji in Elizabeti je Jožef po hitrem slu javil, da se je dete rodilo v Betlehemu.
17 Zaharija in Elizabeta vzameta Janezka ter prineseta v Betlehem svoje čestitke z najboljšimi
željami.
18 Marija in Elizabeta si pripovedujeta o čudovitih dogodkih, o katerih se je že porazvedelo.
Ljudstvo se jima je pridružilo v proslavljanju Boga.
19 Po judovskem običaju je bil otrok obrezan, in ko so vprašali, kako naj bo detetu ime, mati
odgovori: \"Imenuje se Jezus, kakor je oznanil božji mož.
POGLAVJE 4

Jezusovo posvečenje.

Marija daruje žrtve.

Simeon in Ana prerokujeta.

Anina počastitev zavrnjena.

Družina se vrne v Betlehem.
1 MARIJA je sina, ko mu je bilo štirideset dni, vzela in nesla v Jeruzalem, da bi ga v templju
duhovnik blagoslovil.
2 V lastno očiščenje je tedaj zase darovala žrtev po judovskem običaju: jagnje in dve mladi
grlici.
3 Pobožen Jud, z imenom Simon, se je mudil v templju, služeč Bogu.
4 Od svoje zgodnje mladosti je pričakoval Emanuela in Boga prosil, da bi ga ne pustil umreti,
dokler ne bi njegove oči videle Mesije v telesu.
5 Ko je sedaj zagledal dete Jezusa, se je vzradostil, rekoč: \"Zdaj lahko odidem v miru, kajti
videl sem Kralja.\"
6 Potem vzame dete v svoje naročje, rekoč: \"Glejte, ta otrok bo prinesel meč nad moje
ljudstvo Izrael in na ves svet; toda meč bo prelomil in narodi se bodo naučili shajati brez
vojn.
7 Na čelu tega deteta vidim mučeniški križ, s tem znamenjem in po njem bo namreč dosegel
zmago.
8 V templju je bila tudi vdova, stara štiriinosemdeset let, ki ni zapustila svetišča, ampak je
noč in dan molila Boga.
9 Ko je sedaj zagledala dete Jezusa, je vzkliknila: \"Glejte, Emanuel! Glejte Mesijevo
znamenje križa na njegovem čelu!\"
10 Tedaj žena poklekne, da bi ga počastila kot \"Boga med nami\", Emanuela. Toda neznani
učenik v belem oblačilu se prikaže in pravi:
11 \"Dobra žena, stoj! Pazi na to, kaj delaš. Človeka ne moreš moliti, to je malikovalstvo.
12 To dete je človek, sin človekov, in vse hvale vreden. Bogu edinemu pristoja, da ga moliš
in častiš. Samo njemu moramo služiti.\"
13 Žena se vzravna, nato skloni glavo v hvaležnosti in moli Boga.
14 Marija pa vzame dete Jezusa in se vrne v Betlehem.
POGLAVJE 5

Trije duhovniki-magi počaste Jezusa.

Prestrašeni Herod v posvetu z judovskimi prvaki zve, da so preroki napovedovali prihod
Kralja.

Sklene umoriti otroka.

Marija in Jožef z Jezusom zbežita v Egipt.
1 Onkraj reke Evfrat so živeli magi. Bili so modri in znali brati, kar je bilo pisanega v svetu
zvezd. In ti so razodeli, da se je rodil nekdo, ki ima dušo duhovnega mojstra. Njegovo
zvezdo so videli nad Jeruzalemom.
2 Med duhovniki-magi so bili trije, ki so hrepeneli videti duhovnega mojstra prihodnjega
časa. Vzamejo s sabo dragocenih daril in odhite proti Zahodu, iščoč njega, novorojenega
Kralja, da bi ga vredno počastili.
3 Prvi je vzel zlata, simbol plemenitosti: drugi miro, simbol gospostva in oblasti; tretji kadilo,
simbol vednosti modrijana.
4 Ko so magi dospeli v Jeruzalem, je prebivalstvo strmelo in se začudeno vpraševalo, kdo so
in zakaj so prišli.
5 Ko so vprašali, kje je otrok, ki je bil rojen kot Kralj, se je zazdelo, da je Herodov prestol
zamajal.
6 Herod pa pošlje dvorjana, da mu privede mage na dvor.
7 Ko ti pridejo, vprašajo znova: \"Kje je novorojeni Kralj?\" In še dostavijo: \"Onkraj Evfrata
smo namreč videli vziti njegovo zvezdo, pa smo prišli, da ga počastimo.\"
8 Herod je prebledel od strahu. Misleč, da morda duhovniki z zaroto kanijo obnoviti
judovsko kraljestvo, si sam pri sebi pravi: Hočem vedeti kaj več o tem otroku, ki je kralj po
rojstvu.
9 Duhovnikom-magom reče, naj ostanejo nekaj časa v mestu, pa jim bo o kralju poročal.
10 Skliče v posvet vse judovske učitelje postave ter jih vpraša, kaj so judovski preroki o
takšni osebi izjavili.
11 Judovski učitelji postave so odgovorili, da so preroki v davnini napovedovali prihod njega,
ki bo vladal izraelskim rodovom in da bo rojen v Betlehemu.
12 Rekli so, da je prerok Mihej pisal: Ti Betlehem, zemlja Judova, majhen si med judovskimi
griči, iz tebe bo izšel on, ki bo vladal moje izraelske rodove; da, on, ki je živel v starodavnih
časih, v pradavnih dneh.
13 Tedaj Herod znova pokliče duhovnike-mage in jim pove, kaj so rekli judovski učitelji
postave. Nato pa jih pošlje na pot v Betlehem.
14 Naroči jim: \"Pojdite iskat, in če najdete otroka, ki je rojen kralj, se povrnite in mi
poročajte, da pojdem in ga počastim.\"
15 Magi so nadaljevali svojo pot in so našli otroka z Marijo v pastirjevi hiši.
16 Počastijo ga, poklonijo mu dragocenih daril ter mu izroče zlato, kadilo in miro.
17 Ti duhovniki-magi so znali brati iz človeških src; spoznali so hudobijo Herodovega srca,
da je prisegel umoriti novorojenega Kralja.
18 Povedali so to skrivnost detetovim staršem in veleli, naj beže pred nevarnostjo.
19 Ko so se nato duhovniki vračali proti domovini, niso šli skozi Jeruzalem.
20 Jožef pa vzame dete Jezusa in njegovo mater ponoči ter beži v Egipt, kjer se nastanijo v
starodavnem Zoanu pri Elihu in Salomi.
POGLAVJE 6

Herod zve o bodočem Janezovem poslanstvu.

Umor betlehemskih otrok po njegovem ukazu.

Elizabeta zbeži z Janezom.

Ker Zaharija ne more izdati skrivališča svojega sina, ga umore.

Herod umre.
1 Herod pa je ogorčen, ker se duhovniki-magi niso vrnili, da bi mu poročali o detetu, ki je bil
rojen kralj.
2 Tedaj mu njegovi dvorjani sporočijo o drugem otroku v Betlehemu, o onem, ki je rojen kot
glasnik in bo pripravljal ljudstvo, da sprejme Kralja.
3 To je kralja bolj in bolj dražilo. Pokliče svojo stražo in ji veli, naj gre v Betlehem in ubije
otroka Janeza kakor tudi Jezusa, ki je bil rojen, da bo kralj.
4 Takole jim pravi: \"Nikakor ne smemo zgrešiti, zato v gotovost sebi, da ste usmrtili moja
tekmeca za prestol, usmrtite vse moške otroke v mestu, ki še niso dopolnili dveh let.
5 Straža je odšla in izvršila Herodov ukaz.
6 Elizabeta ni vedela, da hoče Herod usmrtiti njenega sina, zato sta bila z Janezom še v
Betlehemu. Ko pa je to zvedela, vzame Janeza in odhiti proti gričem.
7 Stražniki, ki so morili, so blizu; zasledujejo jo. Toda njej so znane skrivne votline v vseh
teh gričih, pa steče v eno ter skrije sebe in Janeza, dokler straža ni mimo.
8 Svojo kruto nalogo so izvršili, pa se vrnejo in kralju sporočijo, rekoč:
9 \"Vemo, da smo usmrtili otroka-kralja; Janeza, njegovega predhodnika, pa nismo mogli
najti.\"
10 Kralj je bil nad svojo stražo ogorčen, ker jim ni uspelo usmrtiti Janeza. Vklenjene v verige
jih zapre v stolp.
11 Drugo stražo pošlje k Zahariji, očetu glasnika, ko je opravljal službo v svetišču, da mu
javijo: Kralj zahteva, da poveš, kje je tvoj sin.
12 Zaharija, ki tega ni vedel, odgovori: \"Božji služabnik sem, opravljam božjo službo v
svetišču; kako bi mogel vedeti, kam so ga odnesli?
13 Ko se straža vrne in kralju javi, kaj je rekel Zaharija, se glasi njegov srditi ukaz:
14 \"Straža, nazaj k zvitemu duhovniku in mu recite, da je v mojih rokah. Če ne pove
resnice, če ne razkrije Janezovega skrivališča, mora umreti.\"
15 Straža se vrne in obvesti duhovnika natančno o tem, kaj je rekel kralj.
16 Zaharija pa pravi: \"Jaz samo svoje življenje lahko darujem za resnico. Če pa kralj prelije
mojo kri, bo Gospod rešil mojo dušo.\"
17 Straža se spet vrne in pove kralju, kaj je rekel Zaharija.
18 Stoječ v svetišču pred oltarjem, je Zaharija potopljen v molitev.
19 Približa se kraljevski čuvaj in ga prebode z bodalom. Pred zaveso Gospodovega svetišča
se Zaharija zgrudi in izdihne.
20 Ko je prišla ura pozdrava in bi moral Zaharija - kot vsak dan - blagosloviti duhovnike,
njega ni.
21 Po dolgotrajnem čakanju gredo duhovniki v tempeljsko Sveto in najdejo truplo umrlega.
22 In v vsej deželi je bilo žalovanje, globoko žalovanje.
23 Herod sedi nepremično na prestolu. Pridejo dvorjani: kralj je mrtev. Vlado prevzamejo
njegovi sinovi.
III.
GIMEL
MARIJA IN ELIZABETA SE VZGAJATA V ZOANU
POGLAVJE 7

Vlada Arhelaj.

Marija in Elizabeta s svojima sinovoma v Zoanu sta deležni pouka.

Elihu in Salome.

Elihujeva razlaga.
1 Herodov sin Arhelaus je vladal v Jeruzalemu. Bil je sebičen, krut kralj. Izročal je v smrt
vsakogar, ki mu ni izkazoval dovolj časti.
2 V posvet je sklical najmodrejše može in povpraševal po otroku, ki naj bi ogrožal njegov
prestol.
3 Svetovalci mu zatrjujejo, da sta Janez in Jezus oba mrtva; to ga zadovolji.
4 Jožef, Marija in njun sin pa so bivali v egiptovskem Zoanu, medtem ko je Janez s svojo
materjo v gričih Judeje.
5 Elihu in Salome naglo pošljeta sle, da najdejo Elizabeto in Janeza. Ko so ju našli, ju
privedejo v Zoan.
6 Marija in Elizabeta sta bili sila začudeni nad svojo rešitvijo.
7 Elihu reče: "To ni čudno; nič se ne zgodi brez vzroka, zakon ureja vse dogajanje.
8 Od davnih časov je bilo določeno, da bosta pri nas in da bosta prejemali pouk v tej sveti
šoli."
9 Elihu in Salome odvedeta Marijo in Elizabeto ven, v sveti log, v bližini sta navadno
poučevala.
10 Elihu reče Mariji in Elizabeti: "Trikrat blagoslovljeni se smeta šteti, ker sta izvoljeni materi
davno obljubljenih sinov,
11 določenih, da položita na trdno skalo zanesljiv temeljni kamen, na katerem bo počival
tempelj popolnega človeka - tempelj, ki ne bo nikoli porušen.
12 Čas merimo s cikli obdobij, vhod v vsako od njih pa štejemo kot mejnik na razvojni poti
človeštva.
13 Ena doba je minila. Vrata v naslednjo dobo se odpro, ko se jih dotakne prst časa. To je
doba priprave za dušo, kraljestvo Emanuela, Boga v človeku.
14 In ta dva vajina sinova bosta prva oznanjevalca Blagovesti in oznanjala bosta evangelij o
blagi volji ljudem in o miru na zemlji.
15 Njuno delo je mogočno. Meseni ljudje namreč ne žele luči, ljubijo temo, in če luč posveti
v temo, tega ne razumejo.
16 Mi ta sinova imenujemo razodevalca luči. Toda luč morata prej imeti, da jo lahko
razodevata.
17 Svoja sinova morata poučevati in njuni duši razvnemati z ljubeznijo in sveto gorečnostjo,
vzbujati jima morata zavest o lastnem poslanstvu do človeških otrok.
18 Poučujta ju, da sta Bog in človek eno; da pa je človek z mesenimi mislimi, besedami in
dejanji sebe potegnil proč od Boga. Samemu sebi je s tem izmaknil temelj.
19 Poučujta, da jih bo Sveti Dih znova združil v eno, s tem da bo obnovil skladje in mir;
20 da jih nič ne more združiti v eno, samo Ljubezen; da je Bog svet tako ljubil, da je svojega
Sina odel v meso, zato da bi človek mogel razumeti.
21 Edini Odrešenik sveta je Ljubezen; Jezus, sin Marijin pa je prišel, da to Ljubezen naredi
zaznavno ljudem.
22 Ne more pa Ljubezen postati zaznavna, ne da bi se ji prej pripravila pot. Nič pa ne more
odstraniti kamenja, znižati gričev in izpolniti dolin - tako se pripravlja pot - kakor čistost.
23 Toda čistosti v življenju ljudje ne razumejo. In tako mora tudi ta priti v mesu.
24 Tebi, Elizabeta, blagor, ker je tvoj sin utelešena čistost in on bo tlakoval pot za ljubezen.
25 Ta doba bo le malo razumela o delih čistosti in ljubezni; niti ena sama beseda pa se ne
bo izgubila, kajti v knjigi božjih Spominov je zabeležena sleherna misel, vsaka beseda in
vsako dejanje.
26 Ko bo potem svet sprejemljiv, tedaj pošlje Bog poročevalca, da odpre knjigo in z njenih
svetih strani prepiše celotno sporočilo o čistosti in ljubezni.
27 Tedaj bo sleherni zemljan bral besede življenja v jeziku svoje domovine in ljudje bodo
gledali luč, hodili bodo v luči in sami bodo luč.
28 In spet bo človek z Bogom Eno."
POGLAVJE 8

Elihujeve učne ure.

Enost življenja.

Dvoje jazov.

Hudič.

Ljubezen je Odrešenik ljudi.

David luči.

Goljat teme.
1 Ponovno je Elihu srečal svoji gojenki v svetem gaju in jima spregovoril:
2 Noben človek ne živi zaprt v sebi, kajti vsako živo bitje vežejo z vsakim drugim živim
bitjem skrajno prefinjene vibrirajoče niti.
3 Blagor čistim v srcu, zmorejo ljubiti, ne da bi zahtevali ljubezen v povračilo.
4 Drugim ne bodo storili, česar nočejo, da drugi njim store.
5 Dvoje jazov imamo: višji in nižji jaz.
6 Višji jaz je človeški duh, odet v dušo, oblikovan po Bogu.
7 Nižji jaz, jaz mesa, telo s poželenji, je zrcaljenje višjega, toda popačeno po zatemnjenem
etru mesa.
8 Nižji jaz je prevara in bo prešel, višji jaz je Bog v človeku in ne bo prešel.
9 Višji jaz je utelešenje resnice, nižji jaz je narobe-resnica, in torej ne-resnica v svojem
javljanju.
10 Visoki jaz poraja kreposti in usklajenosti življenja.
12 Nizki jaz je bogat z obljubami, toda reven na blaženstvu in miru; ponuja prijetnost,
veselje in zadovoljujoče pridobitve, daje pa nemir, bednost in hiranje, smrt.
13 Ljudem daje jabolka, dražestna očem in prijetnega vonja in okusa, sredina pa jim je polna
grenkobe in žolča.
14 Če bi me vprašali, česa se je treba učiti, bi vama rekel: spoznavati sebe. In če bi potem,
ko sta se že dokaj spoznali, zopet vprašali, česa se naj učita v naslednjem, bi vama
odgovoril: spoznavati sebe.
15 Kdor dobro pozna svoj nizki jaz, ta pozna prevare sveta, ve za to, kar premine; kdor pa
pozna svoj višji jaz, pozna Boga; pozna dobro to, kar ne more prenehati.
16 Trikrat blagor človeku, ki si je zares pridobil čistost in ljubezen; osvobodil se je
nevarnosti nizkega jaza ter je sam sebi visoki jaz.
17 Človek išče rešitve od nekega zla, o katerem meni, da je živa pošast iz podzemlja; ima pa
bogove, ki so le preoblečeni demoni, vsi mogočni, a polni zavisti, mržnje in poželjivosti.
18 Njihovo naklonjenost si mora kupiti z visokim žrtvovanjem sadežev, življenja ptic in živali
ter človeških bitij.
19 Ti bogovi pa nimajo ne ušes, da bi slišali, ne oči, da bi videli, ne srca, da bi čutili z njim,
ne moči, da bi ga mogli rešiti.
20 To zlo je mit in ti bogovi so iz zraka, odeti v oblačila lastne misli.
21 Edino zlo, katerega se človek mora rešiti, je jaz, nizki jaz. Če hoče človek najti svojega
odrešenika, mora gledati vase; in ko bo demon-jaz s prestola pregnan, bo odrešenikLjubezen dvignjen na prestol moči.
23 David svetlobe je čistost, ki usmrti močnega Goljata teme, dvigne pa na prestol
Odrešenika-Ljubezen."
POGLAVJE 9

Salomine učne ure.

Mož in žena.

Filozofija o človeških razpoloženjih.

Troedini Bog.

Sedmerica.

Bog Tao.
1 Salome uči tvarino dneva, govoreč: "Niso vse dobe enake. Danes utegne biti beseda
moškega najbolj učinkovita, jutri pa najbolje uči žena.
2 Na vseh življenjskih poteh naj bi mož in žena hodila z roko v roki; eden brez drugega je le
polovica; vsak mora storiti svoje delo.
3 A tudi vse stvari učijo; vsaka ob svojem času in v lastnem ritmu. Sonce, mesec oba po
svoje učita človeka. Vsak pa uči ob svojem, posebej zanj določenem času.
4 Učna snov sonca pada v človekovo srce kakor uvelo listje v reko, če se podaja v času
meseca; in podobno je z učno tvarino meseca in vseh zvezd.
5 Danes nekdo hodi okrog žalosten, potrtega srca in strt, jutri pa je ista oseba v
prekipevajoči radosti.
6 Danes blesti nebo polno upanja, polno blagoslova, jutri je upanje proč in vsi načrti se
izjalovijo.
7 Danes bi preklinjali tla, na katerih stojimo, jutri smo polni hvaležnosti in ljubezni.
8 Danes mrzimo, preziramo in zavidamo ter smo ljubosumni na otroka, ki ga ljubimo; jutri
smo vzvišeni nad svojim telesnim jazom, izžarevajoč radost in blagohotnost.
9 Tisočkrat si ljudje zastavljamo vprašanje, zakaj te spreminjajoče se višine in nižine, ta žar
srca in spet temačnost v vsakem življenju.
10 Ne vemo, da so vsepovsod na svetu učitelji, vsak s svojo od Boga mu dano nalogo, da
človeškim srcem nenehno dovajajo resnico o Domovini.
11 Samo to je res in vsakdo prejema v pouk to, kar potrebuje."
12 Marija reče: "Danes sem zelo navdušena. Svoje misli in življenje čutim visoko dvignjeno.
Zakaj sem tako navdahnjena?"
13 Salome odvrne, da je danes dan vzhičenosti, adoriranja in proslavljanja, ko na nek način
lahko spoznavamo našega Boga-Očeta.
14 "Dajmo torej, posvetimo svojo pozornost Bogu, ki je Eden, Trojen, Sedmero-žaren.
15 Preden so se izoblikovali svetovi, je bilo vse Eno; samo Duh, Univerzalni Dih.
16 Duh pa je dihal in kar se (prej) ni javljalo, je (zdaj) postalo Ogenj in Misel nebes, Oče-Bog,
Mati-Bog.
17 In vtem, ko sta Ogenj in Misel nebes vzajemno dihala, je bil rojen njun Sin, njun edini Sin.
Ta Sin je Ljubezen, ki so jo ljudje imenovali Kristus.
18 Misel nebes so ljudje imenovali Sveti Dih.
19 Vtem ko je Tro-edini Bog dihal, izdihaval, se je sedmero duhov pojavilo pred prestolom.
To so bili Elohimi, stvariteljski duhovi vesolja.
20 Ti pa so bili tisti, ki so rekli: Naredimo človeka. In človek se je pojavil, njim podoben.
21 V prvih obdobjih sveta so ljudje na daljnem Vzhodu Univerzalnemu Dihu dali ime Tao in
tako beremo v staro-davnih knjigah:
22 Veliki Tao se ne javlja, je brezobličen. Vendar pa je ustvaril nebesa in zemljo.
23 Nobenega nagnjenja nima naš Veliki Tao, pa vendar stori, da sonce in mesec in vse
zvezde vzhajajo in zahajajo.
24 Veliki Tao nima imena, in vendar stori, da se vse razvija in uspeva. Ob svojem času daje
setev in daje žetev.
25 Veliki Tao je bil Eden. Ta Eden je potem bil Dva. Dva je potem bil Trije. In Trije nazadnje
Sedem, izpopolnjujoč vesolje z javljajočim se stvarstvom.
26 In Veliki Tao daje vsemu dobro in zlo, dež, roso, sončni svit in cvetlice; iz svojega
brezmejnega obilja hrani vse.
27 V isti starodavni knjigi beremo o človeku: ima duha, tesno povezanega z Velikim Taom.
Dušo, ki živi znotraj sedmero Dihov Velikega Taa. Telo poželenja, ki izhaja iz tal mesa.
28 Duh pa ljubi čistost, dobroto, resnico; telo poželenja poveličuje sebični jaz: duša postane
bojno polje med obema.
29 Zato pa blagor človeku, čigar duh zmaguje in čigar nizki jaz je očiščen. Tako je njegova
duša pospravljena, da lahko postane posvetovalnica njim, ki so izšli iz Velikega Taa kot
njegova manifestacija."
30 Tako se je zaključil Salomin pouk.
POGLAVJE 10

Elihujeve učne ure.

Religija Brahme.

Abramovo življenje.

Judovske svete knjige.

Perzijska religija.
1 Elihu poučuje, rekoč: \"V starodavnih časih je neko ljudstvo na Vzhodu častilo Boga, Enega,
ki so ga imenovali Brahm.
2 Imelo je pravične zakone in so živeli v miru. Gledali so notranjo luč in hodili pota modrosti.
3 Toda javili so se duhovniki z mesenimi težnjami in so spremenili postave po svoji
miselnosti. Ubožnim so nalagali težavna bremena, prezirajoč načela pravičnosti. Tako so se
Brahmani pokvarili.
4 Toda v teminah časa je nekaj velikih duhovnih mojstrov ostalo trdnih. Ljubili so Brahmovo
ime. Bili so velika luč za svet.
5 Obvarovali so modrost svojega svetega Brahma nedotaknjeno in lahko jo berete v njihovih
svetih knjigah.
6 V deželi Kaldeja so poznali Brahma. Pobožni brahman z imenom Terah je živel v pokrajini
Ur. Njegov sin je bil tako predan brahmanski veri, da se je imenoval A-Brahm. In on je bil
izbran, da bo oče hebrejske rase.
7 Terah je vzel ženo, sinove, svoje črede in vse imetje ter se napotil v Haran na zahod. Tam
je umrl.
8 Abram je nato s čredami in vsem sorodstvom potoval še dalje proti zahodu.
9 Ko pa je dosegel Morahove hraste v deželi Kanaan, je tam postavil šotor in ostal tamkaj.
10 Ko je v deželi izbruhnila lakota, je Abram s sorodstvom in čredami prišel v Egipt ter v tej
rodovitni pokrajini postavil šotore in se tu naselil.
11 Še danes vedo ljudje za tisto mesto, kjer je Abram živel - tamkaj nad nižino ga lahko
vidita.
12 Vprašujeta, zakaj je Abram prišel v deželo Egipt? To je dežela, kjer je zibelka iniciacije.
Vse, kar je skrivnostnega (razumu, op.prev.) je last te dežele. To je razlog, zakaj duhovni
mojstri prihajajo semkaj.
13 V Zoanu se je Abram učil znanosti o zvezdah, v svetem templju tam gori pa se je učil
vednosti modrih.
14 Ko si je prisvojil potrebno znanje, je spet vzel svoje sorodstvo, svoje črede in imetje ter
odpotoval nazaj v Kanaan. V dolini Mamre si je postavil šotore in tam je nato živel in tudi
umrl.
15 Spomini na njegovo življenje in delo, na njegove sinove ter zgodovina izraelskih rodov,
vse je ohranjeno v judovskih svetih knjigah.
16 V Perziji so poznali Brahma in se ga bali. Ljudje so v njem častili Enega, Izvor vsega, kar
obstaja, sam pa je brez vzroka. Bil jim je svet, enako kot Tao prebivalcem daljnega Vzhoda.
17 Ljudstvo je živelo v miru in pravica je vladala.
18 Toda, kakor v drugih deželah, so se v Perziji pojavili duhovniki, sebični in poželjivi, ki so
prezirali pravično Moč, Modrost in Ljubezen.
19 Religija se je izpridila in po božje so častili ptice in živino in plazeče živali.
20 V teku časa pa se je utelesila velika duša, ki so jo imenovali Zaratustra.
21 On je videl brezvzročnega Duha, vzvišenega nad vsem, videl nemoč bogov, ki so jih
oblikovale človeške roke.
22 Spregovoril je - in vsa Perzija je prisluhnila. In ko je rekel: En Bog, eno ljudstvo in en sveti
oltar - so popadali oltarji malikov in Perzija je bila rešena.
23 Toda ljudje morajo s človeškimi očmi videti svojega Boga. Pa je Zaratustra govoril:
24 - Največji od duhov, ki stoje ob oltarju, je Ahura Mazda, ki se javlja v sončnem žaru.
25 In vse ljudstvo je v soncu gledalo Ahura Mazda, padali so pred njim na tla in so ga častili
v templjih sonca.
26 In Perzija je dežela magov, kjer so živeli oni duhovniki, ki so zagledali vzhajati zvezdo in
so ji sledili na zahod, do mesta, kjer je bil rojen Marijin sin; in oni so bili prvi, ki so
pozdravili Kneza Miru.
27 Zaratustrovi nauki in zakoni so ohranjeni v Avesti, ki jo lahko bereta in si jo prisvojita.
28 Vedeti pa morata, da besede niso nič, dokler ne postanejo življenje, dokler nauki, ki jih
besede vsebujejo niso postali del našega duha in našega srca.
29 Res, da je Resnica ena sama; toda resnice ne poznamo, dokler sami ne postanemo
resnica. Naslednje je ohranjeno v neki starodavni knjigi:
30 Resnica je božja sila kvasu. Vse življenje preobraža v samo sebe. In ko je vse (človekovo)
življenje postalo resnica, tedaj je resnica tudi sam človek.\"
POGLAVJE 11

Elihujeve učne ure.

Budizem in Budove zapovedi.

Egipčanski misteriji.
1 Spet je Elihu poučeval. Rekel je: \"Indijski duhovniki so se pokvarili.
2 Tedaj pa je prišel mogočen učitelj, neki Buda razsvetljenja, ki se je odvrnil od sveta in vseh
posvetnih časti ter dosegel Tišino v tihih gajih in votlinah. In bil je blažen.
3 Razglašal je Blagovest o višjem življenju in človeka učil spoštovati človeka.
4 Ni prinesel nauka o bogovih. Poznal je le človeka in tako je bila njegova vera Pravičnost,
Ljubezen in Poštenost.
5 Nekatere od mnogih dragocenih Budovih izrekov vama tu izberem:
6 - Sovraštvo je grozljiva beseda. Če te ljudje sovražijo, ne pazi na to, pa boš sovraštvo ljudi
mogel preobraziti v ljubezen in odpuščanje in blagohotnost; odpuščanje pa sega tako daleč,
kakor daleč segajo nebesa.
7 Tam pa je dovolj blagostanja za vse. Z dobrim razkrajaj zlo, z velikodušnimi dejanji
pripravljaj sramoto skoposti, z resnico ravnaj skrivljene črte, ki jih zarisuje prevara, kajti
zmota je zgolj narobe obrnjena resnica, resnica, ki je v zablodi.
8 Muka bo sledila njemu, ki zlonamerno govori ali dela; prav tako kakor kolo vozila sledi
njemu, ki ga vodi.
9 Večji je, kdor gospoduje svojemu jazu, kakor pa oni, ki v vojni usmrti tisoč mož.
10 Plemenit je samo, kdor sam je, kar meni, da drugi ljudje morajo biti.
11 Njemu, ki te je užalil, vračaj najčistejšo ljubezen, pa bo prenehal biti slab; ljubezen
namreč očiščuje prav tako srce ljubljenega kakor srce, ki ljubi. 12 Budove besede so ohranjene v svetih knjigah Indijcev. Zanimajta se zanje, ker so del
naukov, ki so od Svetega Diha.
13 Egiptovska dežela je dežela skrivnosti.
14 Skrivnosti časov so zaklenjene v naših templjih in naših skrinjah.
15 Semkaj se prihajajo učit duhovni mojstri vseh časov in podnebnih pasov; in ko bosta
vajina sinova dorasla, bosta vse svoje izobraževanje zaključila v egipčanskih šolah.
16 Toda sedaj je dovolj za danes. Jutri ob sončnem vzhodu se spet vidimo.\"
POGLAVJE 12

Salomine učne ure.

Molitev.

Elihujeve zaključne lekcije.

Povzetek tri leta trajajočega študija.

Gojenci se vrnejo domov.
1 Naslednjega jutra, ko je sonce vzšlo, sta bila učitelja z obema učenkama v svetem gaju.
2 Salome je prva spregovorila, rekoč: \"Poglejta sonce! Razodeva nam božjo moč in on nam
govori preko sonca, meseca in zvezd.
3 Govori nam po gorah, gričih in dolinah, po cvetju in rastlinah in drevju.
4 Bog nam prepeva po pticah in harfinih zvokih ter po človeškem glasu. Govori nam preko
vetra in dežja in preko valečega se groma. Zakaj se ne bi globoko klanjali in ga molili ob
njegovih nogah!
5 Tudi posamezni duši govori Bog; in vsako srce naj bi govorilo Bogu. To je molitev.
6 Ni pa molitev, če na Boga vpiješ ali stoje, ali sede, ali kleče in mu tožiš zavoljo grehov
človeštva.
7 Ni molitev, če Enemu-Svetemu praviš, kako je velik, kako dober, kako mogočen in kako
usmiljen.
8 Bog ni človek, da bi ga mogli podkupiti s človeško hvalo.
9 Molitev je goreča želja, da bi vsaka življenjska pot bila luč, da bi vsako dejanje moglo
nositi krono dobrega, da bi po našem služenju moglo uspevati sleherno živo bitje.
10 Plemenito dejanje, ki pomaga, je molitev; je vneta, učinkovita molitev.
11 Izvor molitve je v srcu; po mislih, ne po besedah, se srce dviga k Bogu, kjer se čuti
blaženo. Dajte, molimo torej!\"
12 Molijo, a brez vsakih besed. V tej sveti tišini pa je vsa srca navdajala blaženost.
13 Nato je spregovoril Elihu. Mariji in Elizabeti reče: \"Naš pouk je končan. Ni vama treba več
dalje ostati tu, kajti prišel je klic - pota so uravnana in tako se zdaj lahko napotita nazaj v
domovino.
14 Mogočno delo vama je zaupano. Usmerjali bosta duha njiju, ki bosta usmerjala svet.
15 Vajina sinova sta izbrana, da vodita ljudi k pravičnim mislim, besedam in dejanjem;
16 da jim razkrivata bistvo greha; da jih odvračata od malikovanja nizkega jaza in vsega
varljivega in jih ozaveščata v onem jazu, ki s Kristusom živi v Bogu.
17 Da se pripravita na svoje poslanstvo, morata vajina sinova prehoditi mnoga trnjeva pota.
18 Hude izkušnje in skušnjave bodo prišle nad njiju, kakor je to pri drugih ljudeh. Njuna
bremena ne bodo lahka, pa bosta čutila naveličanost in malodušje.
19 Poznala bosta muko lakote in žeje, po nedolžnem ju bodo zasramovali, metali v ječo,
bičali.
20 V mnoge dežele bosta šla in ob nogah številnih duhovnih mojstrov bosta sedela, kajti
učiti se jima bo treba kakor drugim ljudem.
21 Toda - dovolj sva vama povedala. Gotovo bosta deležni nenehnih blagoslovov Treh in
Sedmih, ki stoje pred prestolom.\"
22 Tako sta Elihu in Salome zaključila svoje poučevanje. Tri leta sta učila svoji gojenki v
svetem gaju, in če bi vse nauke zapisali v knjigo, bi to bila velika knjiga. Tu imamo samo
izvleček.
23 Tedaj se Marija, Jožef in Elizabeta z Jezusom in njegovim glasnikom dvignejo na pot proti
domovini. Jeruzalemu se izognejo, kajti tam je še vladal Arhelaus.
24 Po ovinku preko Mrtvega morja dospejo na gričevje Engedi, kjer ostanejo na domu Jošue,
ki je bil njihov bližnji sorodnik.
25 Jožef, Marija in njun sin pa gredo skozi jordansko dolino in po določenem številu dni
dosežejo svoj dom v Nazaretu.
IV.
DALETH
OTROŠTVO IN PRVA IZOBRAZBA GLASNIKA JANEZA
POGLAVJE 13

Elizabeta v Engedi poučuje svojega sina.

Janez postane Mathenov učenec, ko mu ta razkrije pomen greha in zakon odpuščanja.
1 Elizabeta je srečna. Svoj čas preživlja z Janezom, kateremu daje pouk, kakor ga je bila
sama deležna pri Elihu in Salomi.
2 Janez je navdušen nad divjino svoje domačije in poukom, ki ga je deležen.
3 V gričevju pa je bilo mnogo votlin. Ena od bližnjih je bila Davidova in v njej je bival
puščavnik iz Engedi.
4 Ta puščavnik je bil Matheno, egipčanski duhovnik, duhovni mojster iz templja v kraju
Sakara.
5 Ko je Janez dopolnil sedem let, ga je Matheno vzel k sebi v divjino in sta bivala v Davidovi
votlini.
6 Matheno je razlagal in Janez je bil prevzet od tega, kar mu je učitelj govoril, ko mu je dan
za dnem odkrival skrivnosti življenja.
7 Janez je ljubil divjino; ljubil je svojega učitelja in njegov preprosti način življenja. Za živež
so jima bili sadeži, lešniki, divji med in rožiči.
8 Matheno je kot strogo pravoverni Jud redno obiskoval praznike v Jeruzalemu.
9 Janez, zdaj devet let star, sme hoditi z njim.
10 Zlobnega kralja Arhelaja so odstavili in pregnali v oddaljeno deželo zavoljo njegove
sebičnosti in krutega ravnanja, tako se Janezu ni bilo treba bati.
11 Janeza so obiski Jeruzalema zelo veselili. Matheno mu je razlagal vse, kar zadeva
judovsko bogoslužje: pomen žrtev in obredov.
12 Janez pa ni mogel razumeti, kako morejo biti grehi odpuščeni z ubijanjem živali in ptic in
z zažiganjem pred Gospodom.
13 Matheno mu pove, da Bog nebes in zemlje ne zahteva žrtev; ta običaj s krutimi obredi da
je izposojen od malikovalcev drugih dežel.
14 Nikdar se grehi niso izbrisali z žrtvami živali, ptic ali človeka.
15 Greh je v tem, da se človek nespametno podaja v močvirje hudobije. Kdor bi se hotel
odvrniti od greha, mora obrniti svoje korake, da najde ven iz močvirja nemoralnosti.
16 Obrni se in očisti si srce z ljubeznijo in poštenostjo, pa ti bo odpuščeno.
17 V tem je teža oznanila, ki naj ga glasnik prinese ljudem.
18 \"Kaj je odpuščanje?\" vpraša Janez.
19 Matheno odvrne: Poravnava dolgov. Kdor je sočloveka oškodoval, temu ne bo odpuščeno,
dokler ni poravnal sočloveku storjene krivice.
20 V Vedah beremo stavek: Nihče ne more popraviti zla, razen njega, ki ga je storil.\"
21 Janez na to: \"Če je tako, kje je moč odpuščanja, razen v človeku samem? Ali človek lahko
samemu sebi odpusti?\"
22 Matheno odvrne: \"Vrata so na stežaj odprta. Vidiš človekovo pot nazaj k pravilnemu, s
tem pa tudi odpuščanje njegovih grehov.\"
POGLAVJE 14

Mathenove učne ure.

Nauk o univerzalnem zakonu.

Človek, sposoben izbirati in dosegati cilj.

Prednosti antagonizmov.

Starodavne svete knjige.

Janezovo in Jezusovo mesto v zgodovini sveta.
1 Matheno in Janez sta se pogovarjala o svetih knjigah starodavnih časov in o zlatih pravilih,
ki jih te knjige vsebujejo. Janez je vzkliknil:
2 \"Ta zlata pravila so tako vzvišena! Kaj nam je še treba drugih svetih knjig?\"
3 Matheno odgovori: \"Duhovi Svetega Enega ravnajo vse tako, da vsaka stvar pride in
odhaja ob svojem času.
4 Sonce ima svoj čas, da kroži, luna ob svojem času vzhaja, raste in izgine, zvezde, da
pridejo in izginjajo, dež, da rosi zemljo, vetrovi, da čistijo ozračje.
5 So časi sejanja in časi žetve; človeku je določen čas, da se rodi in da umre.
6 Ti mogočni Duhovi povzročajo, da se rode narodi. Zibajo jih v njihovih zibelkah, hranijo
jih, da se dodobra okrepe. In ko so ti narodi svojo nalogo izvršili, jih Duhovi zavijejo v
mrtvaške prte in jih polože v njihove grobove.
7 Mnogo je dogodkov v življenju naroda in mnogo v življenju človeka, ki v tistem času niso
prijetni. Na koncu pa vendar pride na plan resnica: karkoli se pripeti, služi najboljšemu.
8 Človek je bil ustvarjen za nekaj plemenitega. Toda ni mogel biti takoj svoboden, poln
modrosti, resnice in moči.
9 Če bi bil obdan s plotom, pritrjen na tirnice, od katerih se ne bi mogel oddaljiti, tedaj bi
imeli v njem igračo, zgolj stroj.
10 Stvariteljski duhovi so človeku dali voljo in tako je sposoben, da izbira.
11 Lahko doseže najvišje višave ali pa se pogrezne v najgloblje nizkosti; ima namreč
sposobnost, da to, kar hoče doseči, tudi doseže.
12 Če si želi moči, je sposoben to moč si tudi pridobiti; seveda mora premagati ovire, ki so
na tej poti do cilja. Nobena moč se nikdar ni dosegla z lenarjenjem.
13 Tako je človek postavljen v vrtinec mnogoterih konfliktov in se mora iz njih izviti z
lastnimi silami.
14 V vsakem konfliktu si človek pridobiva moči, z vsako osvojitvijo doseže višje mesto. Vsak
dan mu prinaša nove naloge in nove zanimivosti.
15 Človeka nihče ne nese čez nevarne jarke, niti mu kdo ne pomaga, da obvladuje svoje
nasprotnike. On sam je sebi orožje, med in ščit. On sam je poveljnik svojih čet.
16 Sveti-Edini mu zgolj razsvetljujejo pot. Nikoli človek ni bil brez svetilnika, ki ga vodi.
17 In vedno je imel v roki prižgano svetilko, da je mogel zapaziti nevarne čeri, motne tokove
in zahrbtne jame.
18 Tako so odločili po svoji sodbi Sveti-Edini: kadarkoli je človeštvo potrebovalo dodatne
luči, vselej je prišla na zemljo velika, 'mojstrska duša', da je podarila luč.
19 Že pred dnevi Ved je svet imel mnogo svetih knjig, da so mu razsvetljevale pot. In ko je
človek potreboval več luči, so se pojavile Vede, Avesta in knjige o Velikem Tau, da kažejo pot
do višjih višin.
20 In ob svojem času se je človeštvu v razsvetljenje pojavila Biblija, vsebujoča Postavo,
Preroke in Psalme.
21 Minila pa so leta in človeštvo je potrebovalo več svetlobe.
22 Tako zdaj pričenja žareti z višave Zvezda Dneva. Jezus pa je učlovečeni poslanec, da to
luč pokaže ljudem.
23 Ti pa, moj gojenec, si bil izbran za glasnika bližnjemu dnevu.
24 Toda obdržati moraš čistost srca, ki jo imaš sedaj. In svojo svetilko moraš prižgati
naravnost od oglja, ki gori na oltarju Svetih-Edinih.
25 Potem bo tvoja svetilka preobražena v sveti plamen in postal boš živa bakla, katere luč bo
svetila vsepovsod, koder biva človek.
26 A šele v časih, ki pridejo, bo človek dosegal višje višave in prišle bodo luči, ki bodo še
močneje žarele.
27 Potem pa, ob koncu, bo prišla na zemljo mogočna 'mojstrska' duša, da bo svetila na poti
k prestolu popolnega človeka.
POGLAVJE 15

Smrt in pokop Elizabete.

Mathenove učne ure.

Služabnik smrti.

Janezovo poslanstvo.

Ustanovitev krstnega obreda.

Matheno vzame Janeza v Egipt in ga nastani v templju pri Sakari, kjer ostane 18 let.
1 Ko je Janez imel dvanajst let, mu je umrla mati in sosedje so njeno truplo položili v grob
poleg sorodnikov na zemljišču pokopavanja v Hebronu, blizu Zaharijevega groba.
2 Janez pa je bil globoko žalosten, jokal je, pa je Matheno dejal, da ni prav, če jočemo
zavoljo smrti.
3 Smrt da ni človekov sovražnik. Prijatelj je, ki ob dokončanem življenjskem opravilu prereže
le vrv, ki veže človekov čoln na zemljo, da potem lahko jadra proti gladkejšim gladinam.
4 \"Noben jezik ne more opisati, kolikšna je vrednost matere. Krepost tvoje matere je bila
preizkušena in pristna. Ni pa bila odpoklicana, dokler ni izpolnila svoje naloge.
5 Človeka zadene klic smrti vselej takrat, ko je zanj najboljše. Probleme namreč lahko
rešujemo tu in onstran. Ni potrebno dvomiti, da se bo vsakdo znašel tam, kjer mu bo za
reševanje problemov najbolj ugodno.
6 Samo iz sebičnosti se porodi želja, da bi duše, ki so odšle, klicali nazaj.
7 Dovoli torej svoji materi, da počiva v miru. Njeno plemenito življenje naj ti bo vir moči in
navdihnjenj.
8 Tvojemu življenju se bliža kriza, pa je treba, da se jasno zavedaš naloge, ki si jo poklican
izvršiti.
9 Modrijani časov te imenujejo glasnik. Preroki gledajo nate, rekoč: \"Ta je Elija, ki pride
znova.\"
10 Tvoje poslanstvo tu je poslanstvo glasnika. Hodil boš namreč pred Mesijevim obličjem, da
mu izravnaš pot in ljudstvo pripraviš na to, da bo sprejelo Kralja.
11 Pripravljenost pomeni čistost srca. Nihče, razen kdor je čistega srca, lahko prepozna
Kralja.
12 Da lahko učiš ljudi čistosti srca, treba, da si sam čist v srcu, besedah in dejanjih.
13 V otroški dobi si po obljubi postal Nazarejec. Britev se ne sme dotakniti tvojega obraza in
glave, tudi ne smeš poskusiti vina ne opojnih pijač.
14 Ljudem je treba vzorov za njihovo življenje; ljubo jim je posnemati, ne voditi.
15 Človek, ki stoji na križišču in kaže pot, a je sam ne hodi, je zgolj kažipot; isto lahko dela
lesen kol.
16 Učitelj pa utira pot; na vsakem sežnju tal se jasno zarezujejo sledovi njegovih nog, ki jih
lahko vsi vidijo in z gotovostjo vedo, da je njihov učitelj hodil to pot.
17 Ljudje razumejo notranje življenje po tem, kar vidijo in delajo. K Bogu prihajajo preko
ceremonij in oblik.
18 Zato pa, da jim boš dopovedal, da se grehi izmivajo s čistostjo in ljubeznijo, lahko uvedeš
simbolični obred.
19 V vodi umij telesa onim, ki se bodo odločili, da se odvrnejo od grehov in strmijo po
čistosti v življenju.
20 Ta obred umivanja je pripravljalni obred in oni, ki se bodo tako umili, obsegajo Cerkev
čistosti.
21 Moral boš reči: - Vi, možje Izraela, poslušajte, preobrazite se in se umijte, postanite
sinovi čistosti, pa vam bo odpuščeno.
22 Ta obred čiščenja in ta Cerkev je le simbol očiščevanja duše s čistostjo v življenju in
kraljestva duše, ki ne prihaja preko zunanjega videza, ampak je Cerkev notranjosti.
23 Nikoli pa ne moreš kazati pota in množicam govoriti, kaj je treba storiti, ako tega sam še
nisi storil. Zato moraš hoditi pred njimi in jim kazati pot.
24 Učil boš, da se morajo ljudje umiti; ker moraš voditi pot, mora tvoje telo biti umito kot
simbol očiščenja duše.\"
25 Janez pravi: \"Zakaj bi moral čakati? Mar ne morem iti takoj in se umiti?\"
26 Matheno odvrne: \"Dobro, pojdimo!\" In gresta doli k bregu Jordana, kjer se reka razširi,
vzhodno od Jerihe, tam, kjer so Izraelci prvič stopili na tla Kanaana. Tam se nekoliko
pomudita.
27 Matheno predhodnika poučuje in mu razloži notranji smisel očiščevalnega obreda ter
kako umiti sebe in kako umivati množico.
28 In Janez je bil umit ob jordanskem bregu, nato pa sta se oba vrnila v divjino.
29 Ko je bilo sedaj na gričih Engedij Methenovo delo opravljeno, sta se on in Janez napotila
zopet nazaj v Egipt. Nista počila, dokler nista dosegla templja kraja Sakara in doline Nila.
30 Mnogo let je bil Matheno v tem templju učitelj. Ko je sedaj hierofantu poročal o
Janezovem življenju in njegovem poslanstvu do človeških sinov, je hierofant glasnika z
veseljem sprejel in imenovali so ga brata Nazarita.
31 Osemnajst let je Janez živel in deloval v notranjosti tega templja. Tukaj je dosegel vlado
nad svojim jazom, tu je njegova duša postala duša duhovnega mojstra in tu se je seznanil s
tem, kaj vsebuje njegovo poslanstvo predhodnika ali glasnika.
V.
HE
JEZUSOVO OTROŠTVO IN PRVA IZOBRAZBA
POGLAVJE 16

Jožefova domačija.

Marija poučuje svojega sina.

Jezusovi stari starši mu za sedmi rojstni dan pripravijo praznični obed.
1 Jožefov dom je bil na Marmionski cesti v Nazaretu. Tu je Marija poučevala svojega sina
vtem, kar je bila prejela od Elihuja in Salome.
2 Himne Ved in Aveste so bile Jezusu zelo pri srcu. Najraje pa je bral Davidove psalme in
prodirljive Salomonove izreke.
3 Veselile so ga judovske preroške knjige. Od svojega sedmega leta dalje pa ni več
potreboval knjig, da bi bral, ker je ohranil v spominu sleherno besedo.
4 Joahim in Ana, Jezusovi stari starši, so otroku v čast in veselje priredili gostijo, na katero so
povabili vse bližnje sorodstvo.
5 Jezus se je predstavil gostom in dejal: \"Imel sem sanje, da stojim ob morju na peščeni
obali.
6 Morski valovi so bili visoki, kajti vihar je izhajal iz globin.
7 Nekdo mi zviška poda čarobno palico. Primem jo in se z njo dotaknem peska. Vsako
peščeno zrno postane živo bitje, da je bila obala polna lepote in petja.
8 Dotaknem se valov ob svojih nogah in spremenili so se v drevesa, cvetlice in pojoče ptice vse je slavilo Boga.
9 In nekdo, ki pa ga nisem videl, le njegov glas sem slišal, mi reče: \"Smrti ni.\"
10 Babica Ana je ganjena, saj ljubi svojega vnuka. Svojo roko položi Jezusu na glavo,
rekoč: \"Videla sem te stati na morski obali. Videla sem, ko si se dotaknil peska in valov.
Videla sem, kako je vse oživelo, in spoznala sem pomen teh sanj.
11 Viharno je morje življenja. Človeške množice pa so v brezdelju, brezbrižne, životarijo
kakor mrtvi pesek na obali.
12 Tvoja palica je resnica. Z njo se dotakneš množice in vsakdo postane oznanjevalec svete
luči in življenja.
13 Dotakneš se valov na morju življenja. Preneha vrenje in bučanje na njem, njegovi viharji
se spremene v slavospeve.
14 Smrti ni, ker čarobna palica resnice zmore najtrše kosti oživiti, iz stoječega močvirja
izzvati cvetlična polja ter spremeniti v sozvočje in hvalospeve še tako disharmonične
glasove.\"
15 Joahim nagovori svojega vnuka, rekoč: \"Moj sin, danes prestopiš sedmi mejnik na poti
svojega življenja. V spomin na svoj sedmi rojstni dan si lahko nekaj želiš, kar ti bo v
veselje.\"
16 Jezus pa odgovori: \"Darila si ne želim, ker imam vse, kar potrebujem. Zelo ljubo bi mi
bilo, če bi ob tem dnevu mogel pripraviti veselje številnim otrokom.
17 Mnogo lačnih dečkov in deklic je v Nazaretu, ki bi bili veseli, če bi jim dali delež na tej
gostiji, da z nami delijo radost tega dne.
18 Najdragocenejši dar, ki mi ga moreš nakloniti, je tvoje dovoljenje, da grem in najdem te
stradajoče ter jih privedem sem, da lahko z nami praznujejo.\"
19 Joahim odvrne: \"Torej dobro, pojdi in poišči dečke in deklice v pomanjkanju ter jih
privedi semkaj. Pripraviti hočemo dovolj za vse.\"
20 Ne da bi čakal, Jezus odbrzi in obišče vse revne koče v Nazaretu. Ne da bi izgubljal
mnogo besed, izreče povsod isto vabilo.
21 In v kratkem času mu je sledilo sto šestdeset veselo smejočih se, v revščino odetih
dečkov in deklic po Marmionski cesti.
22 Gostje so dali prostor in dvorana za goste se je napolnila z Jezusovimi obdarovanci, ki sta
jim on in mati stregla.
23 Hrane je bilo dovolj za vse in vsi so bili veseli, tako da je Jezusov dar za njegov rojstni
dan postal krona pravilnega ravnanja.
POGLAVJE 17

Jezus govori z rabijem nazareške sinagoge.

Kritizira ozkost judovske miselnosti.
1 Rabi Barahija iz sinagoge v Nazaretu je Marijo podpiral v poučevanju njenega sina.
2 Nekega jutra po bogoslužju v sinagogi, ko je Jezus sedel globoko zamišljen, ga rabi
vpraša: \"Katera je največja od desetih zapovedi?\"
3 Jezus odvrne: \"Ne vidim, da bi bila katera največja. Zlato nit vidim teči skozi vseh deset
zapovedi, nit jih tesno povezuje v enoto.
4 Ta nit je ljubezen, ki pripada vsaki besedi teh desetih zapovedi.
5 Če smo prešinjeni z ljubeznijo, ne moremo drugega, ko da proslavljamo Boga, ki je
Ljubezen.
6 Kdor je poln ljubezni, ne more ubijati, ne pričati po krivem, ne poželeti; ne more delati
drugega, kakor častiti in spoštovati Boga in človeka.
7 Kogar prešinja ljubezen, ne potrebuje nikakršne zapovedi.\"
8 In rabi Barahija pravi: \"Tvoje besede so začinjene s soljo modrosti, ki prihaja od zgoraj.
Kateri učitelj ti je odkril to resnico?\"
9 In Jezus reče: \"Ne vem, da bi kateri od učiteljev meni to resnico odkril. Zdi se mi, da
resnica nikoli ni bila zaklenjena. Vedno je bila na planem, kajti ena je resnica, vseobsežna in
povsod prisotna.
10 Če odpremo okna svoje pameti, bo resnica vstopila in se bo pri nas udomačila. Resnica
namreč prodira skozi vsako špranjo, vsako okno in prestopi vsak prag, če so vrata odprta.\"
11 Rabi nato: \"Katera roka je dovolj močna, da bi odprla okna in vrata pameti in bi tako
resnica lahko vstopila?\"
12 Jezus odgovori: \"Zdi se mi, da je ljubezen, zlata nit, ki veže deset zapovedi v eno, močna
dovolj, da bi odprla vsaka človeška vrata, tako da bi resnica lahko vstopila in srcu pomagala
do umevanja.\"
13 Zvečer potem, ko sta bila Jezus in njegova mati sama, pravi Jezus:
14 \"Zdi se, da rabi misli o Bogu, da je pristranski v ravnanju z ljudmi in Jude bolj
oblagodarja ko pa druge.
15 Bog je vendar pravičen, zato ne morem uvideti, da bi nekomu dajal prednost.
16 Mar niso Samarijani, Grki in Rimljani prav tako otroci Svetega Enega kakor Judje?
17 Mislim, da so se Judje obdali z zidom in ne vidijo, kaj je onstran njega.
18 Ne vedo več, da se tudi onkraj zidu razcvetajo cvetlice, da čas sejanja in čas žetve pripada
vsem, ne le Judom.
19 Gotovo bi bilo dobro, če bi mogli podreti te zavore, tako bi Judje mogli videti, da ima Bog
druge otroke, ki so od njega enako oblagodarjeni.
20 Želim zapustiti judovsko deželo, da se srečam s svojimi brati, ki bivajo izven judovske
domovine.
POGLAVJE 18

Jezus na prazniku v Jeruzalemu.

Bole ga krutosti žrtvovanja.

Poziv Hillelu, ki je Jezusu naklonjen.

V templju ostane leto dni.
1 Veliki judovski praznik je blizu. Jožef, Marija s svojim sinom in mnogi njihovi sorodniki so
šli na pot v Jeruzalem. Otrok je bil star deset let.
2 V Jeruzalemu je Jezus gledal, kako so mesarji duhovnikov klali ovce in ptice ter jih zažigali
na oltarju v božjem imenu.
3 Njegovo nežno srce so pretresali ti prizori krutosti.
Služečega duhovnika vpraša: \"S kakšnim namenom koljete te živali in ptice? Zakaj njihovo
meso zažigati pred Gospodom?\"
4 Duhovnik pojasni: \"To so žrtve za greh. Bog je ukazal delati to in rekel, da bodo po teh
žrtvah izbrisani vsi naši grehi.\"
5 Jezus pa reče: \"Bi bili tako ljubeznivi in mi povedali, kdaj je Bog oznanil, da se grehi
izbrišejo z žrtvami katerekoli vrste?
6 Kaj ni David rekel, da Bog noče žrtve za greh, marveč je greh prinašati pred njegovo obličje
žgalne darove kot žrtve za greh? In ali ni Izaija rekel prav isto?\"
7 Duhovnik odvrne: \"Moj otrok, ti si iz uma. Ali ti več veš o božjih postavah ko vsi
duhovniki v Izraelu? Tukaj ni prostor, kjer bi dečki razkazovali svojo prebrisanost.\"
8 Jezusu pa ni bilo mar, da ga duhovnik zasmehuje. Šel je k Hillelu, načelniku sinedrija, in
mu rekel:
9 Rabi, želel bi z vami govoriti. Globoko me vznemirja bogoslužje ob velikonočnem
prazniku. Mislil sem, da je tempelj božja hiša, kjer prebiva ljubezen in blagočutnost.
10 Mar ne slišite prestrašenega meketanja teh jagnjet in tesnobnega gruljenja golobov, ko
jih tam gori ljudje koljejo? Ne vohate odvratnega smradu, ki prihaja od gorečega mesa?
11 Ali more biti človek blag in pravičen, hkrati pa poln okrutnosti?
12 Bog, ki ga veseli žrtev, kri in goreče meso, ni moj Bog-Oče.
13 Moje srce bi hotelo najti Boga ljubezni, vi pa, moj učitelj, ste modri in mi gotovo veste
povedati, kje lahko najdem Boga ljubezni.\"
14 Hillel pa otroku ni vedel odgovora. Srce mu je ganjeno od sočutja. Otroka pozove k sebi,
mu polože roko na glavo in se razjoče.
15 Potem mu reče: \"Bog ljubezni biva in ti boš šel z menoj, z roko v roki bova šla, da
najdeva Boga ljubezni.\"
16 Jezus pa odvrne: \"Zakaj je treba iti? Mislim da je Bog povsod. Ali ne bi mogli očistiti
svoja srca in izruvati okrutnost, vsako slabo misel, da bi v notranjosti imeli tempelj, kjer
lahko prebiva Bog ljubezni?\"
17 Duhovni poglavar velikega sinedrija čuti, ko da bi bil on sam otrok, pred njim pa da stoji
rabi, mojster vzvišene postave.
18 Reče sam pri sebi: - Ta otrok je gotovo prerok, poslan od Boga.
19 Hillel je poiskal otrokove starše ter jih vprašal, ali bi ne pustili, da deček prebiva pri njem
in se uči zakonov postave in vse vednosti tempeljskih duhovnikov.
20 Njegovi starši soglašajo s tem in Jezus prebiva odslej znotraj templja v Jeruzalemu, Hillel
pa ga vsak dan poučuje.
21 In vsak dan se je učitelj učil od Jezusa marsikaj iz sveta višje zavesti.
22 Leto dni ostane deček s Hillelom v templju, potem se vrne proti svojemu domu v Nazaret,
kjer dela z očetom kot tesar.
POGLAVJE 19

Dvanajstletni Jezus v templju.

Bere in razlaga prerokovanje.
1 Jožef, Jezus in Marija se napotijo v Jeruzalem na velikonočni praznik. Deček ima dvanajst
let.
2 V Jeruzalem so priromali spreobrnjenci k judovstvu iz mnogih dežel.
3 Jezus sedi z duhovniki in pismouki v tempeljski dvorani.
4 Odpre knjigo prerokov in bere:
5 Gorje, gorje tebi, Ariel, mesto, kjer je prebival David! Porušil bom mesto Ariel in vzdihovalo
bo in jokalo.
6 In obkolil ga bom okrog in okrog s sovražnimi četami;
7 In ga bom prisilil, da bo na tleh in bo spregovorilo iz zemlje; z zatajenim glasom bo
govorilo, kakor govori duh-strašilo. Da, komaj šepetaje bo izgovarjalo svoje besede.
8 In nešteti sovražniki bodo kakor zrnca prahu nenadoma navalili na njega.
9 Gospod vojnih čet ga bo obiskal z gromom in nevihto in z viharjem; s potresom in z
uničujočimi plameni.
10 Glej, vsi ti ljudje so me zapustili. Glejte, k meni se obračajo z velikimi besedami in z
ustnicami me časte, njihova srca pa so daleč od mene. Boje se me, a to je človeški strah.
11 Na svoje ljudstvo Izrael bom dihnil nasprotujoč dih. Izgubi naj se modrost njegovih
modrecev in uvidevnosti njihovih pametnih mož ne bo najti.
12 Moje ljudstvo zakriva pred Gospodom svoje ravnanje, zato da bi ne bilo videti njegovih
dejanj. Radi bi, da bi njihova dela pokrivala tema noči in pravijo: - Kdo nas zdaj vidi? Kdo nas
zdaj pozna?
13 Ubogi neumneži! Bo mar to, kar je ustvarjeno, moglo reči o svojem Stvarniku: 'Njega ni,
sam sem se naredil!'?
14 Ali bo lonec rekel njemu, ki ga je naredil: 'Ne znaš nič! Ne veš nič!'
15 Večno pa to ne bo trajalo. Prišel bo čas, ko bo Libanon rodovitno polje in plodovita
zemlja bo spremenjena v gaje.
16 In tega dne bo gluhi slišal besede Gospodove, slepi bo bral knjigo božjih Spominov.
17 Trpečim bo dano olajšanje in deležni bodo obilja radosti. Vsakemu, ki bo v pomanjkanju,
se bo pomagalo. Zgodilo se bo, da bodo norci pametni.
18 Ljudstvo se bo vrnilo in poveličevalo bo Enega-Svetega ter mu bo izkazovalo čast iz
zadnjih globin srca.
19 Ko je Jezus to prebral, odloži knjigo in reče: \"Vi učitelji postave, ali bi nam hoteli
pojasniti preroške besede?\"
20 Hillel pa, ki je sedel med učitelji postave, se dvigne, rekoč: \"Morda bi ti, mladi rabi, ki si
bral besedo, bil tudi razlagalec.\"
21 In Jezus reče: \"Prerokov Ariel je naš Jeruzalem.
22 Vsled sebičnosti in okrutnosti je to ljudstvo postalo Gospodu gnusoba.
23 Prerok je te dneve gledal od daleč in je pisal o teh časih.
24 Naši izvedenci v postavi, duhovniki in pismouki zatirajo ubožno ljudstvo, medtem ko
sami žive v razkošju.
25 Izraelove žrtve in daritve so pred Bogom zgolj gnusoba. Edina žrtev, ki jo Bog pričakuje,
je naš jaz.
26 Zavoljo te krivičnosti in krutosti od človeka do človeka je Sveti govoril o tej državi:
27 - Glejte, prevrnil ga bom, prevrnil ga bom, prekucnil se bo in ga ne bo več, dokler ne
pride on, ki ima do njega pravico, in izročil ga bom njemu.
28 Na vsem svetu je eden in isti zakon pravice, in kdor ta zakon krši, ga bo zadela bridkost,
kajti Bog je pravičen.
29 Izrael je zašel daleč s prave poti. Ni upošteval pravičnosti ne človeških pravic, zato Bog
zahteva od Izraela reformo in povratek na pot svetosti.
30 Če pa naše ljudstvo ne bo slišalo božjega glasu, glejte, bodo od daleč prišli narodi in
bodo oplenili Jeruzalem, porušili naš tempelj in naše ljudstvo zasužnjeno odvedli v tuje
dežele.
31 Toda večno to ne bo trajalo; bodo pa razpršeni daleč naokoli, potovali bodo sem in tja
med narodi zemlje, podobno čredi, ki je brez pastirja-vodnika.
32 Prišel pa bo čas, ko Bog privede nazaj ujetniške trume, kajti Izrael se mora vrniti in živeti
v miru.
33 Po mnogih letih bo potem naš tempelj ponovno zgrajen in prišel bo on, ki ga bo Bog
počastil, on, ki bo čistim v srcu prava radost, in on bo poveličal hišo božjo ter bo vladal v
pravičnosti.\"
34 Ko je Jezus to povedal, je stopil vstran in vse ljudstvo je reklo strme: \"Ta je gotovo
Kristus.\"
POGLAVJE 20

Po prazniku.

Vračanje romarjev.

Jezusa pogrešajo.

Ko ga starši najdejo v templju, se napoti z njimi v Nazaret.

Simbolični pomen tesarskega orodja.
1 Minil je visoki praznik Velike noči in Nazarečani so potovali nazaj proti svojim domovom.
2 Ko so bili v Samariji, reče Marija: \"Kje je moj sin?\" Dečka nihče ni videl.
3 Jožef je iskal med sorodniki, ki so bili na povratku v Galilejo, toda tudi oni ga niso videli.
4 Jožef, Marija in eden Zabedejevih sinov se tedaj vrnejo in iščejo po vsem Jeruzalemu, a ga
ne morejo najti.
5 Ko so prišli gori k tempeljskim dvorom, vprašajo straže: \"Ste videli okrog teh dvorov
Jezusa, dečka svetlih las in globokih modrih oči, dvanajstletnega?\"
6 Straža odvrne: \"Da, zdaj je v templju in razpravlja z učitelji postave.\"
7 Šli so notri in ga našli, kakor jim je bila povedala straža.
8 Marija pa je rekla: \"Zakaj, Jezus, zakaj tako ravnaš s svojimi starši? Glej, dva dni smo te
iskali. Bali smo se, da se ti ni kaj hudega zgodilo.\"
9 Jezus pa reče: \"Mar ne vesta, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?\"
10 Nato je šel in vsakemu učitelju postave stisnil roko, rekoč: \"Trdno upam, da se bomo
zopet videli.\"
11 Potem je odšel s svojimi starši nazaj proti Nazaretu. Ko so dospeli domov, je delal z
Jožefom kot tesar.
12 Ko je nekega dne zbiral orodje, je dejal:
13 \"To orodje me spominja na to, česar se poslužujemo v duhovni delavnici, kjer so reči
proizvod misli in kjer se oblikujejo značaji.
14 Kvadratno merilo potrebujemo za merjenje vseh potov do cilja in za izravnavanje krivulj
na poti, s čimer prav uravnavamo svoje vedenje.
15 Krog nam je potreben zato, da obkrožamo svoje strasti in poželenja, tako jih ohranjamo v
vsej pravilnosti.
16 Sekiro uporabljamo, da z njo odstranimo zapletenosti, nekoristne in nesmiselne dele, s
čimer značaj postaja bolj in bolj usklajen.
17 Kladivo nam je potrebno, da ubijamo vase resnico in jo tako dolgo utrjujemo, da je
utelešena v vsem.
18 Oblič uporabljamo, da gladimo hrapave, neenakomerne površine pri vezanju, trame in
deske, ki so določene za gradnjo templja resnice.
19 Dleto, vodna tehtnica, svinčnica in žaga, vse je uporabljivo v duhovni delavnici.
20 Ta lestev pa, s trojstvom svojih stopenj - vero, upanjem in ljubeznijo - po njej se
vzpenjamo kvišku v katedralo čistosti življenja.
21 Po dvanajst stopenjski lestvi se vzpenjamo, dokler ne dosežemo vrhunca tega, kar naj bi
s svojim življenjem zgradili - tempelj izpopolnjenega človeka.
VI.
VAU
JEZUS ŽIVI IN DELUJE V INDIJI
POGLAVJE 21

Ravanna vidi Jezusa v templju.

Hillel zavzetemu pripoveduje o dečku.

Ravanna najde Jezusa v Nazaretu in priredi pojedino njemu v čast.

Postane Jezusov zaščitnik in ga vzame s sabo v Indijo, da spozna bramanizem.
1 Indijski kraljevski princ Ravanna iz Orisse, na jugu Indije, je prišel za praznike v Jeruzalem.
2 Premožen je in pravičen, zato s skupino bramanskih duhovnikov na zahodu išče modrosti.
3 Ko je Jezus stal med judovskimi duhovniki ter bral in govoril, ga je Ravanna poslušal in
strmel.
4 Ko je povpraševal za Jezusa, kdo je, odkod je doma in kaj je, mu načelnik Hillel pojasni:
5 \"Tega otroka imenujemo Zvezdo dneva z višav, ker je prišel, da ljudem prinese luč, luč
življenja, da razsvetli človeštvu pot in da odreši svoje ljudstvo Izrael.\"
6 In Hillel pripoveduje Ravanni vse o otroku: o preroških napovedih o njem, o lepoti noči, ko
je bil rojen, o obisku duhovnikov-magov;
7 o tem, kako je bil obvarovan pred spletkami zlobnih, o njegovem begunstvu v egiptovski
deželi in kako sedaj s svojim očetom dela kot tesar v Nazaretu.
8 Ravanna je vzhičen. Zanima se za pot v Nazaret, da bi mogel iti in ga počastiti kot božjega
sina.
9 S svojim blestečim spremstvom se odpravi in pride v galilejski Nazaret.
10 Najde njega, ki ga je iskal, ko je ravno zavzeto postavljal bivališče za svoje soljudi.
11 V trenutku, ko ga zagleda, se je Jezus vzpenjal po dvanajst stopenjski lestvi, noseč v
rokah krog, kvadrat in sekiro.
12 Ravanna vzklikne: \"Bodi pozdravljen, prvi med izvoljenimi sinovi nebes!\"
13 Nato v gostilni priredi gostijo vsem prebivalcem mesta; Jezus in njegovi starši so bili na
njej častni gostje.
14 Nekaj dni je bil Ravanna potem gost v Jožefovem domu na Marmionski cesti. Trudil se je,
da bi odkril skrivnost modrosti njegovega sina, toda vse je bilo zanj nedosežno.
15 Tedaj zaprosi njegove starše, naj mu dovolijo, da vzame otroka pod svojo zaščito. Želi ga
vzeti s sabo na Vzhod, kjer se lahko uči bramanske modrosti.
16 Jezus je začutil hrepenenje po tem, da bi šel in se lahko izobraževal. Pa so starši čez
nekaj dni privolili.
17 S ponosom v srcu tedaj Ravanna s svojim spremstvom odpotuje vzhajajočemu soncu
naproti. Po mnogih dneh so prekoračili Sin in dospeli v srce province Orisso, kjer so obstali
pred prinčevo palačo.
18 Bramanski duhovniki so svojemu princu vzklikali dobrodošlico v pozdrav, judovskega
dečka so naklonjeno sprejeli.
19 Uvedejo ga kot gojenca v tempelj Jagannath, kjer je vneto preučeval Vede in zakone
duhovnega učitelja Manu.
20 Bramanski učitelji so se čudili Jezusovemu bistremu umu, pogosto pa so naravnost
strmeli, ko jim je on razlagal smisel in modrost teh zakonov.
POGLAVJE 22

Prijateljstvo med Jezusom in brahmanom Lamaasom.

Jezus mu pojasni, kaj pomeni resnica, človek, sila, umevanje, modrost, odrešenje in vera.
1 Med duhovniki v templju Jagannath je bil eden, ki je ljubil judovskega dečka. Tega
duhovnika so poznali pod imenom Lamaas Bramas.
2 Nekega dne, ko sta Jezus in Lamaas sama stopala po dvoru Jagannatha, vpraša
Lamaas: \"Moj judovski učitelj, kaj je resnica?\"
3 Jezus odgovori: \"Resnica je edina, ki se ne spreminja.
4 Na vsem svetu obstaja le dvoje: eno je resnica, drugo pa napačnost. Resnica je to kar je,
napačnost to, kar se zdi, da je.
5 Resnica j e nekaj, kar nima vzroka, pa je vendar vsemu vzrok.
6 Napačnost ni nekaj resničnega, in vendar se v njej javlja nekaj, kar je.
7 Karkoli je bilo narejeno, bo nekoč prenehalo; karkoli se začne, se mora tudi končati.
8 Karkoli lahko zazre človeško oko, je javljanje nečesa, samo ni nič, zato mora nujno
preminiti.
9 Karkoli zaznavamo, so zgolj refleksi, prikazovanja, medtem ko eter tako ali drugače
vibrira; ko se stanje spremeni, izginejo.
10 Sveti Dih je resnica; kar je bilo, je in vedno bo. Ne more se spremeniti niti preminiti.\"
11 Lamaas pravi: \"Dobro odgovarjaš. No, kaj je človek?\"
12 Jezus odvrne: \"Človek je svojevrstna zmes resnice in napačnosti.
13 Človek je Dih, ki je postal meso. Tako sta v njem vezani resnica in napačnost. V delovanju
vlada torej nasprotje med njima in nič podlega, č1ovek kot resnica pa ostane.\"
14 Zopet vpraša Lamaas: \"Kaj veš povedati o oblasti?\"
15 In Jezus reče: \"To je neko javljanje, rezultat sile. Sama zase ni nič, je prevara, nič ko to.
Sila se ne spreminja, sposobnost, oblast pa se spreminja, kakor se spreminjajo etri, tj.
vibracije etra.
16 Sila je volja Boga in je vsemogočna, oblast, sposobnost pa je volja v javljanju, ki ga
uravnava Dih.
17 Tako je določena moč v vetrovih, v valovih, v blisku, ki udari, v človeški roki, spet
drugačna v očesu.
18 Različnost nihanja etra povzroča te razne oblike sposobnosti; misli Elohimov, angelov,
človekove in drugih mislečih bitij pa silo uravnavajo. Ko je sposobnost svoje delo opravila,
tedaj kot sposobnost izgine, premine.\"
19 In Lamaas vprašuje dalje: \"Kaj veš povedati o umevanju?\"
20 Jezus odgovarja: \"To je temeljna skala, na kateri človek gradi samega sebe. Je
razpoznavanje tega, kar je in tega kar ni; tega, kaj je napačnost in kaj je resnica.
21 To je tisto, po čemer spoznamo nizki jaz; sposobnost, da občutimo sile človeka kot
takega.\"
22 Lamaas vpraša znova: \"Kaj veš povedati o modrosti?\"
23 In Jezus reče: \"To je zavest, da je človek nekaj; da sta Bog in človek eno;
24 da nič je in ostane nič; da je oblast zgolj prevara; da nebesa, zemlja in pekel niso nad
nami, okoli nas in pod nami, ampak znotraj; v luči tega, kar je, postane ničnost nekaj, Bog
pa je vse.\"
25 Lamaas vpraša še: \"Kaj je, prosim, vera?\"
26 Jezus odgovori: \"Vera je gotovost o vsemogočnosti Boga in človeka. Gotovost o tem, da
bo človek dosegel božansko življenje.
27 Odrešenje je lestev, ki sega od človekovega srca do srca Boga.
28 Sestavljajo jo trije klini: prvi je vera, ko človek misli, da je morebiti res, kar misli.
29 Naslednja je vera, ko človek ve, da je nekaj resnica.
30 Uresničenje pa je zadnja stopnja, in to je človek sam, ki je (postal) resnica.
31 Domnevanje se razblini v veri, ki je vednost, ta pa v uresničenju; in človek je odrešen, ko
je dosegel božansko življenje, ko sta on in Bog eno.\"
POGLAVJE 23

Jezus in Lamaas med služitelji in kmetovalci.

V Benaresu. Jezus postane Udrakov gojenec.

Udrakove lekcije.
1 Jezus in njegov prijatelj Lamaas sta prehodila vse pokrajine province Orissa in Gangesovo
dolino. Pri služiteljih, kmetovalcih in pri duhovnih učiteljih sta iskala modrosti.
2 Benares ob Gangesu je bilo mesto, ki je imelo bogato kulturo in znanost. Tu sta se rabija
mudila mnogo dni.
3 Jezusu je šlo za to, da bi se naučil hindujskega načina zdravljenja, pa je postal gojenec
Udraka, največjega hindujskega zdravnika.
4 Udraka ga je učil, kako uporabljati vode, rastline in razne vrste prsti, učinke toplote in
mraza, sončne svetlobe in sence, svetlobe in teme.
5 \"Naravni zakoni\", je dejal, \"so vsi zdravju v prid. Kdor torej živi po njih, ni nikoli bolan.
6 Kršenje teh zakonov pomeni greh, in kdor greši, je bolan.
7 Kdor se zakonom pokorava, si ohranja v ravnovesju vse organe; s tem pa si zagotavlja
harmonijo, harmonija pa je zdravje, medtem ko je neskladje bolezen.
8 To kar ustvarja harmonijo v vseh človeških organih, je zdravilo, ki zagotavlja zdravje.
9 Telo je harfa, in če so njegova tkiva preohlapna ali prenapeta, instrument ni uglašen, pa je
človek bolan.
10 Vse v naravi je ustvarjeno tako, da zadošča človekovim potrebam; zdravniška umetnost s
svojimi skrivnostmi obsega torej celotno naravo.
11 In če je človekova harfa razglašena, je treba samo poiskati zdravilo v obsežni knjigi
narave, kjer najdemo za vsako telesno trpljenje ustrezno zdravilo.
12 Razumljivo, da je človekova volja najvišje zdravilo. Z vztrajno vajo volje lahko človek
nategne struno, ki je popustila, kakor tudi drugo, preveč napeto, zrahlja, ter tako samega
sebe ozdravi.
13 Ko človek v svojem razvoju doseže to stopnjo, da veruje in zaupa Bogu, naravi in samemu
sebi, tedaj spozna čudotvorno besedo moči. Ta njegova beseda je balzam za vsakršno rano,
je lek za vse bolezni življenja.
14 Zdravnik je človek, ki je sposoben, da navdihuje vero. Jezik je sposoben govoriti
človeškim ušesom, toda duše dosegajo le duše, ki umejo govoriti dušam.
15 Resnično mogočen je oni, čigar duša je razmaknjena in se mu duše odpirajo, da vstopi in
jih navdihuje: z upanjem one, ki so brez upanja, z resnično vero tiste, katerim manjka
potrebna vera v Boga, v naravo in v človeka.
16 Ni pa univerzalnega balzama za tiste, ki korakajo po običajni poti življenja.
17 Tisoč reči lahko v ljudeh povzroča neskladje in jih dela bolne; prav tako lahko tisoč reči
harfo uskladi in ljudi ozdravi.
18 Kar je enemu zdravilo, lahko drugemu deluje kot strup; tako enega ozdravi, kar bi
drugega usmrtilo.
19 Tega lahko ozdravi določena zel, drugega utegne obnoviti, če pije vodo; višinska sapa
lahko vrne življenju nekoga, ki se je zdelo, da mu ni pomoči.
20 Drugega spet lahko ozdravi žareče oglje ali kepice prsti, spet drugim pa je potrebno, da
se umijejo v določenih rekah ali ribnikih, pa so ozdravljeni.
21 Tisoč drugih lahko ozdravi po moči roke ali diha. Toda ljubezen je kraljica. Misel,
okrepljena z ljubeznijo, to je nedosegljivo vzvišeni balzam Boga.
22 Toda mnogo pretrganih strun v življenju in neskladij, ki mikastijo duše, prihaja od zlih
duhov v ozračju, katerih ljudje ne vidijo; le-ti z nevednostjo zavajajo ljudi, da kršijo naravne
in božje zakone.
23 Te moči delujejo kakor demoni, govoreč trgajo tako rekoč ljudi na kose in jih ženejo v
obup.
24 Toda oni, ki je pravi zdravnik, je učitelj duše in lahko z močjo volje nadzira te zle duhove
ter jih obvladuje.
25 Nekateri duhovi v ozračju so duhovi-učitelji in so močni, premočni za smo človeško moč.
Vendar pa ima človek v višjih območjih pomočnike, ki jih lahko kliče, pa mu bodo pomagali,
da izžene demone.\"
26 To je v povzetku, kar je povedal ta veliki zdravnik. Jezus je sklonil glavo v priznanje
modrosti te mojstrske duše in je nadaljeval svojo pot.
POGLAVJE 24

Bramanistični nauk o kastah.

Jezus ga odkloni in uči enakost ljudi.

Užaljeni duhovniki ga preženejo iz templja.

Ostane pri kasti služiteljev in jih poučuje.
1 Štiri leta je judovski deček prebival v templju Jagannath.
2 Nekega dne, sedeč med duhovniki, zaprosi: \"Razložite mi, prosim, vse svoje nazore o
kastah; zakaj pravite, da v božjih očeh niso vsi ljudje enaki?\"
3 Eden od učiteljev njihove postave vstane, rekoč: \"Sveti Edini, ki ga imenujemo Brahm, je
nas ljudi ustvaril tako, kakor je njemu ustrezalo, in ljudje se moramo s tem zadovoljiti.
4 Brahm je govoril v prvih dneh človeštva in četvero ljudi je stalo pred njegovim obličjem.
5 Prvi človek je izšel iz ust Parabrahma. Bil je bel, podoben Brahmu samemu. Imenoval se je
Brahman.
6 Bil je visoke postave in vzvišenega vedenja. Želel je vladati nad vsemi. Ni mu bilo treba
naporno delati.
7 Bil je poklican za duhovnika Brahmovega, Enega Svetega, da bi ga zastopal v vseh
zemeljskih zadevah.
8 Drugi človek je bil rdeč in je izšel iz Parabrahmove roke. Dobil je ime shatriya.
9 Ustvarjen za kralja, vladarja in vojščaka, je bila njegova najvišja dolžnost, da ščiti
duhovništvo.
10 Iz notranjih delov Parabrahme je izšel tretji človek, imenovan visya.
11 Bil je rumene polti in prejel nalogo, da obdeluje zemljo in goji drobnico ter govedo.
12 Iz nog Parabrahme pa je izšel četrti človek, črnopolt, imenovan sudras, pripadnik nizkega
razreda.
13 Sudras je služitelj človeške rase. Nima pravic, ki bi jih drugi morali upoštevati. Ni mu
dovoljeno poslušati branja Ved. Zanj bi pomenilo smrt, če bi pogledal v obličje duhovniku ali
kralju. Nič razen smrti ga ne more osvoboditi njegovega služabniškega stanu.\"
14 Jezus pa odvrne: \"Potem Parabrahm ni Bog pravičnosti in urejenosti. S svojo lastno
mogočno roko je namreč enega povzdignil, drugega postavil nizko.\"
15 Drugega jim ne reče, le oči dvigne proti nebesom, rekoč: \"Moj Oče-Bog, ki si bil in si in
vekomaj boš. Ti držiš v svojih rokah tehtnico pravice in pravilnosti.
16 V svoji brezmejni ljubezni si ustvaril ljudi, da bi bili vsi enaki. Belopolti, črno-, rumenoin rdečepolti, vsi lahko zro tebi v obličje in govore: Naš Oče-Bog.
17 Ti, Oče človeškega rodu, proslavljam tvoje ime.\"
18 Vsi duhovniki pa so bili ogorčeni zavoljo besed, ki jih je bil Jezus govoril. Planili so nanj,
se ga polastili in ga hoteli telesno poškodovati.
19 Toda Lamaas je dvignil roko in zaklical: \"Vi duhovniki, nehajte! Ne veste, kaj delate!
Počakajte, da spoznate Boga, ki ga ta mladenič moli in časti.
20 Jaz sem tega dečka gledal pri molitvi, medtem ko ga je obkrožala svetloba, močnejša od
svetlobe sonca. Čuvajte se! Lahko da je njegov Bog močnejši kot Brahman.
21 Če Jezus govori resnico, če ima prav, ga vi ne morete siliti, da bi odnehal. Če pa nima
prav on in je vaš nazor pravilen, bodo njegove besede brez moči, kajti moč ima in bo
nazadnje prevladalo le, kar je pravilno.
22 Tedaj so duhovniki popustili od tega, da bi Jezusu storili hudo. Eden med njimi pa je
glasno spregovoril:
23 \"Ali ni ta brezobzirni mladenič oskrunil Parabrahma znotraj tega svetega mesta? Zakon
je jasen, in ta se glasi, da kdor sramoti Brahmovo ime, mora umreti.\"
24 Lamaas prosi za Jezusovo življenje. Duhovniki tedaj sežejo le po biču iz vrvi ter Jezusa
preženejo od tam.
25 Jezus pa gre svojo pot in najde zavetje pri črnih in rumenih ljudeh, služiteljih in
poljedelcih.
26 Tem sedaj kot prvim oznanja Blagovest o enakosti. Govori jim o bratstvu med ljudmi, o
očetovstvu Boga.
27 Preprosto ljudstvo ga posluša z veseljem in se uči moliti: Oče naš, ki si v nebesih.
POGLAVJE 25

Jezus poučuje služitelje in kmetovalce.

Prilika o plemenitniku in njegovih krivičnih sinovih.

Odkriva možnosti, dane vsem ljudem enako.
1 Ko je Jezus videl, da se najnižji in kmetje v tolikih množicah zbirajo, da bi poslušali
njegove besede, jim je povedal priliko. Rekel je:
2 \"Plemenitaš je imel veliko posest. Imel je štiri sinove in je hotel, da bi se razvili v ugledne
može vsi, ki dobro uporabljajo vse od njega prejete darove in sposobnosti.
3 Dal je vsakemu del od svojega velikega izobilja ter jim velel, naj gre vsak po svoji poti.
4 Najstarejši sin je bil zelo sebičen, častiželjen, pretkan in bister.
5 Rekel si je: - Naj starejši sem od vseh, torej morajo ti moji bratje biti služabniki ob mojih
nogah.
6 In tako pokliče svoje brate k sebi. Enega postavi za marionetnega kralja, mu da meč in
naloži dolžnost, da brani vse posestvo.
7 Drugemu izroči v uporabo zemljo in studence, drobnico in črede, z naročilom, da obdeluje
zemljo, vzdržuje drobnico in črede, njemu pa prinaša najizbranejše od svojih pridelkov.
8 Tretjemu reče: - Ti si najmlajši, obsežno posestvo je podeljeno, zate ni deleža niti pravice
do ničesar.
9 Nato vzame verigo in svojega najmlajšega brata priklene na golo skalo v samoti, rekoč:
10 - Rojen si kot suženj brez pravic, pa moraš biti zadovoljen s svojo usodo, da zate ni
rešitve, dokler ne umreš in greš od tod.
11 No, po preteklem številu let je prišel dan obračuna. Plemenitaš pokliče sinove na
odgovor.
12 Ko pa spozna, da se je njegov najstarejši sin polastil vsega imetja in svoje brate pahnil v
suženjstvo,
13 ga je prijel, mu strgal s telesa duhovniška oblačila ter ga pahnil v ječo, kjer je moral
ostati, dokler ne bi zadostil za vse zlo, ki ga je bil storil.
14 Potem je kot igrače zagnal v zrak prestol in orožje marionetnega kralja, mu zlomil meč in
ga potisnil v ječo.
15 Zdaj pokliče sina kmeta in ga vpraša, zakaj ni brata v samoti rešil mučnih verig.
16 Ko mu sin odgovori, mu oče odvzame drobnico in črede, polja in žuboreče studence,
17 njega pa pošlje v peščeno samoto, dokler ne bi zadostil za storjeno zlo.
18 Ko nato najde svojega najmlajšega sina v okrutnih verigah, mu jih z lastnimi rokami
pretrga, sina pa odpusti v miru.
19 Čez čas so sinovi, ki so medtem poravnali svoj dolg, spet prišli pred očeta-sodnika.
20 Vsi so bili poučeni v potrebnem življenjskem nauku, ki so si ga dobro osvojili. Nato oče
znova razdeli svoje imetje.
21 Vsakemu da enak delež z naročilom, naj priznavajo zakon pravičnosti in poštenosti ter
žive v miru.
22 Tedaj se oglasi neki sudras, rekoč: \"Ali mi, ki smo samo sužnji, ki nas imajo kot živino,
da zadovoljujemo muhe duhovnikov - ali smemo upati, da pride nekdo, ki bo pretrgal naše
verige in nas osvobodil?
23 Jezus nato: \"Sveti-Edini je rekel, da bodo vsi njegovi otroci svobodni, kajti vsaka duša je
božji otrok.
24 Sudras bo enako svoboden kakor duhovnik. Kmetovalec bo stopal s kraljem z roko v roki.
Ves svet bo priznaval bratstvo človeštva.
25 O ljudje, dvignite se! Zavedajte se svojih sposobnosti, kajti kdor hoče, mu ni treba ostati
suženj.
26 Živite le tako, kakor želite, da živi vaš brat. Rastite vsak dan, kakor rastejo cvetlice. Kajti
zemlja je vaša, nebesa so vaša in Bog vas bo postavil v vašo posest.\"
27 Vse ljudstvo tedaj zakliče: - Pokaži nam pot, kako se razvijati kot cvetlice in priti do tega,
kar nam pripada.
POGLAVJE 26

Jezus v Kataku.

Voz iz templja Jagannath.

Jezus ljudstvu razkrije nesmisel brahmanskih obredov in kako je treba Boga videti v
vsakem človeku.

Uči jih žrtvovanja po božjem zakonu.
1 Jezus je učil v vseh mestih province Orissa. Že v Kataku mu je ob rečnem bregu sledilo na
tisoče ljudstva.
2 Nekega dne se je pripeljal mimo voz iz templja Jagannath s spremstvom zmedenih ljudi in
Jezus je rekel:
3 \"Poglejte, mimo gre oblika brez duha, telo brez duše, tempelj brez oltarnega ognja.
4 Ta voz Krishne je prazna skrinja, ker Krishna tu ni prisoten.
5 Ta voz je zgolj malik ljudstva, pijanega vina mesenosti.
6 Bog ne biva v šumu jezikov. K njemu ni poti iz kakršnekoli malikovalske skrinje.
7 Mesto, kjer se Bog sreča s človekom, je v srcu. S tihim glasom mu Bog govori in kdor
posluša, je tih.\"
8 Vse ljudstvo tedaj zaprosi: \"Nauči nas, da bomo spoznavali Enega-Svetega, ki govori v
srcu, Boga s tihim, nežnim glasom.\"
9 In Jezus reče: \"Sveti Duh je smrtnim očem neviden, prav tako kot ne morejo ljudje videti
duhov Enega-Svetega.
10 Toda človek je bil ustvarjen po njihovi podobi in kdor zre v človekovo obličje, zre v božjo
podobo, podobo Boga, ki v njem govori.
11 In ko človek časti človeka, časti Boga in kar človek stori za človeka, to stori za Boga.
12 Pomniti morate, da človek, ki v mislih, besedah ali dejanjih škoduje drugemu človeku,
prizadene s tem Boga.
13 Kdor hoče služiti Bogu, ki živi v njegovem srcu, naj služi svojcem kakor tudi njim, ki mu
niso v sorodu, tujcu zunaj lastnega plota in nasprotniku, ki išče, kako bi mu škodoval.
14 Naj pomaga ubožnim in šibkim, nikomur naj ne prizadene nič hudega, niti naj si ne lasti
tujega imetja.
15 Če bo z vami tako, tedaj bo z vašim jezikom govoril Sveti-Edini, on se bo smehljal skozi
vaše solze, on bo vaš obraz prežarjal z radostjo in vam polnil srce z mirom.\"
16 Tedaj ljudstvo vpraša: \"Komu naj nosimo darove? Kje naj darujemo žrtve?\"
17 Jezus odvrne: \"Naš Oče-Bog ne zahteva, da bi po nepotrebnem uničevali rastline, zrnje,
golobe in jagnjeta.
18 To, kar se zažge na kateremkoli daritvenem kamnu, je bilo vrženo proč. Ne more
pričakovati blagoslova za sebe tisti, kdor odteguje živež lačnim ustom, da ga uniči v ognju.
19 Če hočete svojemu Bogu kaj žrtvovati, vzemite svoj dar zrnja ali mesa in to položite na
mizo ubožnemu.
20 Od tega se bo proti nebesom dvignila dišiva, ki se bo povrnila k vam z blagoslovi.
21 Podrite vaše malike, ki vas ne morejo slišati, in vse svoje daritvene oltarje izročite
plamenom kot žgalni dar.
22 Človeška srca naj postanejo oltarji in tam z ognjem svoje ljubezni zažigajte darove
svojega duha.\"
23 Vse ljudstvo je bilo iz sebe od navdušenja. Mladeniča je hotelo častiti kot Boga. Toda
Jezus reče:
24 \"Jaz sem zgolj človek, vaš brat, ki sem .
POGLAVJE 27

Jezus uči v Beharu.

Oznanja enakost vseh ljudi, kot jo vidi Bog.

Pove priliko o zlomljenih steblih.
1 Sloves o Jezusu kot učitelju se je razširil po vsej deželi in prihajali so od blizu in daleč, da
bi slišali njegove besede resnice.
2 Veliko dni se je mudil v Beharu, ob sveti reki Indijcev.
3 Ach, premožni mož iz Behara, je priredil v čast svojemu gostu slavje in povabil nanj vse
ljudi.
4 Prišlo jih je mnogo, med njimi tatovi, oderuhi in kurtizane. Jezus je sedel med njimi in jih
učil. Njegovi spremljevalci pa so bili zelo užaljeni, ker je sedel med tatovi in kurtizanami.
5 Očitali so mu: \"Rabi, modri učitelj, bojimo se, da bo to zate slab dan.
6 Razširila se bo vest, da se družiš s kurtizanami in tatovi, pa se te bodo ljudje izogibali,
kakor se izogibajo modrasa.\"
7 Jezus jim odgovori: \"Učitelj se nikdar ne zavaruje ugledu ali slovesu na ljubo.
8 Vse to je brez vrednosti kot vsakdanje čenče; dviga se in pada kakor prazne steklenice v
potoku. Prevara sta sloves in ugled, ki se razblinita.
9 Kažejo na to, kaj misli tisti, ki nima resnega odnosa do življenja. So šum, ki ga povzroča
množica. Prazen človek je, kdor po tem šumu vrednoti zasluge.
10 Bog in vsi človeški duhovni mojstri sodijo ljudi po tem, kaj so, ne pa po tem, kaj se zdi,
da so; ne po njihovem ugledu in slovesu.
11 Te kurtizane in ti tatovi so otroci mojega Očeta-Boga. Njihove duše so prav tako
dragocene v njegovih očeh kakor vaše ali duše brahmanskih duhovnikov.
12 Tudi oni se vendar prav tako trudijo, da bi iz življenja kaj naredili, kakor vi, ki se
ponašate s svojo neoporečnostjo in moralno vzvišenostjo.
13 Med njimi je marsikdo šel skozi mnogo tršo šolo kakor pa vi, ki gledate nanje s prezirom.
14 Res, grešniki so in tudi priznavajo svoj dolg; ko pa ste vi za kaj krivi, ste dovolj pretkani,
da svojo krivdo prekrivate z bleščečim se plaščkom.
15 Pomislite, vi ljudje - ki prezirate te kurtizane, te pijance in te tatove, ki mislijo, da imate
čisto srce in življenje, da ste mnogo boljši kot oni - da bi se jim razkrilo, kakšni ste v resnici.
16 Greh tiči že v želji, v poželenju, ne šele v dejanju.
17 Drugim zavidate njihovo blagostanje; ko vidite nekaj, kar vas očara, si to iz globine srca
poželite.
18 Varanje je vaše vsakdanje opravilo, v poželenju po zlatu, časti in slovesu vse za lastni
sebični jaz.
19 Zavidljivec je tat, žena, ki poželi, je kurtizana. Govorite vi, ki niste ne to ne ono!\"
20 Nihče ni spregovoril, tožilci so molčali.
21 Jezus pa nadaljuje: \"Današnji dan ves priča proti tistim, ki so obtoževali.
22 Čisti v srcu ne obtožuje. Podlež pa, ki skuša svojo napačnost prekriti s svetim kadilom
pobožnosti, vedno odklanja pijanca, tatu in kurtizano.
23 To odklanjanje in ta prezir je sramotno varanje, kajti če bi takemu odvzeli z lažnim
zlatom pretkani plašček,v katerega se odeva, bi v glasnem izpovedovalcu odkrili, da se
predaje poželjivosti, goljufanju in mnogovrstnim skrivnim grehom.
24 Kdor svoj čas troši za to, da puli drugim ljudem njihov plevel, ne more imeti časa puliti
svojega lastnega in tako so najizbranejše cvetke življenja kmalu zatrte in umrejo, da drugega
ne ostane kot koprive in osat.\"
25 Temu v ponazorilo Jezus doda naslednjo priliko: \"Glejte, kmetovalec je imel veliko njivo
zrelega žita. Ko pa ga je od blizu pogledal, je videl, da je mnogo žitnih stebel zlomljenih in
da je klasje ležalo na tleh.
26 Razpošlje svoje žanjce in jim naroči: - Nočem v svojih kaščah žita z zlomljenimi stebli.
27 Pojdite in odstranite ter zažgite vse, kar je nalomljeno.
28 Pozneje pride v svoj skedenj, da bi stehtal svoje žito, pa ne najde niti enega zrna.
29 Pokliče žanjce in jih vpraša: - Kje je moje žito?
30 Odgovorijo mu: - Storili smo, kakor si naročil. Zbrali in požgali smo stebla, ki so bila
nalomljena, pa ni ostalo nobenega, da bi mogli kaj spraviti v skedenj.\"
31 In Jezus zaključi: \"Če bi Bog rešil le one, ki nimajo nalomljenih stebelc, kdo bi bil v
njegovih očeh vreden, da bi bil rešen?\"
32 Obtoževalci so osramočeni povesili svoje glave, Jezus pa je nadaljeval svojo pot.
POGLAVJE 28

Udraka priredi gostijo Jezusu v čast.

Jezus govori o enotnosti življenja in Boga.

Kritizira duhovništvo.

Mnenja o Jezusu so deljena.

V gosteh pri plemenitem kmetovalcu.
1 Benares je sveto mesto v Indiji. In tam je Jezus učil, medtem ko je bil Udraka njegov
gostitelj.
2 V čast svojemu gostu je Udraka pripravil gostijo, na katero so prišli odlični hindujski
duhovniki in poznavalci svetih knjig.
3 Jezus jim reče: \"Z velikim veseljem vam govorim o tem, kar zadeva življenje - bratstvo
življenja.
4 Univerzalni Bog je eden, vendar pa je več kot to. Vse stvari so Bog, vse je eno.
5 S tem, da Bog diha ljubezen, se vse življenje povezuje v eno. Če se torej dotaknete kakega
poedinega vlakna kateregakoli živega bitja, ste ga od središča do skrajnega zunanjega
območja življenja razgibali.
6 In kdor s svojo nogo zmečka najmanjšega črvička, strese s tem božji prestol, in meč
pravičnosti se bo zganil v svoji nožnici.
7 Ptice se s svojim petjem oglašajo ljudem, ljudje pa jim pomagajo peti, vtem ko v sozvočju
z njimi vibrirajo.
8 Mravlja si gradi domek, čebela satovje, ki nudi zavetje, pajek si tke mrežo, cvetice pa jim
dihajo svoje prijetne vonjave, da črpajo tako moči za svoje napore.
9 Glejte, ljudje in ptice, živali in plazeča se bitja so božanstva, ki so postala meso; kako bi si
potem človek drznil karkoli ubiti?
10 Krutost je tista, ki spravlja svet iz reda. Ko bodo ljudje uvideli, da s tem, ko škodujejo
kateremukoli živemu bitju, sami sebi škodujejo, nedvomno ne bi več ubijali, niti storili
česarkoli, kar bi prinašalo trpljenje čemurkoli v božjem stvarstvu.\"
11 Neki pismouk se oglasi: \"Prosim te, Jezus, povej, kje je ta Bog, ki o njem govoriš\". Kje
so njegovi duhovniki, njegovi templji in oltarji?\"
12 Jezus odvrne: \"Bog, ki o njem govorim, je vsepovsod. Njega ni mogoče zaseči z
zidovjem, niti ga obdati z vezmi katerikoli vrste.
13 Vsi ljudje časte Boga, Enega. Vsi ljudje pa ga ne vidijo enako.
14 Ta Univerzalni Bog je Modrost, je Volja, je Ljubezen.
15 Vsi ljudje pa ne vidijo Boga Tro-Enega. Ta ga gleda kot Boga moči, drugi kot Boga misli,
spet drugi kot Boga ljubezni.
16 Človekov ideal je njegov Bog. Kakor se razvija človek, se razvija njegov Bog. Človekov Bog
danes ni več Bog jutri.
17 Narodi zemlje vidijo Boga z različnih vidikov in tako se ne prikazuje vsem enako.
18 Človek imenuje Boga ono, kar o njem vidi, in to je zanj vse o Bogu; tudi posamezni narodi
vidijo Boga le delno in vsak narod Boga imenuje po svoje.
19 Vi brahmani mu pravite Parabrahm. V Egiptu mu pravijo Toth. Zevs je njegovo ime v
Grčiji, Jehova njegovo hebrejsko ime. Povsod pa je to isti brezzvočni Vzrok, Pra-Korenina, iz
katere vse raste.
20 Ko se ljudje začnejo Boga bati in ga imajo za nasprotnika, oblečejo soljudi v nenavadna
oblačila in jih imenujejo duhovnike.
21 Pooblastijo jih, da z molitvami blažijo božji srd, jim pridobivajo njegovo naklonjenost,
kadar so grešili, in ga podkupujejo z žrtvami živali in ptic.
22 Ko človek vidi Boga v enosti s seboj, kot Očeta-Boga, tedaj ne potrebuje posrednikov niti
duhovnikov, da bi se zavzemali zanj.
23 K njemu gre človek naravnost in reče: - Moj Oče Bog! Svojo roko položi v dlan, pa je vse
dobro.
24 In to je resnični Bog. Vi ste, vsak izmed vas in vsak za sebe, duhovniki; in krvavih žrtev
Bog ne želi.
25 Da le daruješ svoje življenje v požrtvovalno službo vzajemnemu življenju, pa si Bogu v
veselje.\"
26 Ko je Jezus nehal govoriti, se je odstranil. Ljudstvo okrog njega je bilo skrajno
navdušeno, vendar pa so se gostje razhajali v svojih mnenjih.
27 Nekateri so trdili, da Jezusa navdihuje Sveti Brahm, drugi pa, da je ob pamet, drugi spet,
da je obseden, saj govori kot demon.
28 Toda Jezus se pri njih ne ustavlja več. Nekdo med gosti, poljedelec in velika duša-iskalec
resnice, ki so ga Jezusove besede globoko ganile, Jezusa povabi, da gre z njim in se nastani
v njegovem domu.
POGLAVJE 29

Nočni obisk duhovnika Ajainina iz mesta Lahore pri Jezusu, dokler še biva v Benaresu pri
kmetovalcu.

Sprejme njegovo filozofijo.
1 Med duhovniki templja v Benaresu je bil gost iz Lahore, Ajainin.
2 Od trgovcev je zvedel o dečku Jezusu in njegovih besedah modrosti. Opasal se je bil in
pripotoval v Benares, da bi videl dečka in ga slišal govoriti.
3 Duhovniki brahmani niso sprejeli resnice, ko jim jo je prinesel Jezus, in bili so zelo
ogorčeni nad tem, kar je rekel na slavju pri Udraku.
4 Toda dečka nikoli niso videli, pa so močno želeli, da ga slišijo govoriti. Povabijo ga, da bi
bil gost v templju.
5 Jezus pa jim reče: \"Luč je obilna dovolj in sije vsem; če vam je do tega, da bi videli luč,
pridite k luči.
6 Če hočete slišati poslanico, ki mi jo je Sveti-Edini dal, da jo izročim ljudem, pridite k
meni.\"
7 No, ko so duhovniki zvedeli, kaj je Jezus rekel, so se razjezili.
8 Ajainin ni hotel imeti pri tem deleža, pa pošlje k Jezusu drugega poslanca z dragocenimi
darovi v kmetovalčev dom. Skupaj z darovi je poslal naslednje sporočilo:
9 \"Prosim te, učitelj, poslušaj moje besede. Brahmanov zakon prepoveduje, da gre duhovnik
v hišo kateregakoli nizkega stanu. Ti pa lahko prideš k nam.
10 Ne dvomim, da bodo duhovniki zavzeto poslušali tvoj govor. Prosim, da prideš in kosiš
danes z nami.\"
11 Jezus pa pravi: Sveti-Eden je do vseh ljudi enak. Bivališče mojega gostitelja je dovolj
dobro za vsakršen posvet človeških sinov.
12 Če vas kastovski napuh zadržuje, niste vredni luči. Moj 0če-Bog se ne ozira na človeške
postave.
13 Vračam ti tvoje darove. Spoznanje Gospoda ne moreš kupiti z zlatom ali z dragocenimi
darili.\"
14 Te Jezusove besede so duhovnike bolj in bolj dražile, pa so začeli snovati načrt, kako bi
ga lahko pregnali iz dežele.
15 Ajainin se jim v zaroti in načrtovanju ni priključil. Ponoči je zapustil tempelj ter poiskal
hišo, kjer je bival Jezus.
16 Jezus je rekel: \"Koder sije sonce, tam ni noči. Pri meni ni dobiti skrivnih poslanic. Kar je
skrivnega, postaja v luči očitno.\"
17 Ajainin pojasni: \"Prihajam iz daljnega kraja Lahore, da bi se dal poučiti o tej stari
modrosti in o kraljestvu Svetega-Enega, o katerem govoriš ti.
18 Kje je kraljestvo? Kje je kralj? Kdo so osebe? Katere so njihove postave?\"
19 In Jezus reče: \"To kraljestvo ni daleč, a z umrljivimi očmi ga človek ne more uzreti. Je v
notranjosti srca.
20 Kralja ti ni treba iskati na zemlji ali na nebu. Ni ga tam, in vendar je povsod. To je Kristus
božji, univerzalna Ljubezen.
21 Ograja tega gospostva ni visoka in kdor hoče vstopiti, mora pasti na kolena. Nima
določenega obsega, vendar mesenih cul ni moč nositi skozenj.
22 Nizki jaz je treba preobraziti v duhovni jaz. Telo si je treba umiti v živem toku čistosti.\"
23 Ajainin vpraša, ali bi mogel postati podložnik tega kralja.
24 Jezus pa pravi: \"Ti sam si kralj in vstopiš lahko skozi vhodna vrata ter postaneš
podložnik Kralja kraljev.
25 Odložiti pa moraš svoja duhovniška oblačila, nehati moraš služiti Enemu-Svetu za denar,
svoje življenje in vse kar imaš, moraš posvetiti radovoljni službi človeškim sinovom.\"
26 Drugega Jezus ni rekel. Ajainin je odšel. Sicer resnice, ki mu jo je Jezus razglasil, še ni
mogel razumeti, a je vendarle videl, česar ni videl prej nikoli.
27 Nikoli prej ni preiskoval področja vere, toda v njegovem srcu so semena vere in
univerzalnega bratstva našla dobra tla.
28 Ko je potoval proti domovini, se mu je dozdevalo, kot da spi ali da stopa skozi
najtemnejšo noč. Ko pa se je predramil, je zanj vzšlo Sonce Pravilnosti. Našel je Kralja.
29 Jezus pa se je v Benaresu mudil in učil mnogo dni.
POGLAVJE 30

Jezus v pismu tolaži svojo mater, ker je zvedel po trgovcih o Jožefovi smrti.
1 Nekega dne, ko je Jezus stal ob Gangesu zaposlen, se mu približa karavana, vračajoča se z
Zahoda.
2 Eden od prišlecev pristopi k Jezusu in mu reče: \"Prihajamo pravkar iz tvoje rodne dežele
in ti prinašamo neljubo vest.
3 Tvojega očeta ni več na zemlji. Tvoja mati žaluje. Nihče je ne uspe potolažiti. Sprašuje se,
ali si ti še živ ali ne. Hrepeni, da bi te spet videla.\"
4 Jezus skloni glavo v tihem razmišljanju. Nato piše materi, kar tu povzamemo:
5 Moja mati, najplemenitejša žena. Pravkar mi je nekdo iz moje domovine prinesel vest, da
oče ni več v telesu in da ti neutolažljivo žaluješ.
6 Moja mati, vse je dobro: dobro za očeta in dobro za tebe.
7 Njegovo opravilo na tej zemeljski obli je dovršeno in je odlično storjeno.
8 Na vsej njegovi življenjski poti mu ljudje ne morejo očitati prevare, nepoštenja ali slabe
namere.
9 Na tej ravni je izvršil mnogo težavnih nalog in je odšel od tu pripravljen, da rešuje
probleme, ki obstajajo na ravni duše.
10 Naš Oče-Bog je z njim tam, kakor je bil z njim tu; in tam njegov angel spremlja korake,
da ne bi krenil na napačno stran.
11 Zakaj naj bi jokala? Solze ne zmorejo premagati žalosti. Strto srce v žalosti ne more
ozdraveti.
12 Muditi se v žalovanju pomeni brezdelje; marljiva duša nikdar ne more žalovati. Saj nima
časa za to.
13 Kadar se hoče žalost polastiti srca, tedaj kar pozabi nase; vrzi se globoko v službo
ljubezni, pa bo žalost izginila.
14 Tvoja služba je služba ljubezni, ves svet pa kriči po ljubezni.
15 In če svoje življenje použivaš v službi življenja, ga boš nedvomno našla v jutranjem
soncu, v osvežujoči večerni rosi, v ptičjem petju, v cvetlicah in v nočnem blesku zvezd.
17 Prav v kratkem času bodo tvoji problemi na tej zemeljski obli razrešeni. In ko bodo vse
tvoje naloge izpolnjene, ti bo v samo čisto veselje, ko boš stopila na obširnejša polja
dejavnosti, kjer boš reševala višje probleme duše.
18 Prizadevaj si torej za to, da boš zadovoljna, in nekega dne pridem k tebi in ti prinesem
darila, dragocenejša od zlata in žlahtnih kamnov.
19 Vem, da bo Janez skrbel za tebe in ti pomagal v vsaki potrebi. Jaz pa sem s teboj vsak
čas, Jehoshua.
20 Pismo je zaupal nekemu trgovcu, ki je bil na poti v Jeruzalem.
POGLAVJE 31

Brahmanski duhovniki, ogorčeni spričo Jezusovih naukov, sklenejo, da ga preženejo iz
Indije.

Lamaas se zavzame zanj.

Duhovniki najamejo morilca, da bi ga usmrtil.

Na Lamaasovo svarilo zbeži v Nepal.
1 Jezusove besede in dejanja so vzbudila nemir po vsej deželi.
2 Preprosto ljudstvo je bilo z njim prijazno, verovali so vanj in mu sledili v trumah.
3 Duhovniki in voditelji so se ga bali, tako da jim je že samo njegovo ime vzbujalo grozo.
4 Razglašal je bratstvo življenja, upravičenost enakih pravic ter učil, da so duhovniki in
žrtveni obredi nepotrebni, nekoristni.
5 Stresel je peščeni temelj, na katerem je stal brahmanski sistem, pokazal, da so brahmanski
maliki prešibki in žrtve tako prepojene z grehom, da so oltarji in molitveni vozički ostajali
splošno pozabljeni.
6 Duhovniki so razglašali, da bo prišlo v deželi do revolucije, če bo ta hebrejski deček še
dalje ostal v njej. Bali so se, da se bo ljudstvo uprlo, pobilo duhovnike in porušilo templje.
7 Po vsej deželi so razposlali klicarje, v Benares pa so prišli duhovniki iz vseh provinc, da je
bilo mesto kot v plamenih brahmanskega fanatizma.
8 Lamaas iz templja Jagannath, ki je dobro poznal Jezusovo notranje življenje, je bil v mestu
in slišal ter opazoval razdraženo zanesenost duhovnikov.
9 Dvignil se je in spregovoril: "Moji bratje duhovniki, bodite preudarni, pazite, kaj delate. Ta
dan bo ostal v neizbrisnem spominu.
10 Svet gleda na nas. Resnično življenje brahmanske misli je na preizkušnji.
11 Če izgubimo luč pameti, če danes zavladajo predsodki, če se zatečemo k divji nasilnosti
in si omadežujemo roke s krvjo, ki je v Brahmovih očeh lahko nedolžna in čista,
12 tedaj nas utegne zadeti njegovo maščevanje, pa se nam bo pod nogami zdrobil temeljni
kamen, na katerem stojimo, in razpadlo bo naše drago duhovništvo, naša postava in naši
oltarji."
13 Niso mu pustili, da bi dalje govoril. Ogorčeni duhovniki so ga popadli, ga bili in opljuvali,
ga razglasili za izdajalca ter ga krvavečega pognali na cesto.
14 Nato pa je zavladala zmeda. Duhovniki so se spremenili v drhal. Pogled na človeško kri je
izzval peklenska dejanja in zahteval vedno večje okrutnosti.
15 Voditelji, v strahu, da izbruhne prava vojna, so iskali Jezusa in ga našli, ko je na trgu
mirno govoril množici.
16 Silili so vanj, naj odide, da si reši življenje. On pa ni hotel oditi.
17 Nato so duhovniki iskali vzrok, da bi ga mogli spraviti v zapor. Toda krivde na njem ni
bilo izslediti.
18 Zatekli so se k lažnim pričam. Ko pa so prišli biriči, da bi ga odpeljali v sodno dvorano, so
se zbali, ker je ljudstvo stalo v njegovo obrambo.
19 Duhovniki so bili osupli in so sklenili, da ga spravijo iz življenja z izdajstvom.
20 Iztaknili so človeka, ki je moril za plačilo, in ga ponoči poslali, da bi umoril predmet
njihove jeze.
21 Lamaas zve za njihovo zaroto in načrt ter pošlje sla, da opozori njegovega prijatelja. In
Jezus naglo odpotuje.
22 Ponoči zapusti Benares ter potuje proti severu. Povsod mu na poti pomagajo kmetje,
trgovci in pripadniki najnižje kaste.
23 Po mnogih dneh doseže mogočno Himalajo in ostane v mestu, imenovanem Kapivastu.
24 Budovi duhovniki mu na stežaj odpro tempeljska vrata.
POGLAVJE 32

Jezus in Barata skupaj bereta svete knjige.

Spričo budističnega nauka o potovanju duš Jezus razodene pravi izvor človeka.

Srečanje z Vidyapatijem, ki postane Jezusov sodelavec.
1 Med budističnimi duhovniki je bil eden, ki je takoj spoznal vzvišeno modrost Jezusovih
besed. Bil je to Barata Arabo.
2 Jezus in Barata sta skupaj prebirala judovske psalme in preroke, brala Vede, Avesto in
modrost Gotama Bude.
3 Ko sta tako brala in govorila o človekovih možnostih, Barata reče:
4 Človek je čudo vesolja. Je del vsega, kar je, ker je bil živo bitje na vsaki ravni življenja.
5 Bil je čas, ko človeka ni bilo. Tedaj je bil brezoblična substanca v kalupu časa. Nato je bil
protoplazma.
6 Po splošnem zakonu vse teži kvišku do stopnje popolnosti. Protoplazma se razvija in
postane reptil, nato ptica, nato četveronožec, nazadnje doseže obliko človeka.
7 No, človek kot tak je duh in duh je tu, da dosega popolnost preko izkustva. Duh pa se
pogosto javlja v telesni obliki, in sicer v taki, ki mu za njegov razvoj najbolj ustreza. Tako se
duh lahko javlja kot črv ali ptica ali četveronožec ali kot človek.
8 Prišel bo čas, ko bo vse živo doseglo razvojno stopnjo popolnega človeka.
9 Ko pa bo človek postal popoln človek, tedaj se bo razvijal dalje v višje oblike življenja."
10 Jezus pa reče: "Barata Arabo, kdo te je učil, da se duh, ki je človek, lahko javlja v mesu
četveronožca ali ptice ali plazilcev?"
11 Barata odvrne: "Vse od onih časov dalje, ki se jih človeštvo ne spominja, so nam naši
duhovniki to govorili in odtod mi to vemo."
12 Jezus pa reče: "Razsvetljeni Arabo, ti si duhovni učitelj, pa veš, da človek ničesar zares ne
pozna, kolikor mu je bilo to zgolj rečeno.
13 Človek lahko verjame, kar drugi pravijo, nikoli pa tega sam resnično s tem ne pozna. Če
hoče kaj zares vedeti, poznati, mora sam biti to, kar pravi, da ve oziroma pozna.
14 Ali se spominjaš, Arabo, da si bil kdaj čebela ali ptica ali črv?
15 Če pa za svojo trditev nimaš boljše utemeljitve, razen da so vam duhovniki to povedali,
tega pravzaprav ne veste, marveč le domnevate, da je tako.
16 Ne oziraj se torej na to, kaj je kdo rekel. Pozabimo na meso in pojdimo z duhom v deželo
breztelesnosti; duh ničesar ne pozabi.
17 Duhovni mojstri so sposobni, da sebe zasledijo v smeri nazaj skozi obdobja; tako oni
vedo.
18 Kar se začne, bo imelo svoj konec. Če bi človek nekdaj ne bil, bi moral priti čas, ko ga več
ne bo.
20 Iz knjige Spominov samega Boga beremo: Bog Tro-Eden je izdihal in sedmero Duhov je
stalo pred njegovim obličjem (Hrebrejci imenujejo te sedmere Duhove Elohim).
21 In ti so bili, ki so v svoji brezmejni mogočnosti ustvarili vse, karkoli je ali je bilo.
22 Ti Duhovi Boga Tro-Enega so prepluli brezmejni prostor, pa je nastalo sedmero etrov, in
vsakteri od teh etrov je imel svojo vrsto življenja.
23 Te življenjske oblike niso bile drugo kot misli Boga, odete v substanco lastne etrske ravni.
24 (Ljudje imenujemo te etrske ravni protoplazme, zemlje, rastline, živali, človeka, angela in
keruba.)
25 Te ravni z vsemi svojimi mrgolečimi mislimi Boga nikoli niso vidne očem človeka v telesu.
Sestavlja jih substanca, ki je tako prefinjena, da ne more biti zaznavna telesnemu očesu; in
vendar prav ta sestavlja dušo vseh reči.
26 Z očmi duše pa vsa ustvarjena bitja vidijo te etrske ravni in vse te življenjske oblike.
27 Ker so vse življenjske oblike na vsaki ravni življenja misli Boga, vse te stvari tudi mislijo,
vsaka je v posesti volje in ima svoji stopnji ustrezno sposobnost izbiranja.
28 In na svojih izvirnih ravneh je vse ustvarjeno oskrbovano s hrano od etrov lastne ravni.
29 In tako je bilo z vsakim živim bitjem, dokler se ni volja polenila in so tedaj etri
protoplazme, zemlje, rastline, živali, človeka začeli vibrirati zelo počasi.
30 Vsi etri so se zgostili in vse ustvarjeno na teh ravneh je dobivalo groba obličja, obličja iz
mesa, ki jih človek lahko zaznava. In tako se je pojavila ta grobost, ki jo ljudje imenujejo
fizičnost.
31 To pa je, kar imenujemo človekov padec. Padel pa ni samo človek, kajti v ta padec je bila
vključena protoplazma, zemlja, rastlina in žival.
32 Angeli in kerubi niso padli, njihova volja je bila vedno krepka in tako so ohranili eter
svojih ravni v skladju z Bogom.
33 Ko pa so etri dosegli stopnjo ozračja in je vse ustvarjeno teh ravni moralo prejemati
hrano iz ozračja, se je porodila stanje konflikta. Tako je postal zakon to, kar človek imenuje
preživetje najsposobnejšega.
34 Močnejše bitje je jedlo telo šibkejšega na ravni javljanja dejstev, kjer ima svoj izvor
meseni zakon evolucije.
35 Tako zdaj človek v svoji skrajni nesramnosti pobija in je živali, žival uživa rastlino,
rastlina uspeva na zemlji, zemlja črpa protoplazmo.
36 V onstranskem kraljestvu duše te mesene evolucije ne poznajo in velika naloga duhov na
višini "mojstrov" je v tem, da zopet vzpostavijo dediščino človeka in ga privedejo nazaj na
položaj, ki ga je izgubil, da bo zopet živel na osnovi etrov svoje prvobitne ravni.
37 Misli Boga se ne spreminjajo. Življenjska javljanja vsake ravni se razvijajo do popolnosti
lastne zvrsti. In ker misli Boga sploh ne morejo umreti, ni smrti za nobeno bitje na teh
sedmero etrih sedmerih Duhov Tro-Enega Boga.
38 In zato zemlja, prst nikoli ni rastlina; žival, ptica, reptil nikoli ni človek in človek ni in ne
more biti žival, ptica ali reptil.
39 Prišel bo čas, ko bo vseh teh sedmero življenjskih javljanj absorbiranih, použitih, in
človek, žival, rastlina, prst in protoplazma bodo odrešeni."
40 Barata je bil vzhičen; modrost judovskega modreca je bila zanj razodetje.
41 Vidyapati pa, najmodrejši izmed indijskih modrijanov, načelnik templja Kapavistu, je
slišal, kako Barata govori Jezusu o izvoru človeka, nato še odgovor hebrejskega preroka, pa
je rekel:
42 "Vi duhovniki templja Kapavistu, poslušajte! Danes stojimo na vrhu časa. Pred šestimi
stoletji je bila rojena mojstrska duša, ki je človeku darovala veličastno luč, in danes znova
stoji Mojster tu v templju Kapavistu (podobno kot pred šestimi stoletji).
43 Ta hebrejski prerok je vzhajajoča božanstvena zvezda modrosti. Prinaša nam spoznanje o
skrivnih božjih stvareh. In ves svet bo slišal njegove besede ter proslavljal njegovo ime.
44 Vi duhovniki templja Kapavistu, stojte! Tiho poslušajte, ko on govori, on, ki je živi orakel
Boga."
45 In vsi duhovniki so izražali zahvalo ter so proslavljali Budo razsvetljenja.
POGLAVJE 33

Jezus uči preprosto ljudstvo ob viru.

Oznanja, kako priti do sreče.

Prilika o kamnitem polju in skritem zakladu.
1 V tihi meditaciji je Jezus sedel ob žuborečem viru. Bilo je na praznik in mnogo ljudstva
služabniške kaste je bilo blizu onega mesta.
2 Na vsakem čelu in na vsaki roki teh ljudi je Jezus videl v potezah sledove trdega dela.
Nobeno obličje ni nosilo v očeh veselja. Nihče od celotne skupine ni mislil na drugo kot na
napore.
3 Enega od njih Jezus nagovori in vpraša: "Zakaj ste vsi tako otožni? Niste srečni v svojem
življenju?"
4 Mož odvrne: "Skoro ne vemo, kaj ta beseda pomeni. Z napornim delom se preživljamo in
to nam je edino upanje, zato blagoslavljamo dan, ko bo konec naporov in bomo legli k
počitku v Budovem mestu smrti."
5 Jezusovo srce je ganjeno od sočutja in ljubezni do teh ubogih garačev, pa reče:
6 "Delo ne bi smelo nikogar žalostiti. Ljudje naj bi bili najbolj srečni v delu. Če upanje in
ljubezen navdihujeta delo, tedaj vse naše življenje prešinja veselje in mir, to pa so nebesa.
Ne veste, da so takšna nebesa namenjena vam?"
7 Mož odvrne: "O nebesih smo slišali. Toda nebesa so tako daleč in veliko življenj je treba,
predno dosežemo ta prostor!"
8 Jezus pravi: "Moj brat, človek, napačno misliš. Tvoja nebesa niso daleč. In ni to prostor z
določenim obsegom in mejami, ni dežela, ki bi jo morali doseči. To je duhovno stanje.
9 Nikoli ni Bog za človeka ustvaril nebes. Nikoli pekla. Ustvarjalci smo mi sami.
10 Ne išči več torej nebes na nebu. Odpri raje okna svojega srca, pa bodo nebesa prišla,
podobna veletoku luči in ti prinesla neizmerno radost. Potem delo ne bo več težavno breme."
11 Ljudstvo je bilo vzhičeno in se je zbiralo tesno ob Jezusu, da bi slišalo besede tega
nenavadnega mladega učenika.
12 Prosili so ga, naj jim še več pove o Očetu-Bogu, o nebesih, ki si jih človek lahko ustvari
na zemlji, in o brezmejni radosti.
13 In Jezus jim spregovori v priliki: "Neki človek je imel polje. Zemlja je bila trda in revna.
14 Z vztrajnim delom je komaj dovolj pridelal, da bi družino obvaroval stradanja.
15 Nekega dne pride mimo rudar, ki je imel sposobnost, da je videl v notranjost zemlje.
Opazi tega ubogega človeka in njegovo nerodovitno polje.
16 Pokliče k sebi izčrpanega garača in mu pravi: - Moj brat, ali ne veš, da tvoje izsušeno
polje prav malo pod površino skriva bogate zaklade?
17 Pičlo orješ, seješ in prideluješ, in vendar dan za dnem stopaš nad rudnikom zlata in
dragih kamnov.
18 To bogastvo ni na površju zemljišča. Toda če boš le odstranil kamnita tla in kopal
globoko v zemljo, ti ne bo treba dalje obdelovati brez uspeha.
19 Mož je verjel. Nedvomno rudar pozna stvar, si reče, pa bom odkril zaklade, ki jih skriva
moje polje.
20 Odkoplje proč kamnita tla in globoko v zemlji najde zlato rudo."
21 In Jezus pristavi: "Človeški sinovi naporno delajo na pustih ravneh, na žarečem pesku in
kamnitih tleh. Delajo isto, kar so delali njihovi očetje in niti sanja se jim ne, da bi lahko
poskušali kaj drugega.
22 Glejte, pride duhovni mojster in jim pripoveduje o skritem blagostanju. O tem, da pod
kamnitimi tlemi telesnosti počivajo zakladi, katerih nihče niti ne sluti;
23 v srcu da so najdragocenejši biseri v izobilju; vsak, kdor le hoče, lahko odpre vrata do
njih, pa jih ima."
24 Tedaj ljudstvo vzklikne: "Daj nam spoznati pot, po kateri lahko najdemo blagostanje,
polnost, ki je znotraj naših src."
25 In Jezus jim odkrije pot. Garači zagledajo drugo stran življenja, pa se jim garanje
spremeni v radost.
POGLAVJE 34

Jubilej v Kapavistu.

Jezus uči na trgu in ljudstvo strmi.

Pove priliko o zanemarjenem vinogradu in božanskem vinogradu.

Njegove besede razdražijo duhovnike.
1 V svetem Kapavistu je slovesen dan. Množica Budinih častilcev se je zbrala, da proslavi
jubilej.
2 Tam so bili duhovniki in učitelji duhovnosti iz vseh strani Indije. Učili so, toda z mnogimi
besedami so ljudem posredovali le malo resnice.
3 Pa pride Jezus na trg starega dela mesta ter začne učiti. Govori o Bogu, ki je Oče in Mati,
razlaga o bratstvu življenja.
4 Duhovniki in vse ljudstvo je strmelo ob njegovih besedah in so rekli: Ni li to Buda, ki se je
vrnil v telesu? Nihče drug ne bi mogel govoriti tako preprosto in mogočno.
5 Jezus pa je govoril v priliki. Rekel je: "Neki vinograd je bil povsem zanemarjen: trte visoke,
listje in mladike divje razraslo.
6 Razbohoteno listje je jemalo trtam sončno svetlobo. Zato so bili grozdi kisli, maloštevilni
in majhni.
7 Prišel je obrezovalec. S svojim ostrim nožem je odrezal vse mladike in noben list ni ostal,
zgolj korenina in deblo, drugega nič.
8 Marljivi sosedje so prišli vsi skupaj in so ostrmeli. Obrezovalcu so rekli: - Nespametnež,
vinograd si opustošil!
9 Kakšna puščoba! Vsa lepota je proč, in ko bodo ob trgatvi prišli obirat, ne bo grozdja.
10 Viničar jim pravi: - Pomirite se zaradi misli, ki vas obhajajo sedaj. Vrnite pa se ob času
trgatve in videli boste.
11 Ko pa je bil ti čas trgatve in so se sosedje vrnili, so bili presenečeni.
12 Prej gola debla so pognala mladike in listje in težki šopi grozdja so vsako mladiko težili k
tlom.
13 Trgalci so se radovali, ko so dan za dnem vozili v stiskalnico bogat pridelek.
14 Glejte, Gospodov vinograd! Zemlja je zasajena po vsej površini z visoko trto - in to so
ljudje.
15 Bleščeče oblike in človeški obredi so veje, njihove besede so listi. In to se je tako
razbohotilo, da sončna luč ne more več do srca. Zato manjkajo sadeži -duhovno grozdje.
16 Glejte, pride obrezovalec, ki z dvoreznim nožem reže proč veje in listje besed.
17 Razen surovih debel človeškega življenja ne ostane ničesar več.
18 Duhovniki in ljubitelji zunanjega blišča karajo obrezovalca in ga hočejo ovirati pri
njegovem delu.
19 Ne vidijo lepote na deblih človeškega življenja, ne obetajo si sadov.
20 Prišel pa bo čas trgatve in oni, ki so zasramovali obrezovalca, bodo ostrmeli, ko se vrnejo
in vidijo, da so človeška debla, ki so se zdela brez življenja, obložena malone do tal z
dragocenimi sadovi.
21 In slišali bodo, kako se obiralci grozdja duha radujejo zaradi bogatih sadov življenja.
22 Duhovniki niso bili posebej vzradoščeni zaradi Jezusovih besed. Ugovarjali pa mu niso,
kajti bali so se množice.
POGLAVJE 35

Jezus in Vidyapati razmišljata o potrebah naslednjega svetovnega obdobja.
1 Indijski modrijan in Jezus sta se velikokrat sešla in govorila o potrebah narodov in
človeštva, o svetih naukih, oblikah in obredih, ki bi najbolje ustrezali naslednjemu obdobju.
2 Nekega dne sta skupaj sedela na gorskem sedlu pa je rekel Jezus: "Prihodnja doba gotovo
ne bo potrebovala duhovnikov in oltarjev, kakor tudi ne življenjskih žrtev.
3 Žrtvovati živali in ptice nima v sebi nikakršne moči, ki bi človeku pomagala, da sveto živi."
4 Vidyapati odvrne: "Vse oblike in obredi so simboli za to, kar mora človek opravljati znotraj
templja svoje duše.
5 Edini-Sveti od človeka pričakuje, da radovoljno žrtvuje svoje življenje za ljudi. Vse tako
imenovano darovanje na oltarjih in skrinjah, ki je bilo ustanovljeno v začetku časov, uči
človeka, kako bi daroval sebe, zato da reši človeka-brata. Človek se namreč sam ne more
rešiti, razen tako, da svoje življenje izgublja, ko rešuje druge.
6 Popolna doba ne bo zahtevala oblik in obredov in žrtvovanja mesa. Naslednji čas ni
popolni čas, zato bodo ljudem v pouk potrebni predmeti kakor tudi simbolični obredi.
7 In v veliki religiji, v katero boš ljudi uvedel ti, bodo potrebni preprosti obredi umivanja in
spominjanja. Božanstva pa ne zahtevajo krutega žrtvovanja živali in ptic."
8 Jezus odvrne: "Bogu se morajo studiti lesketajoče zunanjosti duhovnikov v njihovem
službovanju.
9 Če si ljudje nadenejo vpadljive obleke v znak, da so božji služabniki, in se prepeljavajo
okrog kakor pavi, da bi jih ljudje občudovali zavoljo njihove pobožnosti ali česa drugega, se
Bog gotovo z gnusom odvrača od njih.
10 Vsi ljudje so enaki služabniki našega Očeta-Boga, so kralji in duhovniki.
11 Ali ne bo prihodnje obdobje zahtevalo, da se docela odpravi duhovniška kasta, prav tako
vsaka druga kasta in neenakost med človeškimi otroki?"
12 Vidyapati odvrne: Prihodnji čas še ni čas duhovnega življenja, zato se bo človek še bahal
z duhovniškimi oblačili in pel pobožne pesmi, da bi se izkazoval za svetega.
13 Preproste obrede, ki jih boš uvedel ti, bodo cenili tisti, ki bodo šli za teboj, dokler ne bo
sveta služba tega časa docela prežarila blišč duhovniške službe Brahmovega časa.
14 To je problem, ki ga mora razrešiti človeštvo samo.
15 Popolni čas bo nastopil, ko bo duhovnik sleherni človek in ljudje ne bodo uporabljali
posebnih oblačil za to, da opozore na svojo bogoljubnost.
VII. ZAIN
JEZUS ŽIVI IN DELUJE V TIBETU IN ZAHODNI INDIJI
POGLAVJE 36

Jezus v Lassi.

Sreča Mengsteja, ki mu pomaga pri branju starodavnih rokopisov.

Napoti se v Ladak.

Ozdravi otroka.

Prilika o kraljeviču.
1 V Lassi, prestolnici Tibeta, je bil tempelj duhovnih učiteljev, bogat z rokopisi starih
vednosti.
2 Indijski modrijan je bral te rokopise, pa je Jezusu posredoval veliko teh skrivnih naukov.
Toda Jezus jih je hotel brati sam.
3 V tem templju je bival Mengste, največji modrijan vsega Daljnega vzhoda.
4 Pot preko hribovja Emodus je bila težavna. Toda Jezus se je pripravil za odhod in Vidyapati
mu je dal s sabo izkušenega vodnika.
5 Za Mengsteja je izročil obvestilo o hebrejskem modrijanu in ga je priporočil, da bi bil pri
duhovnikih dobrodošel.
6 Vodnik in Jezus po mnogih dneh in velikih nevarnostih prispeta v tempelj Lassa v Tibetu.
7 Mengste na stežaj odpre tempeljska vrata in vsi duhovniki z učitelji izrečejo hebrejskemu
modrijanu dobrodošlico.
8 Jezus je dobil dostop do vseh svetih rokopisov in vse je bral. Medtem mu je Mengste stal
ob strani.
9 Mengste je pogosto z Jezusom govoril o naslednji dobi in kako bi bilo mogoče bogoslužje
kar najbolj prilagoditi ljudem tega časa.
10 V Lassi Jezus ni učil. Po dokončanih študijah v tempeljskih šolah je odpotoval proti
zahodu. Nekaj časa se je mudil in učil v številnih vaseh.
11 Naposled prekorači gorsko sedlo, nato pa ga v državi Ladak, v kraju Leh, prijazno
sprejmejo menihi, trgovci in ljudje spodnje kaste.
12 Jezus prebiva in uči v samostanu. Nato poišče preprosto ljudstvo na tržnicah in tam
poučuje.
13 Nedaleč od trga je živela žena, katere bolni sinček je umiral.
14 Tedaj izve, da je Jezus od Boga poslani učenik; veruje, da zmore ozdraviti njenega otroka.
15 In tako svojega umirajočega sina, stisnjenega v naročje, naglo odnese s seboj in sprašuje
po božjem možu.
16 Ko Jezus vidi njeno vero, dvigne svoje oči k nebesom rekoč:
17 \"Moj Oče-Bog, naj me obsenči božja moč in Sveti Dih naj povsem napolni tega otroka,
da bo mogel še naprej živeti.\"
18 Nato spričo množice položi roko na otroka in reče:
19 \"Blagor tebi, dobra žena, tvoja vera ti je rešila otroka.\" In otrok je bil ozdravljen.
20 Začudeno ljudstvo je govorilo: \"Prav gotovo je ta utelešeni Sveti-Eden, ker sam človek ne
more tako odpraviti vročice in rešiti otroka smrti.\"
21 Tedaj so mnogi iz ljudstva prinašali svoje bolnike, Jezus pa je nad njimi govoril Besedo in
bili so ozdravljeni.
22 Med temi meščani se je Jezus mudil veliko dni. Učil jih je, kako zdraviti, kako izbrisovati
grehe in kako na zemlji ustvarjati nebesa radosti.
23 Ljudstvo ga je vzljubilo zavoljo njegovih besed in dejanj. In ko je moral od njih, so
žalovali kakor otroci, ki jih zapušča mati.
24 Ko pa je zjutraj nastopilo potovanje, so mu množice stiskale roke v pozdrav in slovo.
25 Tedaj jim je še povedal priliko: \"Neki kralj je tako zelo ljubil ljudstvo svoje dežele, da je
odposlal svojega edinega sina z dragocenimi darili za vsakega svojih podložnikov.
26 Kamorkoli je prišel, je sin razkošno delil očetove darove.
27 Duhovniki pa, služabniki ob oltarjih tujih bogov, so bili užaljeni, ker ni kralj svojih daril
poklanjal preko njih.
28 In tako so poskušali v ljudstvu zbuditi mržnjo do kraljevega sina, govoreč: \"Ti darovi so
brez vrednosti, ker je vse ponarejeno blago.\"
29 In ljudstvo je pometalo dragocene bisere, zlato in srebro na cesto. Ujeli so sina in ga
tepli, opljuvali in vrgli iz svoje srede.
30 Ta pa se ni menil za njihovo zasramovanje in krutost, ampak je takole molil: Moj OčeBog, odpusti svojim stvarem, ki so delo tvojih rok. So le sužnji, ki ne vedo, kaj delajo.
31 In še medtem, ko so ga pretepali, jim je dajal hrano in jih blagoslavljal z brezmejno
ljubeznijo.
32 V določenih mestih so sina sprejeli z veseljem in rad bi se bil pomudil pri njih, da bi jim
blagoslovil domove. Toda ni se smel muditi dolgo, ker je moral prinesti darove vsakomur na
vsem kraljevem ozemlju.\"
33 In Jezus dostavi: \"Moj Oče-Bog je kralj vsega človeštva in on me je poslal z vsemi
dobrotami svoje brezprimerne ljubezni in brezmejnega bogastva.
34 Vsem narodom vseh dežel moram torej prinesti te darove - to vodo in ta kruh življenja.
35 Grem dalje, a spet se bomo srečali, kajti v moji očetnjavi je prostora za vse. Pripraviti vam
hočem prostor.\"
36 In Jezus je še dvignil roko v blagoslov ter nato odšel.
POGLAVJE 37

Jezus potuje v Lahore s karavano trgovcev, ki mu darujejo jezdno živince.

Dobrodošlica duhovnikov in Ajainina.

Pojasnila k skupini potujočih godcev.
1 Ko je Jezus šel skozi dolino Kašmir, je potovala po tej poti trgovska karavana. Bili so na
poti v Lahore, mesto dežele peterorečja, z imenom Hand.
2 Trgovci so v Lehu slišali preroka govoriti in videli njegova mogočna dela, pa so se veselili
ponovnega srečanja z njim.
3 Ko so zvedeli, da potuje v Lahore in bo potem prekoračil Sin, šel skozi Perzijo in dalje na
Zahod, a nima jezdne živali,
4 so mu radovoljno odstopili plemenito baktrijsko žival, opremljeno s sedlom in stremeni.
Tako je sedaj Jezus potoval s karavano.
5 Ko je dosegel Lahore, so ga z veseljem sprejeli Ajainin in nekateri drugi brahmanski
duhovniki.
6 Ajainin je bil oni duhovnik, ki je pred meseci v Benaresu prišel k Jezusu ponoči in slišal
njegove besede resnice.
7 Zdaj je bil Jezus Ajaininov gost in ga je marsikaj učil. Razkril mu je skrivnost zdravljenja.
8 Učil ga je obvladovati duhove ozračja, ognja, vode in zemlje. Razložil mu je tudi
skrivnostni nauk odpuščenja in izbrisanja grehov.
9 Nekega dne sta Ajainin in Jezus sedela v tempeljskem preddvoru. Skupina potujočih pevcev
in glasbenikov-godcev je počivala pred dvoriščem in prepevala ter godljala.
10 Njihova glasba je bila zelo bogata in nežna in Jezus je rekel: \"Med visoko izobraženimi v
deželi ne slišimo ljubkejše glasbe, kakor nam jo prinašajo ti neomikani otroci divjine.
11 Odkod ta nadarjenost in ta sposobnost? V enem samem kratkem življenju si gotovo niso
mogli pridobiti tako finega glasu, toliko znanja o zakonih sozvočja in zvokov.
12 Ljudje jih imenujejo čudežne otroke. Toda takih otrok ni. Vse je izsledek naravnih
zakonov.
13 To ljudstvo ni mlado. Tisoč let bi ne zadostovalo, da bi dobili to božansko izraznost in
takšno čistost glasu in izvajanja.
14 Pred deset tisoč leti je to ljudstvo obvladovalo harmonijo. Že v starodavnih dneh so
korakali po glavni cesti življenja, lovili melodije ptičev in igrali na harfah najpopolnejše
oblike.
15 In spet so prišli, da se nauče še več melodij od pestrega pulta zvokov v svetu javljanja.
16 To potujoče ljudstvo je del nebeškega orkestra in v deželi popolnih reči bi angele veselilo
slišati njihovo igranje in petje.
17 In Jezus je poučeval preproste ljudi v Lahoru, zdravil njihove bolezni in jim kazal pot
navzgor, da bi si med seboj radi pomagali.
18 Rekel je: \"Nismo bogati po tem, kar prejmemo in hranimo. Edino, kar resnično imamo, je
to, kar dajemo proč.
19 Če hočete živeti popolno življenje, ga dajte v službo svojemu rodu in v službo tistim
oblikam življenja, ki jih imajo ljudje za nižje.\"
20 Dolgo pa Jezus v Lahoru ni mogel ostati. Duhovnikom in drugim prijateljem je želel vse
dobro, potem je vzel svojo kamelo in se napotil proti Sindu.
VIII.
CHETH
JEZUS ŽIVI IN DELUJE V PERZIJI
POGLAVJE 38

Jezus potuje skozi Perzijo.

Uči in ozdravlja na raznih krajih.

Srečanje s tremi duhovniki-magi blizu Perzepolisa.

Gašper in dva druga perzijska duhovna mojstra ga srečata v Perzepolisu.

Sedmerica mojstrov sedi v tihoti sedem dni.
1 Jezusu je bilo štiriindvajset let, ko je na svojem potovanju proti domu prišel v Perzijo.
2 V marsikaterem naselju, mestecu in okolici je nekaj časa počival, učil in ozdravljal.
3 Duhovnikom in vodilnim stanovom ni bil dobrodošel, ker jim je očital krutosti do ljudi
nizkega stanu.
4 Preprosto ljudstvo mu je sledilo v trumah.
5 Tu in tam so si voditelji drznili ovirati ga, tako da so mu prepovedali učiti ali zdraviti
bolezni. On pa se ni brigal za njihovo ogorčeno postopanje. Učil je in zdravil bolnike.
6 Potem je prišel v Perzepolis, mesto, kjer so pokopani perzijski kralji. To je tudi mesto
učenih magov z imeni Hor, Lun in Mer, treh modrih mož,
7 ki so štiriindvajset let pred tem videli, kako je zvezda obljube vzšla nad Jeruzalemom, in ki
so potem potovali proti zahodu, da bi našli novorojenega Kralja.
8 In bili so prvi, ki so počastili Jezusa kot učitelja obdobja ter mu darovali zlato, kadilo in
miro.
9 Ti magi so vedeli, na način, ki je vedno znan duhovnim mojstrom, da se Jezus bliža mestu
Perzepolis, zato so se opasali ter mu šli naproti .
10 In ko so ga srečali, jih je obkrožila svetloba, mnogo močnejša od dnevne luči; ljudje, ki so
videli četverico stati na poti, so izjavljali, da so bili spremenjeni, bolj podobni božanstvom
kakor pa ljudem.
11 Hor in Lun sta bila postarana človeka, pa ju je Jezus namestil na svojem jezdnem
živincetu, medtem ko sta on in Mer stopala spredaj.
12 Ko so dospeli do doma magov, so bili vsi radostni. Jezus je poročal o svojem sijajnem
življenju, Hor, Lun in Mor so bili brez besed. Oči so se jim obračale proti nebu in v svojih
srcih so slavili Boga.
13 V Perzepoliju so bili trije modri s severa, Kaspar, Zara in Melzone. Kaspar je bil
najmodrejši izmed učiteljev magijske dežele. Ko je Jezus prišel, so bili pri Horu, Lunu in
Meru doma.
14 Sedem dni je teh sedmero mož molčalo. V posvetovalni dvorani so sedeli molče in
ohranjali tesni vez s Tihim Bratstvom.
15 Iskali so luč, razsvetljenje in moč. Zakoni in pravila naslednjega razdobja so zahtevala vso
modrost učiteljev sveta.
POGLAVJE 39

Jezus se udeleži slavja v Perzepolisu.

Govori ljudstvu in hvali duhovni nauk Perzijcev pod učiteljem Zaratustro.

Razloži izvor zlega.

Po slovesu prebije noč v molitvi.
1 V počastitev Boga magov je Perzepolis obhajal praznik, na katerem je bilo zbranih mnogo
ljudi.
2 Na ta veliki praznični dan je rekel vodilni učitelj-mag: \"V teh svetih dolinah vlada
svoboda, da lahko spregovori, kdorkoli hoče.\"
3 Tedaj je Jezus, stoječ sredi zbranega ljudstva, spregovoril: \"Moji bratje in sestre, otroci
našega Očeta-Boga:
4 Med človeškimi sinovi ste vi danes najbolj blagoslovljeni, ker tako pravilno pojmujete
Svetega-Edinega in človeka.
5 Bogu ugaja čistost v vašem čaščenju Boga in v vašem življenju. Za to gre hvala vašemu
učeniku Zaratustri.
6 Prav pravite vi vsi, da je en Bog, iz čigar vzvišene Biti so izšli sedmeri Duhovi, ki so ustvarili
nebesa in zemljo. Človeškim otrokom se ti veliki Duhovi javljajo v soncu, mesecu in zvezdah.
7 V vaših svetih knjigah pa beremo, da sta dva od teh sedmero duhov imela posebno višjo
moč. Eden od njih je ustvaril vse dobro, drugi pa vse zlo, ki obstaja.
8 Prosim vas, spoštovani učitelji duhovnosti, povejte mi, kako se more to zlo poroditi iz
Duha, ki je ves dober.\"
9 Vstane eden od magov in reče: \"Če mi boš odgovoril, bo rešen tvoj problem.
10 Mi vsi priznavamo dejstvo, da obstaja zlo. Karkoli je, mora imeti svoj vzrok. Če Bog, ki je
Eden, tega zla ni ustvaril, kateri Bog pa ga je?\"
11 Jezus tedaj rece: \"Karkoli je ustvaril Bog-Eden, je dobro - in prav tako kot veliki PraVzrok, so tudi sedmeri Duhovi vsi dobri, prav tako je dobro vse, kar pride iz njihovih
stvariteljskih rok.
12 Vse ustvarjeno pa ima svoje lastne barve, zvoke in oblike. Toda določeni zvoki, čeravno
dobri in čisti v sebi, proizvajajo neharmonične tone, kadar se mešajo med sabo.
13 In določene reči, čeravno so v sebi dobre in čiste, proizvajajo neskladne reči, da, celo
strupe, če so mešane - in to ljudje imenujejo zlo.
14 Tako je torej zlo neusklajeno vezanje barv, zvokov ali oblik tega, kar je dobro.
15 Človek pa ni skozinskoz moder, a ima lastno voljo. Sposobnost ima, ki jo tudi uporablja,
da povezuje na mnogotere načine dobre - od Boga ustvarjene - reči. Vsak dan torej lahko
proizvaja neskladne tone in s tem zlo.
16 Vsak ton in vsaka oblika pa, naj si prihaja od dobrega ali zlega, postane živa stvar,
demon, duh, energija dobre ali slabe vrste.
17 Tako si človek ustvarja svojega zlodeja. Potem se ga zboji in beži pred njim; zlodej pa
dobi pogum, ga zasleduje in peha v ogenj, ki gori in žge, a ne ugasne.
18 Zlodej in žgoči, neugasljivi ogenj, oboje je človekov proizvod, in nihče ne more odpraviti
ognja ali pregnati zlodeja, razen človek, ki je povzročitelj enega in drugega.\"
19 Nato stopi Jezus vstran in nobenega maga ni, ki bi mu odgovoril ali ugovarjal.
20 On pa odide iz gneče na skrit kraj, da bi molil.
POGLAVJE 40

Zjutraj pride znova učit in ozdravljat.

Poučuje mage. Razlaga o Tišini in kako priti vanjo.

Gašper poveličuje Jezusovo modrost.

Jezus uči v votlinah Cyrusa.
1 V zgodnjem jutru pa je Jezus spet prišel učit in ozdravljat. Naokrog je bila videti
nerazumljiva svetloba, kot da bi Jezusa obdajal neki mogočni duh.
2 Neki mag to opazi, pa ga zasebno prosi, naj mu pove, odkod izvira njegova modrost in kaj
pomeni ta svetloba.
3 Jezus odvrne: \"Obstaja Tišina, kjer duša lahko sreča svojega Boga: tam je tudi izvor
modrosti in vsakdo, ki vstopi, je potopljen v svetlobo ter napolnjen z modrostjo, ljubeznijo
in močjo.\"
4 Mag prosi dalje: \"Povej mi še več o tej Tišini in tej svetlobi, da pojdem in tam prebivam.\"
5 In Jezus razlaga: \"Tišina nima mej, ni prostor, obdan z zidom, pregrado iz kamna, niti je
ne straži človekov meč.
6 Ljudje nenehno v sebi nosijo skrivni kraj, kjer lahko srečajo svojega Boga.
7 Ni pomembno, kje ljudje prebivajo: na gorskem vrhu, v najgloblji dolini, na tržnem mestu
ali v tihi sobici doma; nenadno in ob vsakem času lahko odpro ali zapro vrata, da najdejo
Tišino, najdejo božjo hišo. Ta je namreč znotraj lastne duše.
8 Vznemirjajočemu zunanjemu hrupu, človeškim besedam in mislim pa se človek lahko
izogne s tem, da se sam napoti v tiho dolino ali se povzpne na gorski vrh.
9 Kadar človeka premočno tlačijo življenjska bremena, je mnogo bolje oditi in si najti tih
prostor za molitev in meditacijo.
10 Tišina je kraljestvo duše, nevidno človekovim telesnim očem.
11 Medtem ko smo v Tišini, utegnejo človekovega duha obletavati varljive oblike, toda vse
jih obvladuje volja. Ko duša-mojster spregovori, se vse te varljive oblike razbežijo.
12 Če hočeš najti to Tišino duše, moraš sam sebi pripraviti pot. Nihče, samo čisti v srcu
lahko tukaj vstopi.
13 Odločiti moraš tudi vsakršno duševno napetost, dnevne skrbi, vsakršno bojazen, vse
dvome in zmedene misli.
14 Pustiti moraš, da tvojo človeško voljo vsrka vase Volja božja. Tedaj bo tvojo zavest
prevzemala zavest svetosti.
15 Tedaj si na Svetem kraju in na živem oltarju boš videl žareti Gospodovo Luč.
16 In ko jo zagledaš tam žareti, prodri globoko v tempelj svoje glave, videl boš, kako vsa
žari.
17 Od glave do nog pa so postavljene v vsakem delu sveče, pripravljene, da jih prižge
plameneča bakla Ljubezni.
18 Ko vidiš goreti vse sveče, samo poglej in videl boš z dušnimi očmi, kako žuborijo vode iz
vira Modrosti. Lahko piješ in tam ostaneš.
19 Tedaj se bo zavesa odgrnila in ti boš znotraj Svetišča, kjer počiva božja Skrinja, katere
pokrov je sedež božje Milosti.
20 Ne boj se dvigniti svetega pokrova, kjer so v skrinji shranjene table zapovedi, postave.
21 Vzemi jih in jih temeljito prebiraj. Vsebujejo namreč predpise in zapovedi, ki jih bo
človeški rod vedno potreboval.
22 V skrinji leži tudi čarobna palica preroštva, čakajoč tvoje roke. Ta je ključ do pomena za
vse sedanje, prihodnje in preteklo.
23 In glej tam mano, skriti Kruh življenja: Kdor ga je, ne bo nikoli umrl.
24 Kerubi so skrbno stražili to skrinjo zakladov za vsako dušo, in vsakdo lahko vsak čas
vstopi in najde, kar mu pripada.\"
25 Kaspar se je približal in slišal besede hebrejskega učenika. Vzklikne: \"Glejte, modrost
bogov je prišla k ljudem!\"
26 Jezus pa se napoti dalje ter v svetih gajih Cyrusa uči množice in ozdravlja bolne.
POGLAVJE 41

Jezus ob zdravilnem studencu.

Razkrije dejstvo, da je vera mogočen dejavnik zdravljenja in mnogi po veri ozdravijo.

Pretresljiv primer deklice, ki veruje.
1 Blizu mesta Perzepolis je bil živi studenec, ki ga je ljudstvo imenovalo zdravilnega.
2 Vsi so bili prepričani, da perzijsko božanstvo ob določenem času v letu pride na zemljo in
tej studenčni vodi nakloni moč, da bolniki, ki se v njej umijejo, zopet ozdravijo.
3 Mnogo ljudstva je bilo zbranega ob studencu in čakalo, da božanstvo pride in blagoslovi to
vodo.
4 Bili so tam slepi, hromi, gluhi, mutasti in obsedeni.
5 Jezus, ki je bil sredi med njimi, tedaj zakliče: \"Glejte, studenec življenja! Te vode, ki bodo
usahnile, častite kot poseben blagoslov vašega božanstva.
6 Od kod pa prihaja njihova zdravilna moč? Zakaj je vaše božanstvo tako ograjeno s svojimi
darovi? Zakaj danes ta studenec blagoslovi, jutri pa spet odvzema ves svoj blagoslov?
7 Zares mogočno božanstvo lahko vsak dan povsem napolni te vode z zdravilno silo.
8 Poslušajte me, vi bolniki, ki nimate upanja: Moč tega studenca ni edini dar Boga.
9 Vera je zdravilna sila vsake kapljice vseh voda tega studenca.
10 Kdor z vsem svojim srcem veruje, da bo ozdravel, ko se umije v tem studencu, bo
ozdravljen, ko se umije, naj se umije kadarkoli.
11 Vsakdo, ki ima to vero v Boga in samega sebe, naj se vrže sedaj v te vode in se umije.\"
12 Mnogi iz ljudstva se potopijo v kristalno čisto vodo - in so ozdravljeni.
13 Tedaj nastane prerivanje, ker se je v vseh razvnela vera, in vsakdo se je hotel umiti med
prvimi, da se ne bi pred njim moč vode izčrpala.
14 Jezus medtem zagleda malo deklico, drobno in gibko, kako čisto sama sedi kraj pota ob
gneči in ji nihče ne pomaga do studenca.
15 Nagovori jo \"Moja mala, zakaj sediš tukaj in čakaš? Zakaj ne vstaneš in ne pohitiš k
studencu, da se umiješ in ozdraviš?\"
16 Otrok odvrne: \"Ni mi treba hiteti. Dobrote mojega Očeta, ki je v nebesih, se ne
razdeljujejo po mericah. Nikjer ne manjkajo in njihova moč je vedno ista.
17 Ko bodo ti, katerih vera je tako šibka, da se morajo takoj umiti, ker se boje, da jim bo
zmanjkalo vere, vsi ozdravljeni, bodo te vode za mene še vedno enako učinkovite.
18 Takrat bom lahko šla in dolgo, dolgo časa ostala v blagoslovljenih tokovih studenca.\"
19 Jezus reče: \"Glejte, veliko dušo! Prišla je na zemljo, da uči ljudi, kakšno moč ima vera.\"
20 Nato otroka dvigne, rekoč: \"Zakaj sploh karkoli čakati? Saj je celo zrak, katerega
vdihavamo, poln balzama življenja. Vdihavaj ta balzam življenja v veri in bodi zdrava.\"
21 Otrok je vdihnil v veri balzam življenja in bil je ozdravljen.
22 Ljudstvo se je silno čudilo temu, kar je slišalo in videlo. Rekli so: \"Ta človek mora biti
nedvomno bog zdravja, ki se je utelesil.\"
23 Jezus pa reče: \"Studenec življenja ni kak mali ribnik, ampak je tako prostran, kakor je
prostrano prostorje nebes.
24 Vode studenca so Ljubezen. Moč delovanja prihaja od vere, in kdor se v živi veri vrže
globoko v studenec življenja, si lahko izmije svojo krivdo in bo zveličan, oproščen greha.\"
IX.
TETH
JEZUS ŽIVI IN DELUJE V ASIRIJI
POGLAVJE 42

Jezus se poslovi od magov in odrine v Asirijo.

V kaldejskem Uru poučuje ljudstvo.

Sreča Ashibina, s katerim prepotuje deželo, uči in ozdravlja.
1 Jezus je dokončal svojo nalogo v Perziji in nato nadaljeval pot v domovino.
2 Perzijski modrijani so ga pospremili do Evfrata. Z zagotovilom, da se spet vidijo v Egiptu,
so se nato poslovili.
3 Kaspar je krenil proti svojemu domu ob Kaspijskem jezeru, Jezus pa je kmalu dospel v
Kaldejo, zibelko Izraela.
4 V Uru, kjer je bil rojen Abraham, se je ustavil za nekaj časa. Ko je ljudem povedal, kdo je in
zakaj je prišel, so prihajali od blizu in daleč, da bi govorili z njim.
5 Dejal jim je: \"Mi vsi smo istega rodu. Pred dva tisoč in več leti je naš oče Abraham živel tu
v Uru, tedaj je častil Boga-Enega in učil ljudi v teh svetih gajih.
6 Bil je deležen obilnega blagoslova in postal prednik mogočnega izraelskega ljudstva.
7 Čeravno je minilo toliko let, odkar sta Abraham in Sara hodila po teh cestah, ostanek
njihovega sorodstva še vedno živi v Uru.
8 In v svojih srcih še molijo Abrahamovega Boga in vera in pravičnost sta skalnati temelj, na
katerega vse gradijo.
9 Poglejte deželo! Ni več ona rodovitna pokrajina, ki jo je Abraham tako ljubil. Ni več
deževja, kakor je bilo v prvih časih. Vino zdaj ne uspeva in smokve so se posušile.
10 Toda vedno to ne bo tako ostalo. Prišel bo čas, ko se bodo radovale vse vaše pustinje, ko
bodo cvetele cvetlice, ko bodo vsi vaši vinogradi imeli trte, ki se bodo upogibale pod
razkošnimi sadovi. Vaši pastirji se bodo znova radovali.\"
11 In Jezus jim je oznanjal Blagovest o blagohotnosti in o miru na zemlji. Govoril jim je o
bratstvu življenja in o vrojenih silah človeka in o kraljestvu duše.
12 Ko je tako govoril, stoji pred njim Ashbina, največji modrijan Asirije.
13 Ljudstvo modrijana pozna, saj jih je pogosto učil v njihovih svetih dvoranah in gajih.
Razvesele se, ko spet vidijo njegovo obličje.
14 Ashbina jim pravi: \"Moji otroci dežele Kaldeja, poslušajte! Bodite pozorni, kajti danes ste
deležni velikega blagoslova, ker je k vam prišel prerok živega Boga.
15 Pazite na to, kaj vam ta učitelj pove, kajti govori besede, ki mu jih je izročil Bog.\"
16 Jezus in modrijan pa gresta skozi mesteca kaldejske dežele in dežele med Evfratom in
Tigrisom.
17 Pri tem Jezus ozdravlja množice bolnikov.
POGLAVJE 43

Jezus in Ashbina med babilonskimi razvalinami.

Skupno meditirata sedem dni v bližini Siharja.

Po slovesu Jezus odpotuje dalje in po dolgem potovanju prestopi Jordan ter dospe v
Nazaret.

Mati mu pripravi veselo gostijo, bratje pa ga z zavistjo imenujejo pustolovec.

Mariji in njeni sestri Mirjam poroča o tem, česa se je naučil in kaj vse je storil, ostali ne
zvedo ničesar.
1 Babilon v razvalinah je bil blizu. Jezus in modrijan sta prestopila vhodna vrata in hodila
med razpadlimi palačami.
2 Teptala sta ceste, kjer so Izraelci prenašali sramotno suženjstvo.
3 Videla sta, kje so judovski sinovi in hčere svoje harfe obešali na vrbe žalujke in niso hoteli
prepevati.
4 Videla sta, kje je Daniel in kje so hebrejski otroci stali kot živi pričevalci vere.
5 In Jezus je dvignil roke ter vzkliknil: \"Poglejte, kako velika so človekova dela!
6 Babilonski kralj je razrušil Gospodov tempelj v starem Jeruzalemu. Zažgal je sveto mesto,
vklenil v verige moje ljudstvo in moje rojake ter jih privedel semkaj kot sužnje.
7 Toda poravnava pride, karkoli namreč ljudje store drugim ljudem, se bo po vladajoči
pravičnosti zgodilo njim samim.
8 Sonce Babilona je zatonilo. Ne bo se več slišalo radostnega petja znotraj njegovega
zidovja.
9 Te razvaline bodo samo še bivališče vsakovrstnim plazilcem in nesnažnim pticam.\"
10 Jezus in Ashbina sta se ustavila v Belusovem templju ter tiho razmišljala.
11 Nato Jezus spregovori in reče: \"Glejte, spomenik človeške norosti in sramote!
12 Človek je skušal Bogu zamajati prestol in se je drznil graditi stolp, ki bi segel do nebes.
Pa mu je bil odvzet govor, ker se je v praznih besedah bahal s svojo močjo.
13 Na tej višini pa je stal malik Baal - bog, ki so ga izdelale človeške roke.
14 Na onem oltarju tamkaj so Baalu kruto zažigali ptice in živali in ljudi, da, celo otroke.
15 Toda krvavih duhovnikov sedaj ni več. Celo skalovje je zatrepetalo in drobeč se popadalo
na tla. Zdaj je tam kraj puščobe.\"
16 V mili okolici Siharja pa sta Jezus in Ashbina preživela sedem dni v ponovnih dolgih
meditacijah o potrebah ljudi in kako bi mogli modrijani najbolje služiti naslednjemu
obdobju.
17 Nato je Jezus nadaljeval svoje potovanje ter po mnogih dneh prekoračil Jordan in prispel v
domovino. Brž se je znašel v Nazaretu in bil spet doma.
18 Materi je srce prekipevalo od veselja, pa je povabila sorodnike in Jezusove prijatelje, da
so z gostijo proslavljali njegov povratek.
19 Jezusovi bratje pa niso bili zadovoljni, da se je toliko pozornosti posvečalo njemu, ki so
ga imeli za pristnega pustolovca. Gostije se niso hoteli udeležiti.
20 Zasmehovali so zahtevnost svojega brata, ga imenovali lenuha, častihlepneža in
domišljavca, lovca na prazno srečo in preučevalca sveta iz slavohlepja, ki po toliko letih
pride nazaj k materi brez denarja ali kakršnegakoli imetja.
21 Jezus nato pokliče svojo mater in njeno sestro Mirjam vstran ter jima poroča o potovanju
na Vzhodu.
22 Pripoveduje jima, česa se je naučil in kaj je vse uspel storiti. Drugim o tem svojem
življenju ni pripovedoval.
X.
JOD
JEZUS ŽIVI IN DELUJE V GRČIJI
POGLAVJE 44

Jezus obišče Grčijo in je prijazno sprejet v Atenah.

V Areopagu sliši govoriti najmodrejše med modrijani.

Ko jim posreduje svojo neprimerno globljo modrost, postane učitelj vsem.

Od začudenja onemijo.
1 Grška filozofija je bila polna ostroumnih naukov o resnici, pa je Jezus hrepenel po tem, da
bi ob duhovnih mojstrih študiral v grških šolah.
2 In tako je zapustil svoj dom ter prekoračil gorovje Karmel. V pristanu si je našel mesto na
ladji in kmalu je bil v grški prestolnici.
3 Atenci so že slišali o njem kot o učitelju in filozofu in so se veselili, ker so vedeli, da bodo
njegovo besedo resnice lahko zdaj sami slišali.
4 Med učitelji-mojstri je bil Apollo, ki so ga naslavljali Branitelja oraklja in je bil v mnogih
deželah priznan grški modrijan.
5 Apollo je odprl Jezusu vsa vrata do grške učenosti in v Areopagu je Jezus slišal govoriti
najbolj modre učitelje.
6 Toda Jezus jim je prinesel modrost, mnogo višjo od njihove; in tako je tam učil.
7 Nekoč je stal v amfiteatru in Apollo ga je pozval, naj govori, in Jezus je spregovoril:
8 \"Učitelji Atenci, poslušajte! V pradavnih časih so možje, ki so poznali zakone narave,
iskali in odkrili kraj, kjer stoji vaše mesto še danes.
9 Povsem dobro veste, da so deli zemlje, kjer njeno plemenito utripajoče srce poganja etrske
valove proti nebesom, da se srečujejo z etri od zgoraj:
10 Od tam, kjer duhovna luč in umevanje izžarevata podobno kakor nočne zvezde.
11 Nikjer na zemlji ni prostora, ki bi bil tako zelo dovzeten, tako duhovno oblagodarjen,
kakor pa je ta, kjer leži vaše mesto.
12 Da, oblagodarjena je vsa Grčija. Nobena dežela ni bila domovina tako mogočnih mislecev,
kot jih razkrivajo in odlikujejo vaši slavni rokopisi.
13 Na grških tleh je bila rojena cela armada velikanov na polju filozofije, pesništva, znanosti
in umetnosti. V vaši zibelki čiste misli so rasli in se razvijali v moško zrelost.
14 Ne prihajam semkaj, da bi govoril o znanosti, filozofiji ali umetnosti, saj ste o vsem tem
vi sedaj najboljši učitelji sveta.
15 Toda vsi vaši visoki dosežki so zgolj stopnice do svetov onkraj območja čutov; so zgolj
varljive sence, lesketajoče se na zidovju časa.
16 Jaz pa bi vam rad govoril o življenju, ki je onkraj, ki je notri; o pristnem življenju, ki nikoli
ne more imeti konca.
17 V znanosti in filozofiji ni sile, ki bi bila dovolj močna, da bi duši omogočila spoznavati
samo sebe ali občevati z Bogom.
18 Ne bi hotel ustaviti pretakanja vaših mogočnih miselnih tokov; pač pa bi jih rad usmeril h
kanalom duše.
19 Brez pomoči diha Duha teži dejavnost intelekta za tem, da rešuje probleme vidnega, in
nič več.
20 Čuti so določeni, da prinašajo v duha zgolj podobe reči, ki so minljive; ne ukvarjajo se z
resničnostjo. Ne dojemajo večnega zakona.
21 Človek pa ima in nosi v duši nekaj, kar hoče odstreti kopreno, zato da bi duša mogla
videti svet resničnih stvari.
22 Ta nekaj imenujemo duhovno zavest. V vsaki duši spi, a se ne more prebuditi, dokler
Sveti Dih ne postane dobrodošel gost.
23 Ta Sveti Dih trka na vrata sleherne duše, toda vstopiti ne more prej, dokler človeška volja
ne odpre vrat na stežaj.
24 V intelektu ni sile, ki bi zavrtela ključ. Filozofija in znanost sta se obe trudili, da bi ujeli
trenutek, ko bi lahko pogledali za zastor. Toda zaman.
25 Skrivnostna vzmet, ki razmahne vrata duše na stežaj, ne more biti dosežena z ničemer
drugim kot s čistostjo življenja, z molitvijo in svetimi mislimi.
26 O, mistični veletok grške misli, vrni se in mešaj svoje čiste vode s tokom duhovnega
življenja. Potem duhovna zavest ne bo več spala; tedaj bo človek spoznaval in Bog bo
blagoslavljal, osrečeval.\"
27 Ko je Jezus to povedal, je stopil vstran. Grški mojstri so osupli spričo modrosti njegovih
besed. Odgovora niso dali.
POGLAVJE 45

Jezus uči grške mojstre.

Gre z Apollom v Delphe in sliši govoriti orakelj.

Ta pričuje za njega.

Stanuje pri Apollu in je priznavan kot živi orakelj Boga.

Apollu razjasni pojav orakeljskega govora.
1 Mnogo dni so grški mojstri poslušali jasno opredeljene besede, ki jih je govoril Jezus.
Medtem ko niso mogli povsem razumeti, kar je razlagal, pa so bili vzhičeni nad njim in so
sprejemali njegovo filozofijo.
2 Nekega dne, ko sta Jezus in Apollo hodila ob morju, pride v naglici delfski tekač in pove,
da želi orakelj govoriti z Apollom.
3 Le-ta pravi Jezusu: \"Gospod, če hočeš videti delfsko preročišče in slišati njegovo
oznanjevanje, me lahko spremljaš. In Jezus gre.
4 Učitelja pohitita, in ko prideta v Delfe, je vladalo tam veliko razburjenje.
5 Ko je Apollo stal pred orakljem, je ta spregovoril:
6 \"Apollo, grški modrijan, ura bije dvanajst; prišla je zdaj polnoč časov.
7 Časi se porajajo v naročju narave, nosi jih tako, da se rode v veličastvu ob vzhajajočem
soncu, ko pa sonce dobe zahaja, doba razpade in umre.
8 Delfični čas je bil čas slave in ugleda. Bogovi so govorili človeškim otrokom preko orakljev
iz lesa, zlata in dragocenih kamnov.
9 Delfijsko sonce zahaja. Orakelj bo pojemal. Blizu je čas, ko ljudje njegovega glasu ne bodo
več slišali.
10 Bogovi bodo človeku govorili preko človeka. Živi orakelj stoji sedaj znotraj teh svetih
gajev. Prišel je Logos iz višav.
11 Odslej bo moja modrost in moč pojemala, rasla pa bo modrost in moč njega, Emanuela.
12 Postojte, vi mojstri vsi. Vsaka stvar naj prisluhne in časti njega, Emanuela.\"
13 Nato preročišče skozi štirideset dni ni več govorilo. Duhovniki in ljudstvo so se čudili. Od
blizu in daleč so prihajali, da slišijo živi orakelj oznanjati modrost bogov.
14 Jezus in grški modrijan pa sta se vrnila. V Apollovem domu je živi orakelj govoril skozi
štirideset dni.
15 Ko sta nekega dne sama sedela, je Apollo dejal Jezusu: \"Ta sveti delfski orakelj je s svojo
besedo Grčiji naklanjal marsikatero pomoč.
16 Povej mi, prosim, kaj je tisto, kar govori. Je to angel, človek ali živi bog?\"
17 In Jezus je odgovoril: \"Ne angel ne človek in ne bog ni, ki govori. To je enkratna modrost
duhov-mojstrov Grčije, ki so združeni v mojstrskega duha.
18 Ta orjaški duh si je sam prilastil substance duše ter misli, sliši in govori.
19 Ostal bo živa duša ves čas, dokler ga bodo mojstrski duhovi hranili z mislimi, modrostjo,
vero in upom.
20 Ko pa bodo učiteljske osebnosti izginile iz dežele, bo orjaški mojstrski duh nehal bivati in
odtlej delfski orakelj ne bo več govoril.\"
POGLAVJE 46

Vihar na morju.

Jezus reši potapljajoče se, zavrne praznoverje Atencev in razloži, kako Bog pomaga.

Zadnje srečanje z Grki.

Jadrnica Mars ga prepelje v Egipt.
1 Bilo je na praznik, ko je Jezus hodil ob atenski obali.
2 Nastane vihar. Metal je čolne sem in tja kakor igračke po morski gladini.
3 Mornarje in ribiče je morje sprejemalo v mokre grobove. Mnogo trupel je ležalo raztresenih
vzdolž obale.
4 Jezus je brez obotavljanja s svojo mogočno besedo reševal številne ogrožene, pogostoma
je dozdevno mrtve vrnil življenju.
5 Na teh obalah pa so bili postavljeni oltarji bogovom, domnevnim gospodovalcem morja.
6 Ne oziraje se na vpitje potapljajočih se mož, se je vse ljudstvo - moški in ženske - zgnetlo
okrog teh oltarjev in klicalo svoje bogove na pomoč.
7 Končno se je vihar polegel, morje se je povsem umirilo in ljudje so spet lahko trezno
mislili. Tedaj je Jezus spregovoril:
8 \"Vi, častilci lesenih malikov, kako naj bi vaše brezumne molitve zmogle ukrotiti besneči
vihar?
9 Kje je ostala moč teh ubogih, od neurja razmršenih podob božanstev, poslikanih z meči in
kronami?
10 Bog, ki bi bil zaprt v tako majhni skrinji, bi s težavo krotil besnečo muho; kako potem
upati, da bo kljuboval gospodovalcem vetrov in valov?
11 Mogočne sile nevidnih svetov ne nudijo svoje pomoči, dokler ni človek storil vsega, kar
mu je mogoče. Pomagajo šele, kjer človek več ne more dalje.
12 Vi pa ste se mučili in molili okrog teh oltarjev, pri tem pa pustili umirati ljudi, ki bi jih s
svojo pomočjo lahko rešili.
13 Glejte, Bog, ki rešuje, biva v vaših dušah; javlja se, ko se poslužuje vaših lastnih nog in
rok.
14 Moč nikdar ne prihaja od lenarjenja, niti od tega, da čakate druge, ki naj bi nosili vaše
breme ali storili, kar bi morali opraviti vi sami.
15 Če pa storite, kar največ morete, da bi nosili lastna bremena in opravljali svoje delo, tedaj
prinašate Bogu žrtev, prijetno njegovim očem.
16 Tedaj Sveti-Edini piha mogočno v oglje vaše požrtvovalnosti, da ogenj visoko vzplapola,
napolnjujoč vam dušo z lučjo, močjo in postrežljivostjo.
17 Najbolj učinkovita molitev, ki jo ljudje lahko darujejo kateremukoli božanstvu, je
pripravljenost pomagati tistim, ki so pomoči potrebni; kar namreč storimo drugim, bo SvetiEden storil nam.
18 In na ta način Bog pomaga.\"
19 Jezus je dokončal svoje delo v Grčiji in moral je na pot proti jugu, v Egipt. Apollo z
največjimi učitelji grške dežele ter mnogo ljudi je stalo na obrežju, da bi mlademu
hebrejskemu učeniku voščili srečno pot. Jezus pa jim je še spregovoril:
20 \"Sin človekov je bil v marsikateri deželi. Stal je v templjih množice tujih bogov, številnim
ljudstvom, rodovom, jezikom je oznanjal Blagovest o dobri volji in miru na zemlji.
21 Množično so ga domovi z naklonjenostjo sprejemali; med vsemi temi pa je Grčija moj
najbolj kraljevski gostitelj.
22 Širina grške miselnosti, globina njihove filozofije, vzvišenost njihovih nesebičnih
stremljenj je Grke odlično usposobila, da so postali prvoborci za človeško svobodo in
pravičnost.
23 Zla usoda je Grčijo potisnila v vojskovanje, ker je zaupala v telesne sile in intelekt,
pozabljala pa moč duha, ki veže narod na izvor lastnih sil.
24 Toda Grčija ne bo vselej sedela v temni deželi senc kot podložnica tujega kralja.
25 Kvišku glave, vi možje Grčije! Prišel bo čas, ko bo Grčija dihala etre Svetega Diha in bo
glavni studenec duha moči na zemlji.
26 Toda vaš zaščitnik, vaš varuh in vaša moč mora biti Bog!\"
27 Potem je Jezus rekel: Srečno! Apollo je dvignil roko v pozdrav in blagoslov, ljudstvo pa je
pretakalo solze.
28 Grška jadrnica Mars je mladega učenika prepeljala v Egipt.
XI.
CAPH
JEZUS ŽIVI IN DELUJE V EGIPTU
POGLAVJE 47

Jezus z Elihujem in Salomo.

Poroča o dogodkih na svojih potovanjih.

Elihu in Salome slavita Boga.

Tempelj v Heliopolisu sprejme Jezusa za gojenca.
1 Jezus je prispel srečno v deželo Egipt. Ni se ustavljal ob morju. Gnalo ga je v Zoan, kjer sta
bivala Elihu in Salome, ki sta v svoji sveti šoli pred petindvajsetimi leti poučevala njegovo
mater.
2 Ob srečanju so bili vsi trije veseli. Ko je Marijin sin zadnjič videl svete gaje, je bil malo
dete.
3 Zdaj pa je bil mož, dozorel po vsakovrstnih udarcih; učitelj, ki je vzgibal množice številnih
dežel.
4 In Jezus je postaranima učiteljema povedal vse o svojem življenju: o svojih potovanjih v
tujih pokrajinah, o srečanju z duhovnimi mojstri in o prijaznem sprejemu množic.
5 Z veseljem sta Elihu in Salome poslušala njegovo zgodbo. Povzdigujoč oči k nebesom sta
molila:
6 \"Naš Oče-Bog, naj gresta zdaj tvoja služabnika v miru odtod, ker sta videla Gospodovo
veličastvo.
7 In sva govorila z njim, poslancem ljubezni in miru na zemlji, blage volje ljudem.
8 Po njem bodo blagoslovljeni vsi narodi zemlje, po njem, Emanuelu.\"
9 Jezus je v Zoanu ostal mnogo dni. Nato pa je odšel v mesto sonca, ki ga imenujejo ljudje
Heliopolis, in je zaprosil za vstop v tempelj svetega bratstva.
10 Zbral se je posvetovalni odbor bratstva in Jezus je stopil pred hierofanta, vrhovnega
svečenika. Jasno in krepko mu je odgovoril na vsa vprašanja, ki so mu bila postavljena.
11 Hierofant je vzkliknil: \"Rabi od rabinata, zakaj prihajaš semkaj? Tvoja modrost je
modrost bogov. Zakaj iščeš modrosti v ljudskih dvoranah?\"
12 Jezus je odvrnil: \"Vsako pot zemeljskega življenja hočem prehoditi. Sedeti bi hotel v
vsaki učni dvorani. Doseči bi hotel višine, ki jih je dosegel katerikoli človek.
13 Kar je kdorkoli pretrpel, bi hotel, da doleti mene. Zato, da lahko spoznam nadloge,
neprijetnosti in boleče skušnjave svojih človeških bratov. Samo zato, da bom vedel, kako jim
pomagati v potrebi.
14 Prosim vas, bratje, dovolite mi, da grem v vaše temne kripte. Hotel bi iti skozi vaše
najtrše preizkušnje.\"
15 Učitelj je rekel: \"Naredi torej obljubo skrivnega bratstva.
16 Učitelj je spet spregovoril: \"Najvišje višine dosežejo oni, ki so dosegli najgloblje globine.
In ti boš dosegel najgloblje globine.\"
17 Nato ga je vodnik odpeljal na pot in Jezus se je skopal v studencu. Ko se je oblekel v
lastna oblačila, se je znova postavil pred hierofanta.
POGLAVJE 48

Od hierofanta prejme Jezus mistično ime in številko.

Prestane prvo preizkušnjo bratstva in prejme svojo prvo stopnjo:
ISKRENOST.
1 Učitelj sname z zida pergamentni zvitek, na katerem so bila števila in imena vseh vrst
lastnosti in značajev. Reče:
2 \"Krog je simbol popolnega človeka, sedem pa je število popolnega človeka.
3 Logos je popolna beseda. Tista, ki ustvarja, ruši in rešuje.
4 Ta hebrejski učenik je Logos Svetega-Edinega, Krog človeške rase, Sedem časa.\"
5 V spominsko knjigo je pisec zabeležil: Logos-Krog-Sedem. Tako je postal Jezus znan.
6 Učitelj pravi: \"Logos bo pozoren na to, kaj rečem. Nihče ne more priti v luč, dokler ni
našel samega sebe. Pojdi in išči, dokler ne najdeš svoje duše, nato se vrni.\"
7 Vodnik pelje Jezusa k sobi, kjer je bila svetloba šibka in nežna, podobna jutranjemu
mraku.
8 Stene sobe so bile zaznamovane z mističnimi znaki, hieroglifi in svetimi besedili. In v tej
sobi je Jezus ostal sam in bil tukaj mnogo dni.
9 Bral je sveta besedila. Razmišljal je o pomenu hieroglifov in skušal dojeti bistvo
učiteljevega naročila - najti sebe.
10 Prišlo mu je razodetje, da se je seznanil s svojo dušo. Našel je sebe in potem ni bil več
sam.
11 Neke noči, ko je spal in je bila polnoč, so se odprla vrata, ki jih prej ni opazil. Duhovnik v
belem oblačilu pristopi in reče:
12 \"Brat moj, oprosti, da pridem ob tej neobičajni uri. Toda prišel sem, da ti rešim življenje.
13 Žrtev si hude zarote. Duhovniki Heliopolisa ti zavidajo tvoj sloves in so odločili, da ne
prideš več živ iz teh mračnih kript.
14 Višji duhovniki ne marajo poučevati sveta in tebe je zadela usoda, da vse življenje služiš
templju.
15 Če pa hočeš priti na svobodo, moraš prevarati te duhovnike; reči jim moraš, da bi ti bilo
všeč ostati tu vse življenje.
16 Ko si potem pridobiš vse, kar si želiš pridobiti, se bom vrnil in po skrivni poti te popeljem
ven, da boš lahko v miru odšel.\"
17 Jezus pa odvrne: \"Moj človeški brat, ali je bil tvoj namen, da prideš semkaj učit me
varati? Sem mar zato znotraj teh svetih zidov, da se učim zvitost podle hinavščine?
18 Ne človek božji! Moj Oče zaničuje prevaro, ja pa sem tu prav zato, da izpolnjujem
njegovo voljo.
19 Prevaram naj te duhovnike? Ne, dokler bo sijalo sonce. Kar sem rekel, sem rekel. Zvest in
iskren bom do njih, do Boga in do samega sebe.\"
20 Nato je skušnjavec odšel in Jezus je bil znova sam. Toda kmalu zatem se je pojavil belo
oblečen duhovnik in rekel:
21 \"Dobro je storjeno. Logos je zmagal. To je preizkusna soba hinavščine.\" Potem ga je
odpeljal in Jezus je ponovno stal pred sodnim stolom.
22 Vsi bratje so stali. Prišel je hierofant in položil svojo roko Jezusu na glavo, v roko pa mu
je podal zvitek, na katerem je bila napisana ena sama beseda: ISKRENOST. Nihče ni
spregovoril besede.
23 Znova se je pojavil vodnik in ga odpeljal. Privede ga v prostorno sobo, natrpano z rečmi,
ki si jih raziskovalec lahko zaželi. Jezusu ukaže, naj tu ostane in čaka.
POGLAVJE 49

Jezus prestane drugo preizkušnjo bratstva in prejme drugo stopnjo,
PRAVIČNOST.
1 Logos ne misli ostati. Takole si pravi: Zakaj čakati v tej razkošni sobi? Ne potrebujem
počitka. Delo, ki mi ga je naložil moj Oče, me zelo priganja.
2 Hočem dalje in se učiti vsega. Če so preizkušnje, naj pridejo, saj vsaka zmaga nad jazom
daje novih moči.
3 Vodnik ga je torej peljal dalje. V sobi, temni kot noč, ga je namestil in pustil samega. Dnevi
so minevali v globoki samoti.
4 Jezus je spal in odprla so se skrivna vrata sredi noči. Dva moška v duhovniški obleki
vstopita. Vsak je nosil v roki malo svetilko, katere plamenček je rahlo utripal.
5 Pristopila sta k Jezusu in eden izmed njiju je spregovoril: \"Mladi mož, tvoje srce se žalosti
zavoljo tega, kar trpiš v tem brlogu. Midva sva prišla kot prijatelja, da ti prineseva luči in ti
pokaževa pot do svobode.
6 Kakor ti sva bila nekdaj ujeta v tej luknji, misleč, da bova po teh nenavadnih, grozljivih
poteh mogla priti do blaženosti in moči.
7 Toda v srečnem trenutku sva uvidela in sva z naporom vseh sil pretrgala verige. Potem sva
dognala, da je vsa ta služba duhovnikov zločinsko varanje. Ti duhovniki-zločinci se znajo
sprenevedati.
8 Šopirijo se s svojimi žrtvenimi obredi, pri tem pa bogovom zažigajo še žive ptice in živali,
da, celo otroke, žene in može.
9 Tukaj zdaj držijo tebe, da bi te ob določenem času lahko žrtvovali svojim bogovom.
10 Prosiva te, brat, stri svoje verige. Pridi, pojdi z nama. Sezi po svobodi, dokler še moreš.\"
11 Jezus pa reče: \"Vajini medli svetilki kažeta, kako malo luči prinašata. Prosim, kdo pa sta?
Človekove besede nakazujejo vrednost samega človeka.
12 Zidovje tega templja je močno in visoko. Kako sta si izposlovala vstop?\"
13 Moža odgovorita: \"Znotraj teh zidov je mnogo skrivnih potov in midva, nekdanja
duhovnika, poznava vsa, preživela sva tu mnogo mesecev in let.\"
14 \"Potem sta izdajalca\", odvrne Jezus. \"Izdajalec je sovražnik. Kdor vara drugega, mu ni
zaupati.
15 Komur je le na tem, da doseže svoje izdajalske načrte, ta ljubi prevaro in bo osleparil
prijatelja, zato da zadosti svojemu sebičnemu jazu.
16 Poslušajte, moža, karkoli sta že, vajine besede mi zvenijo prazne.
17 Bi mar mogel vnaprej obsoditi teh sto duhovnikov in s tem postati izdajalec samega sebe
in njih, oziraje se le na vajine besede, medtem ko mi govorita o svoji lastni pretkanosti?
18 Nihče ne more soditi namesto mene. Če pa sodim, dokler še nisem preveril vsega, se v
sodbi lahko motim.
19 Ne, moža, od koderkoli sta že prišla, vrnita se! Moji duši je ljubša temačnost tega groba
kakor pa medlo utripanje luči, kakor varljiva svetloba, ki jo prinašata vidva.
20 Moja lastna vest odloča. Poslušati hočem, kaj mi imata ta dva moja brata povedati. Ko
bodo vsi pričevalci preverjeni, bom odločil. Vidva ne moreta soditi namesto mene, niti jaz
namesto vaju.
21 Pojdita torej, moža, pojdita in me pustita tej očarljivi svetlobi. Kajti medtem ko sonca ni,
je v moji duši svetloba, ki presega svetlobo sonca ali meseca.\"
22 Jezno grozeč, da mu bosta škodovala, se tedaj ničvredna skušnjavca oddaljita in Jezus je
bil znova sam.
23 Spet je prišel ponj belo oblečeni duhovnik in ga vodil pred hierofanta.
24 Nihče ni spregovoril besede. Učitelj mu je v roko položil zvitek, na katerem je bila
zapisana zelo pomembna beseda: PRAVIČNOST.
25 Jezus pa je od takrat obvladoval varljive oblike predsodkov in podlosti.
POGLAVJE 50

Jezus prestane tretjo preizkušnjo bratstva in prejme tretjo stopnjo, ki je
VERA.
1 Logos je čakal sedem dni, nato so ga odpeljali v dvorano slovesa, bogato opremljeno sobo,
ki so jo razsvetljevale zlate in srebrne svetilke.
2 Strop, dekoracije, pohištvo in stene, vse je bilo ali modro ali zlato pobarvano.
3 Njene police, predale so polnile knjige, dela mojstrskih duhov, in kipi so bili najvišje
umetnine.
4 Jezusa je očarala vsa ta eleganca in ti izrazi misli. Bral je svete knjige in odkrival pomen
simbolov in hieroglifov.
5 Ko je bil nekega dne ves potopljen v najgloblje razmišljanje, se mu približa duhovnik in
reče:
6 \"Poglej veličastje tega prostora. Brat moj, visoko si oblagodarjen. Malo ljudi na zemlji je v
tvojih mladih letih doseglo tolikšen sloves.
7 Če pa svojega življenja ne zapravljaš z iskanjem skritih reči, katerih človek nikdar ne more
razumeti, tedaj lahko postaneš ustanovitelj šole misli, ki ti bo zagotovila neminljivo slavo.
8 Tvoja filozofija je namreč mnogo globlja od Platonove in tvoje poučevanje ugaja
navadnemu ljudstvu bolj kakor pa Sokratovo.
9 Čemu iskati mistične luči v teh zastarelih luknjah? Pojdi ven in hodi z ljudmi, misli z njimi
pa te bodo častili.
10 In konec koncev so te tuje iniciacije lahko zgolj miti in tvoje upanje, ki se nanaša na
Mesijo, le navadna prevara trenutka.
11 Hotel bi ti svetovati, da se odrečeš negotovostim in izvoliš pot, vodečo do gotove slave.
12 Tako je duhovnik - preoblečen demon - pel sirensko pesem nevere. Jezus je dolgo in
globoko meditiral o tem, kar je rekel.
13 Bog je bil hud, kajti kralj Slavohlepje je nasprotnik, ki ga ni lahko premagati.
14 Štirideset dni se je visoki jaz bojeval z nizkim jazom, dokler le ni zmagal prvi.
15 Vera je vstala zmagovita. Nevera je izginila. Častihlepnost si je zakrila obraz in zbežala,
Jezus pa je rekel:
16 \"Blagostanje, čast in slava zemlje so zgolj igrače za eno uro.
17 Ko se izteče ta kratka ped zemeljskega življenja, bodo človekove zlomljene igrače z
njegovimi kostmi vred pokopane v zemljo.
18 Da, kar človek stori za svoj sebični jaz, ne bo zabeleženo v rubriki imetja ali dohodkov
njegovega življenja.
19 Dobro, ki ga ljudje store za druge ljudi, postane trdna lestev, po kateri se duša lahko
vzpenja do bogastva, moči in slave Bogu lastnega otroka, kar ne more imeti konca.
20 Da imam le toliko, kolikor imajo revni ljudje, dalje zavest, da sem izpolnil svojo nalogo v
ljubezni, s tem priznanje svojega Boga, pa bom zadovoljen.\"
21 Nato je svoje oči povzdignil k nebesom in dejal:
22 Moj Oče-Bog, zahvalim te za to uro. Ne prosim te slave, ki je tvoja. Rad bi bil čuvaj tvojih
tempeljskih vrat in služil svojim človeškim bratom.\"
23 Znova je bil Jezus poklican, da stopi pred hierofanta. Spet ni nihče spregovoril besede, a v
roke mu je mojster položil zvitek, na katerem je stala zapisana beseda: VERA.
24 Jezus pa je sklonil glavo v ponižno zahvalo. Potem je odšel.
POGLAVJE 51

Jezus prestane četrto preizkušnjo bratstva in dobi četrto diplomo,
ČLOVEKOLJUBJE.
1 Ko so zopet minili določeni dnevi, je vodnik peljal Jezusa v dvorano veselja, zelo bogato
opremljeno in natrpano z vsem, kar si le more zaželeti srce navadnega človeka.
2 Najizbranejše vrste mesa in najrujnejša vina so bila tam na mizi. In deklice v pestrih
oblekah so dražestno in prijazno stregle.
3 In moški in ženski svet, razkošno oblečen je bil tam. Vsi so se razposajeno veselili in srkali
iz vseh čaš vsakovrstnega veselja.
4 Nekaj časa je Jezus tiho opazoval to srečno množico. Nato pride k njemu mož, oblečen kot
modrijan, in reče: \"Nadvse srečen je človek, ki podobno čebeli lahko srka sladkosti iz
sleherne cvetlice.
5 Moder je oni človek, ki išče prijetnosti in jih povsod lahko najde.
6 V najboljšem primeru je človeško življenje na zemlji kratko, nato umre in gre, da ne ve,
kam gre.
7 Zato dajmo, jejmo, pijmo, plešimo in prepevajmo ter si pridobivajmo radosti življenja, kajti
smrt pride naglo.
8 Zgolj nespamet je, če življenje porabimo za druge ljudi. Glejte, vsi umrejo in ležijo skupaj v
grobu. Nihče ne pozna drugega in nihče drugemu ne izkazuje svoje hvaležnosti.\"
9 Jezus pa ne odgovarja. Tiho razmišljajoč strmi nad lesketom gostov v vseh njihovih
radostnih krožkih.
10 Nato med gosti zagleda moškega, čigar obleka je bila groba, na obrazu in rokah pa
sledovi garanja in stradanja.
11 Lahkomiselna množica je imela svoje veselje v tem, da ga je oštevala, ga potiskala k zidu
in se smejala njegovi zmedenosti.
12 Nato se pojavi ubožna, slabotna ženska, katere obraz in postava sta izdajala greh in
sramoto. Neusmiljeno so jo obmetavali s pljunki, jo zaničevali in potiskali iz dvorane.
13 Pride notri še mala deklica, ki boječa in izstradana prosi za grižljaj njihove hrane.
14 Brezobzirno in neljubeznivo jo preženejo, potem pa nadaljujejo lahkomiselni ples.
15 Ko veseljaki Jezusa silijo, da bi se jim pridružil in z njimi delil zabavo, jim reče:
16 \"Kako naj iščem sebi zabave, medtem ko so drugi v stiski? Kako si morete misliti, da
medtem ko otroci vpijejo po kruhu in grehu zapadli kličejo po sočutju in ljubezni, jaz sebe
zadovoljujem z obiljem življenjskih dobrot?
17 Ne, vam rečem! Mi vsi smo enega rodu, vsakdo je delček velikega srca človeštva.
18 Ne morem se videti ločenega od onega ubogega moža, ki ste ga tako zaničevali in
potiskali k zidu.
19 Niti od one žene, ki je prišla doli iz hiše greha prosit sočutja in ljubezni, pa ste jo tako
brezobzirno pahnili nazaj v beznico greha.
20 Niti od one male deklice, ki ste jo pregnali iz svoje srede in izpostavili ostrim sunkom
mrzlega nočnega vetra.
21 Rečem vam, ljudje, karkoli ste storili tem, ki so mi sorodni, ste storili meni.
22 Znotraj svojega lastnega doma ste me žalili. Ne morem ostati. Grem, da najdem ono
deklico, ono ženo in onega moža, da jim pomagam, dokler ni iztekla vsa kri mojega
življenja.
23 To imenujem prijetnost, če pomagam potrebnim, nasičujem lačne, oblačim nage,
ozdravljam bolne in govorim besede tolažbe in vzpodbude zapostavljenim, malodušnim in
potrtim.
24 To pa, kar vi imenujete veselje, je zgolj varljiva nočna prikazen. Zgolj iskra od plamena
strasti, na stenah časa izdelane risarije.\"
25 Medtem ko je Logos govoril, pride belo oblečeni duhovnik rekoč: \"Zbor te čaka.\"
26 Spet je Jezus stal pred sodiščem. Spet ni nihče spregovoril besede. V Jezusove roke položi
hierofant papirus z besedo: ČLOVEKOLJUBJE.
27 In Jezus je bil zmagovalec nad sebičnim jazom.
POGLAVJE 52

Jezus prebije štirideset dni v tempeljskih gajih.

Prestane peto izkušnjo bratstva in prejme peto diplomo:
JUNAŠTVO.
1 Gaji svetega templja so bili bogati s kipi, spomeniki in svetimi skrinjami. Jezus je rad hodil
tja in meditiral.
2 Potem ko je zagospodoval jazu, je v teh gajih štirideset dni govoril z naravo.
3 Tedaj mu vodnik v verigo vklene roke in noge ter ga pahne v brlog lačnih zveri, nesnažnih
ptic in plazilcev.
4 Brlog je bil teman kot noč. Rjovele so zveri, besno so krakali vrani, sikale kače.
5 Jezus reče: \"Kdo me je tako vklenil? Zakaj sem krotko sedel in pustil, da so me vklenili v
verige?
6 Pravim vam, da ni nikogar, ki bi mogel zvezati kako človeško dušo. Iz česa so vezi
narejene?\"
7 In v svoji moči se zravna in zraste. Kar je mislil, da so verige, so bile zgolj ničvredne vrvi,
ki so se ob samem dotiku razvozlale.
8 Zasmejal se je in rekel: \"Verige, ki priklepajo ljudi na zemeljske kadavre, se izdelujejo v
fantazijskih delavnicah. Narejene so iz zraka in zvarjene v ognju prevare.
9 Če se bo človek vzravnal in zastavil moč svoje volje, se bodo te verige razblinile kakor
nepotrebna pajčevina. Volja in vera sta namreč močnejši od najmočnejših verig, kar jih je
človeštvo kdaj skovalo.\"
10 Visoko vzravnan stoji mladi mojster duha med lačnimi zvermi in pticami in se
vpraša: \"Kaj je ta tema, ki me obdaja.
11 Zgolj odsotnost luči je. Kaj pa je luč? To je samo dih Boga, valujoč v ritmu nagle misli.\"
12 Tedaj pa reče: \"Bodi svetloba!\" In s silo volje učinkuje na eter, dvigajoč ga, dokler
njegovo valovanje ni doseglo ravni luči. Tedaj je postalo svetlo.
13 Tema ječe se je preobrazila v svetlobo novorojenega dne.
14 Nato se je ozrl po zvereh, pticah in plazilcih, a glej, ni jih bilo.
15 In Jezus je vzkliknil: \"Le česa se duše bojijo? Strah je vozilo, ki človeka pelje v smrt.
16 Ko pa se znajde v grobnici, uvidi, da se je varal. Mit je bilo vozilo in smrt zgolj
domišljijski proizvod.
17 Toda nekega dne se bo človeštvo naučilo vsega, česar mu je treba videti, da se bo
dvignilo iz brloga divjih zveri, ptic in plazilcev ter bo stopalo v luči.\"
18 Tedaj je Jezus zagledal zlato lestev in se vzpel po njej. Na vrhu pa ga je čakal belo
oblečeni duhovnik.
19 Zopet stoji pred sodnim zborom, zopet nihče ne spregovori, molče stegne hierofant roko
v blagoslov.
20 In znova mu položi v roko zvitek papirusa, to pot opremljenega z besedo: JUNAŠTVO.
21 Logos je v spopadu s strahom in njegovo dozdevno armado izšel kot zmagovalec.
POGLAVJE 53

Jezus prestane šesto preizkušnjo bratstva in prejme šesto diplomo imenovano:
BOŽJA LJUBEZEN.
1 V vsej deželi ni bilo veličastneje opremljenega prostora od salonov lepote v templju sonca.
2 Le malo učencev je smelo s te sobane. Duhovniki so jih v strahu in spoštovanju imenovali
dvorane misterijev.
3 Vtem ko je Jezus zmagal nad strahom, si je pridobil pravico do vstopa vanje.
4 Vodnik ga je peljal skozi številne bogato opremljene sobe, nato pa ga je v dvorani
harmonije pustil samega.
5 Med glasbili je bila tu harfa in Jezus je sedel k njej ter jo zamišljeno opazoval. Vtem čisto
po tihem stopi v dvorano dekle očarljive lepote.
6 Ni videti, da bi opazila Jezusa, ki je bil v mislih kot zasanjan.
7 Sede k harfi, se z veliko nežnostjo dotakne strun in obenem poje izraelske melodije.
8 Jezusa očara: tolike lepote ni videl nikoli, takšnega petja ni nikdar slišal.
9 Dekle poje svoje pesmi in zdi se, kot da se ne zaveda njegove prisotnosti. Tiho spet odide.
10 Jezus govori sam s sabo: - Kaj le pomeni ta dogodek? Nisem vedel, da je med človeškimi
otroki mogoče najti tako očarujočo lepoto in tako kraljevsko ljubkost.
11 Nisem vedel, da je bilo kdaj človeško bitje oblagodarjeno s takšnim angelskim glasom ali
da takšna serafska glasba lahko pride iz človeških prstov in ust.
12 Dneve je presedel v vzhičenju. Njegove misli so dobile novo smer: bile so le pri pevki in
njenih pesmih.
13 Hrepenel je, da bi jo še enkrat videl. In ona je prišla čez nekaj dni. Govorila je z njim in
mu položila roko na glavo.
14 Ob njenem dotiku mu je duša vsa vztrepetala. V tem času je pozabil na delo, ki bi ga po
svojem poslanstvu moral dokončati.
15 Dekle je bilo redkobesedno in je spet odšlo. Toda Jezusovo srce je bilo prevzeto.
16 V duhu se mu je razvnel plamen ljubezni in to ga je postavilo pred najhujšo preizkušnjo
njegovega življenja.
17 Ni mogel ne spati ne jesti. Misli na dekle so ga oblegale, ne da bi ga niti za trenutek
pustile. Njegova telesna narava je glasno klicala po njeni družbi.
18 Tedaj pa si reče: - Glej, obvladal sem vsakega nasprotnika, ki sem ga srečal, pa naj bi me
zdaj prevladala ta telesna ljubezen?
19 Moj Oče me je semkaj poslal, da pokažem silo božje ljubezni, one ljubezni, ki dosega in
objema vse, kar živi.
20 Naj to čisto, univerzalno ljubezen vso popije telesna ljubezen? Naj pozabim vse druge
(božje) stvari in svoje življenje zgubljam v tem lepem dekletu, čeravno je najvišji primer
lepote, čistosti in ljubezni?
21 Njegova duša je bila vzburkana do zadnjih globin. Dolgo se je boril s tem angelommalikom svojega srca.
22 Ko je bil dan skoraj zgubljen, pa se je mogočno dvignil njegov visoki jaz. Spet je našel
samega sebe. Nato reče:
23 Tudi če se mi srce pretrga, ne smem pogrešiti v tej moji najtrši nalogi. Zmagati hočem
nad telesno ljubeznijo.
24 Ko je dekle znova prišlo ter mu ponudilo svojo roko in svoje srce, je dejal:
25 \"Plemenita, že sama tvoja navzočnost me prešinja z vzhičenjem. Tvoj glas je blagoslov
moji duši. Moj človeški jaz bi hotel s tabo odleteti in uživati zadovoljstvo v tvoji ljubezni.
26 Toda ves svet hrepeni po ljubezni, ki jo moram z uresničenjem kazati ljudem, zato sem
prišel.
27 Moram te torej prositi, da odideš. Toda še se bova srečala. Najini poti na zemlji ne bosta
šli vsaksebi.
28 Vidim te v drvečih množicah zemlje kot služabnico ljubezni. Slišim tvoj pojoči glas, ki bo
srca ljudi dvigal k boljšemu.
29 V žalosti in solzah je dekle odšlo in Jezus je bil zopet sam.
30 Nenadno so zapeli veliki tempeljski zvonovi. Pevci so zapeli povsem novo pesem. Vsi
prostori so se lesketali v svetlobi.
31 Pride sam hierofant, rekoč: \"Vse dobro tebi, Logos zmagoslavni! Zmagovalec nad
meseno ljubeznijo je na višku!\"
32 Nato položi Jezusu v roke zvitek, na katerem je bilo zapisano: BOŽJA LJUBEZEN.
33 Skupno sedaj zapustita salon lepote, v slavnostni dvorani pa se začne praznovanje, na
katerem je Jezus čaščeni gost.
POGLAVJE 54

Jezus v zasebni hierofantovi šoli spozna egipčanske misterije.

Po prestani sedmi preizkušnji dela v 'dvorani mrtvih'.
1 Jezusu se je s tem odprla pot do najvišjega tečaja njegovega študija, ko je postal
hierofantov gojenec.
2 Spoznaval je skrivnosti egipčanske mistike, skrivnosti življenja in smrti ter svetov onkraj
sončnega sestava.
3 Ko je končal študij zadnjega tečaja, je dobil dostop v sobano smrti, kjer se je seznanjal z
metodami, kako trupla ohraniti pred razkrajanjem. Tu se je praktično zaposloval.
4 Nosači so prinesli v balzamiranje truplo sina edinca vdove, ki jim je sledila vsa v solzah
globoke žalosti.
5 Jezus ji reče: \"Dobra žena, otri si solze, saj stopaš le za prazno lupino. Tvojega sina ni v
njej.
6 Jočeš, ker je tvoj sin mrtev. Mrtev, to je kruta beseda. Tvoj sin nikoli ne more umreti.
7 V telesni lupini mu je bilo treba izpolniti njemu odrejeno nalogo. Prišel je, opravil svoje
delo, nato je meso odložil vstran. Odslej ga več ne potrebuje.
8 Tam, kjer ga ne dosega tvoj človeški pogled, mu je dodeljena nova naloga, ki jo bo dobro
izpolnil, nato bo stopil dalje, pa spet in spet, dokler ne doseže krono popolnega življenja.
9 Kar je storil tvoj sin in še dela, to moramo delati vsi.
10 Če neguješ svojo bridkost in svoji žalosti daješ izraz, bo ta vsak dan večja. Pila ti bo
življenjske sile, dokler slednjič od jokanja ne ostane drugega kot bridkost in izčrpanost.
11 Namesto da bi sinu pomagala, mu s svojo globoko bridkostjo obtežuješ položaj. On išče
pri tebi olajšavo, kot je to vedno delal. Vesel je, če si ti vesela, žalosten, kadar se ti žalostiš.
12 Daj, pokoplji globoko svojo bolečino in smehljaj se svoji bridkosti. Izgubi sebe iz oči,
vtem ko drugim pomagaš otirati solze.
13 Ko izpolnjuješ svojo dolžnost, pride sreča in radost. Potem vlada vedrina tudi v srcih njih,
ki so odšli.\"
14 Jokajoča žena se je notranje preusmerila in se napotila iskat srečo v dobrodelnosti. Svojo
žalost je globoko pokopala, s tem da je pomagala drugim.
15 Drugi nosači nesejo v mrtvašnico truplo matere. Edina žalujoča oseba, ki sledi, je njena
hčerka nežnih let.
16 Ko je sprevod prišel blizu vrat, opazi deklica ranjenega ptička, ki ga je bil zadel lok
ptičarja.
17 Stopi s poti in se skloni, da pomaga živi stvarci.
18 Ljubeznivo nežno stisne ptička na svoje prsi, nato priteče nazaj.
19 Jezus jo vpraša: \"Zakaj si zapustila mater, da rešiš ranjenega ptička?\"
20 Dekletce odvrne: \"To mrtvo truplo ne potrebuje več moje pomoči. Pomagam pa lahko,
kjer življenje še je. Moja mati me je tega učila.
21 Učila je, da se v potrtosti, sebičnosti, upih in strahu le zrcali nizki jaz.
22 To kar čutimo, so le površinski valčki mogočno valujočega življenja.
23 Vse to pa gre mimo, je neresnično.
24 Solze pritekajo iz mesenega srca. Duh nikoli ne joče . In jaz hrepenim po dnevu, kjer bom
stopala v luči, kjer so usahnile vse solze.
25 Moja mati je učila, da so vsa čustva le pršeči dež, ki prihaja od človeške ljubezni,
človeškega upanja in človeških bojazni. Tako nam popolna blaženost ne bo dana, dokler
nismo dosegli gospostva nad vsem tem.\"
26 V navzočnosti tega otroka je Jezus spoštljivo sklonil glavo, rekoč:
27 \"Dneve, mesece in leta sem se trudil, da bi dojel najvišje resnice, ki jih človek lahko na
zemlji spozna. In glej, tu deklica, ki je pred kratkim stopila na zemljo, vse to izreče kot v eni
sapi.
28 Ni čudno, da je rekel David: - Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej
zemlji!
29 Iz ust otročičev in dojencev si si pripravil hvalo.\"
30 Svojo roko položi otroku na glavo in reče: \"Nedvomno bo blagoslov mojega Očeta-Boga
počival na tebi, otrok, vedno in vekomaj.\"
POGLAVJE 55

Jezus prestane sedmo preizkušnjo bratstva in prejme v škrlatni sobani templja najvišjo
diplomo, posvetitev v KRISTUSA.

Zapusti tempelj kot zmagovalec.
1 Jezusovo delo v mrtvašnici je bilo dokončano in v škrlatno rdeči tempeljski sobani je stal
pred hierofantom.
2 Oblečen je bil v škrlat. Vsi bratje so stali okoli. Hierofant se dvigne, rekoč:
3 \"Za vse rodove Izraela je danes kraljevski dan. V čast temu izvoljenemu sinu obhajamo
visoki praznik Pashe.\"
4 Nato reče Jezusu: \"Brat, najodličnejši med ljudmi, vse tempeljske izkušnje si dobro
prestal. Šestkrat si bil ocenjen pred sodnim zborom, šestkrat si prejel najvišje časti, ki jih
more podeliti človek. Zdaj pa stojiš tu, da prejmeš najvišje posvečenje.
6 Ta diadem naj krona tvoje delo. V veliki loži nebes in zemlje si odslej KRISTUS.
7 To je tvoj vzvišeni obred Pashe. Nisi več novinec, ampak si duhovni mojster, učenik.
8 Več človek ne more storiti. A Bog sam bo govoril in bo potrdil tvoj naslov in odliko.
9 Pojdi zdaj na pot, kajti oznanjati ti je treba Blagovest blage volje ljudem in miru na zemlji.
Odpirati moraš vrata ječe in osvobajati jetnike.\"
10 Medtem ko je hierofant še govoril, so zazvonili vsi tempeljski zvonovi. Bela, čista golobica
je priletela zviška in sedla Jezusu na glavo.
11 In glas, ki je pretresel sam tempelj, je oznanil: TO JE KRISTUS. Vsa živa bitja pa so
odgovorila: AMEN.
12 Na stežaj so se razmaknila velika tempeljska vrata. Logos je nastopil svojo pot v svet kot Zmagovalec.
XII.
LAMED
POVEST SEDMERO MODRIJANOV SVETA
POGLAVJE 56

Sedmero modrijanov sveta se sestane v Aleksandriji.

Namen srečanja.

Otvoritveni nagovori.
1 Od začetka časov je v vsakem obdobju živelo sedmero modrih.
2 Ob začetku vsakega obdobja so se ti modrijani zbrali k posvetu, da so ugotovili razvojno
pot narodov, ljudstev, rodov in jezikov;
3 da so ugotovili, kako daleč je človeška rasa dospela na poti pravice, ljubezni in pravilnosti
življenja;
4 da so sestavili zakonik, verske predpise in vladne osnutke, ki bi novemu času najbolje
ustrezali.
5 Eno obdobje je zaključeno, glej, začenja se drugo; treba je, da se modrijani sestanejo k
posvetu.
6 Aleksandrija pa je bila središče tedaj najodličnejših mislecev sveta. Tu torej, v Filonovi hiši,
so se modrijani zbrali.
7 S Kitajskega je tukaj Mengste, iz Indije Vidyapati, iz Perzije Kaspar, iz Asirije Ashbina, iz
Grčije Apollo, Matheno je bil egiptovski modrijan, Filon pa največji hebrejski mislec.
8 Bil je pravi čas, da so se modrijani sešli. Posvetovalni zbor je sede v molku prebil sedem
dni.
9 Nato se Mengste dvigne in pravi: \"Kolo časa se je znova obrnilo. Človeštvo je doseglo
višjo raven misli.
10 Obleke, ki so jih stkali naši očetje, so obrabljene. Kerubi so stkali nebeško tkanino, jo
izročili našim rokam, mi pa moramo ljudem narediti nove obleke.
11 Človeški otroci se ogledujejo po močnejši luči. Ne marajo več za bogove, izrezljane iz
lesa ali zgnetene iz gline. Iščejo Boga, ki ni z rokami narejen.
12 Vidijo svitanje novega dne, toda ga še ne razumejo.
13 Časi so dozoreli in človeški rasi moramo primerno ukrojiti obleke.
14 Naredimo ljudem nove obleke pravice, usmiljenja, pravilnosti in ljubezni, da si bodo
lahko pokrili nagoto, ko zasveti luč novega dne.\"
15 Vidyapati pa pravi: \"Naši duhovniki so postali zmedeni. V divjinah so videli demona, ki
so mu zagnali svoje svetilke; razbile so se in zdaj noben duhovnik nima več niti tlečega oglja
za ljudi.
16 Noč je temna. Srce Indije kliče po luči.
17 Duhovščine ni moč prenoviti. Je že mrtva. Največ, kar more nuditi, so grobovi in mrtvaške
pesmi.
18 Novi čas kliče po svobodi. Po takšni, da napravi vsakogar za duhovnika, sposobnega, da
hodi sam in daruje svoje žrtve Bogu na oltar.\"
19 Kaspar pravi: \"V Perziji živijo ljudje v strahu. Delajo dobro iz bojazni, da ne bi delali zlo.
20 Zlodej je največja oblast v naši deželi, in čeravno le mit, ziblje staro in mlado na svojih
kolenih.
21 Naša dežela je temna, zlo pa uspeva v temi.
22 Strah se prenaša z vsako rahlo sapico in preži na sleherno živo bitje.
23 Strah pred zlom je mit, je prevara in je zanka. Toda ostal bo živ, dokler ne pride neka
mogočna sila, ki bo dvignila etre do ravni luči.\"
24 Ko so bo to zgodilo, bo dežela magov žarela v svetlobi. Duša Perzije kliče po luči.\"
POGLAVJE 57

Nadaljevanje sestanka.

Nadaljnji štirje nagovori.

Jezus med modrijani.

Sedem dni trajajoča tišina.
1 Ashbina je govoril: \"Asirija je dežela dvomov. Vozilo mojega ljudstva, s katerim se ta
največ prevaža, nosi napis: Dvom.
2 Nekoč je Vera mogočno stopala skozi Babilon. Bila je svetla in ljubka. Toda oblečena je bila
v tako bleščečo belino, da so se je ljudje začeli bati.
3 Kolesa usode so se namreč začela vrteti in tako je proti veri nastopil dvom, ki jo je pregnal
iz dežele. Ni se več vrnila.
4 Boga-Enega častijo ljudje formalno, v srcu pa je negotovost, ali Bog obstaja.
5 Vera moli ob oltarju Nevidnega, dvom pa mora gledati svojega Boga.
6 Najbolj je Asiriji potrebna vera - vera, ki vsemu, kar je, daje pečat gotovosti.\"
7 Nato je spregovoril Apollo: \"Kar je Grčiji najbolj potrebno, je pravo pojmovanje Boga, ki bi
prepričevalo.
8 Teogonija v Grčiji je brez krmarja, ker že vsaka misel utegne biti bog in biti čaščena kot
bog.
9 Območje misli je prostrano in polno ostrih nasprotij. In zato v božanskih sferah vlada
sovraštvo z vojskami in nizkim spletkarstvom.
10 Grčija potrebuje vzvišeno mojstrsko dušo, ki stoji nad njenimi bogovi in je sposobna
voditi človeštvo od množice bogov k Bogu-Enemu.
11 Vemo, da preko gričev prihaja luč. Da bi Bog pospešil njen prihod!\"
12 Matheno je govoril: \"Glejte to deželo skrivnosti, ta Egipt mrtvila!
13 Naši templji so bili grobovi skritih reči vseh časov. Naši templji, grobnice in votline so
temne.
14 Koder je svetlo, tam ni skrivnosti. Sonce razjasni vsako skrito resnico. V Bogu ni
skrivnosti.
15 Glejte sonce, ki vzhaja! Njegovi žarki prodirajo skozi sleherna vrata. Da, skozi sleherno
špranjo skrivnostnih kript v Mizraimu.
16 Pozdravljamo te, o Luč! Ves Egipt hrepeni po luči.\"
17 In Filo pravi: \"Hebrejska misel in življenje sta potrebna svobode.
18 Hebrejski preroki, vidci in zakonodajalci so bili mogočni možje svetega mišljenja, ki so
nam zapustili idealen filozofski sistem. Dovolj je bil močan in dovolj dober, da bi ljudstvo
lahko vodil k cilju popolnosti.
19 A mesena miselnost je zavračala svetost. Duhovništvo, ki je bilo polno sebičnosti, je
pridobivalo na moči, pa je čistost srca postala mit. Ljudstvo je zapadlo suženjski miselnosti.
20 Duhovništvo je Izraelu v prekletstvo. Toda ko pride oni, ki ima priti, bo razglasil
osvoboditev sužnjev. Moje ljudstvo bo svobodno.
21 Glejte, Bog je namreč modrost, ljubezen in luč utelesil ter ga imenuje Emanuel.
22 Njemu je dal ključe, da odklene jutranjemu svitu. In tu kot človek hodi med nami.\"
23 Tedaj se odpro vrata in Logos je stal med modrijani sveta.
24 Spet so modrijani sedeli v molku sedem dni.
POGLAVJE 58

Sestanek modrijanov se nadaljuje.

Predložitev sedmero univerzalnih zahtev.
1 Ko so se modrijani osvežili, so odprli Knjigo življenja in brali.
2 Brali so zgodbo o človekovem življenju. O vseh njegovih borbah, izgubah, pridobitvah. V
luči preteklih dogodkov in potreb so videli, kaj bi v bodočih letih bilo najboljše zanj.
3 Vedeli so, katera zvrst zakonov in predpisov najbolj ustreza njegovemu položaju. Vedeli
so, kateri ideal Boga bi ta rasa lahko doumela kot najvišjega.
4 Bili so pred tem, da izoblikujejo sedem zahtev, ki naj bi služile za temeljni kamen
svetovnemu nazoru in bogoslužju prihodnjega obdobja.
5 Potem ko zasede prvo mesto, spregovori prvi starešina modrijanov.
6 \"Človek ni dovolj napredoval, da bi živel iz vere. Ne more razumeti, česar ne vidijo oči.
7 Je še otrok, pa mora skozi ves prihodnji čas prejemati pouk preko podob, simbolov,
obredov in oblik.
8 Njegov Bog mora biti človeški Bog. Ne more videti Boga zgolj z vero.
9 Tudi vladati še ne zna sam. Kralj mora vladati. Človek mora služiti.
10 Obdobje, ki bo sledilo temu, bo človekovo obdobje, obdobje vere.
11 V tem blagoslovljenem času bo človeštvo videlo brez pomoči telesnih oči, slišalo bo
neslišne zvoke, poznalo bo Duha-Boga.
12 Obdobje, v katero vstopamo, je obdobje priprave in vse šole in vlade in obredi bogoslužja
morajo biti preproste strukture, da bo človek mogel doumeti.
13 Človek še ni sposoben, da bi ustvarjal. Gradi po vzorcih, ki so pred njim. Tako moramo v
tem zboru izdelati vzorce za naslednje razdobje človeštva.
14 Izoblikovati moramo spoznavno zgradbo kot vzorec za kraljestvo duše, stoječo na
sedmerih postulatih.
15 Vsak modrijan bo po vrstnem redu oblikoval po en postulat. Vse to bo temelj človekovim
verovanjem, dokler ne pride čas popolnosti.\"
16 Tedaj Mengste kot prvi zapiše:
17 Vse stvari so misel. Vse življenje je miselna dejavnost. Množice bitij so zgolj faze ene
same velike misli, ki je postala zaznavna. Glej, Bog je Misel, in Misel je Bog.
18 Nato zapiše Vidyapati drugi postulat:
19 Večna Misel je ena. Po bistvu je dvojna - Inteligenca in Moč. In ko dihata, je rojen otrok.
Ta otrok je Ljubezen.
20 Tako se predstavlja Tro-Eden-Bog, ki ga ljudje kličejo Oče-Mati-Otrok.
21 Tro-Eden-Bog je eden; toda eden podobno kot svetloba. V bistvu je sedmero barv v
svetlobi.
22 Ko pa Tro-Eden-Bog izdiha, glej, stoji sedmero duhov pred njegovim obličjem. To so
stvariteljski atributi.
23 Ljudje jih raje imenujejo božanstva. In po svoji podobi so ustvarili človeka.
24 Kaspar piše tretji:
25 Človek je bil misel Boga, oblikovan po podobi Sedmorojenih, odet v substance duše.
26 Njegove želje so bile silne. Na vsaki ravni življenja se je skušal javljati, naredil si je telo iz
etrov zemeljske ravni in tako se je spustil navzdol na zemeljsko raven.
27 Pri tem padanju je zapravil rodne pravice, zgubil skladnost z Bogom in spravil v
nesoglasje vse note življenja.
28 Nesozvočje in zlo je eno in isto. Tako je zlo človekov proizvod.
29 Ashbina piše četrti:
30 Semena ne klijejo v luči. Ne rastejo, dokler niso našla tal in se v njih skrila pred lučjo.
31 Človek se je razvil kot seme večnega življenja. Toda v etrih Tro-Enega-Boga je bila
svetloba premočna, da bi semena rasla.
32 In tako je človek iskal tla mesenega življenja ter v temačnosti zemlje našel prostor, kjer
lahko klije in raste.
33 Seme je pognalo korenino in se lepo razvijalo.
34 Drevo človeškega življenja se dviga iz tal zemlje in dosega po naravnem zakonu popolno
obliko.
35 Ni nadnaravnih dejanj Boga, ki bi človeka dvigala od mesenega življenja do blaženosti
duha. Človek raste kot raste rastlina in ob svojem času je popoln.
36 Lastnost duše, ki usposablja človeka, da se dviga k duhovnemu življenju, je čistost.
POGLAVJE 59

Druge zahteve.

Jezus prejme blagoslov.

Modrijani ponovno meditirajo sedem dni.
1 Apollo piše kot peti:
2 Dušo vlečejo štirje konji-belci navzgor k popolni luči. In to so: Volja, Vera, Uslužnost in
Ljubezen.
3 Kar hoče kdo storiti, ima za to tudi potrebne sposobnosti in sile.
4 Če to uvideva, pravimo, da ima vero. In ko začne delovati vera, se duša začne vzpenjati
kvišku.
5 Sebična vera ne vodi k luči. Na poti k luči ni samotnih romarjev. Ljudje dosegajo višino
samo s tem, da jo pomagajo dosegati drugim.
6 Belec, ki vodi na poti duhovnega življenja, je Ljubezen, in sicer čista, nesebična Ljubezen.
7 Matheno piše kot šesti:
8 Univerzalna Ljubezen, o kateri govori Apollo, je otrok Modrosti in Volja Boga. Bog jo je
poslal na zemljo v mesu, zato da da človeku možnost spoznanja.
9 Univerzalna Ljubezen, o kateri govorijo modrijani, je Kristus.
10 Največja skrivnost vseh časov je v tem, kako Kristus živi v srcu.
11 Kristus ne more živeti v mrzlo-vlažni jami mesenosti. Skozi sedmero bitk se je treba
preboriti, sedmero zmag si pridobiti, preden je odstranjena mesenost, kot so strah, jaz,
emocije in poželenja.
12 Ko je dokončano, se bo Kristus polastil duše. Delo je opravljeno, človek in Bog sta eno.
13 In kot sedmi je pisal Filo:
14 Popoln človek! Prinesti pred Tro-Enega-Boga bitje v tej popolnosti pomeni, da je
uresničen stvariteljski načrt: Človek-krona stvarstva.
15 Ko je to doseženo, je doseženo tudi najvišje razodetje skrivnosti življenja.
16 Ko so se vse bitnosti mesa preobrazile v dušo in je vse, kar je bistveno duši, doseglo
preobrazbo v Sveti Dih, in je človek postal popoln Bog, tedaj je izpolnjena drama stvarjenja.
In to je vse.
17 In vsi modrijani rečejo: Amen.
18 Tedaj reče Mengste: \"Sveti-Eden nam je poslal moža, ki je razsvetljen po naporih
neštevilnih let, da vodi misli ljudi.
19 Tega moža, potrjenega od vseh mojstrskih duhov nebes in zemlje, tega moža iz Galileje,
tega Jezusa, voditelja vseh modrijanov sveta, z veseljem priznavamo.
20 V priznanje modrosti, ki jo prinaša ljudem, ga kronamo z lovorjevim vencem.
21 Odpošiljamo ga z vsemi blagoslovi sedmerih modrijanov sveta.\"
22 Vsi modrijani so položili svoje roke na glavo Jezusu in rekli enoglasno: \"Slavljen Bog!
23 Kajti Tebi, Kristus, gre vekomaj modrost, čast, slava, oblast, bogastvo, blagoslov in
moč!\"
24 In vse, kar živi, je odgovorilo: Amen.
25 Nato so modrijani vztrajali v molku sedem dni.
POGLAVJE 60

Jezusov nagovor sedmerim modrijanom.

Jezus gre v Galilejo.
1 Minilo je sedem dni molka in Jezus, sedeč med modrijani, je spregovoril:
2 \"Razvojna pot življenja je posrečeno zgoščena v teh nesmrtnih postulatih. To je sedmero
gričev, na katerih naj stoji univerzalna Cerkev.
4 Ko prevzemam delo, ki mi je določeno, se docela zavedam nevarnosti te poti. Grenak bo
kelih, ki ga bom moral izpiti in človeška narava se bo ob njem zgrozila.
5 Toda jaz sem svojo voljo izgubil v volji Svetega Diha in tako grem svojo pot, da govorim in
delam, kakor me nagiba, da govorim in delam, Sveti Dih.
6 Besede, ki jih govorim, niso moje lastne. To so besede njega, čigar voljo izvršujem.
7 Človek še ni tako daleč napredoval v svetem mišljenju, da bi doumel univerzalno Cerkev,
pa zato delo, ki mi ga je Bog dal, da ga opravim, ni gradnja te Cerkve.
8 Jaz sem izdelovalec modela, poslan, da izdelam vzorec Cerkve, ki naj bi postala - vzorec,
ki bi ga v tem obdobju ljudje lahko razumeli.
9 Moja naloga kot izdelovalca modela je znotraj moje rodne dežele, in tam, na postulatu, da
je Ljubezen sin Boga, ker sem prišel, da manifestiram to Ljubezen, bo stala Cerkev-model.
10 In izmed mož nizkega sloja bom izbral dvanajsterico, ki predstavlja dvanajst nesmrtnih
misli; in ti bodo Cerkev-model.
11 Judova hiša, moji lastni sorodniki po mesu, bodo le malo doumeli o mojem poslanstvu do
sveta.
12 Zavrnili me bodo, zasramovali moje delo, krivično me bodo obtoževali, me vklenjenega
odvedli pred sodni stol mesenih ljudi, ki me bodo obsodili in na križu usmrtili.
13 Ljudje pa nikoli ne morejo usmrtiti resnice. Čeravno pregnana, se bo vrnila še močnejša.
Resnica bo namreč premagala svet.
14 Cerkev-model bo živela. Čeravno bo meseni človek onečaščal njene svete zakone,
simbolične obrede in oblike v sebične smotre in bodo iz nje naredili zgolj zunanje
razkazovanje, jih bo nekaj skozi njo našlo v kraljestvo duše.
15 Ko pa bo prišel boljši čas, bo univerzalna Cerkev stala na sedmerih postulatih in bo
zgrajena ustrezno danemu modelu.
16 Zame je prišel čas, da grem svojo pot proti Jeruzalemu, v moči žive vere in s silami, ki ste
mi jih vi naklonili.
17 V imenu Boga, našega Očeta-Boga, se bo kraljestvo duše ustalilo na sedmerih gričih.
18 In vsa ljudstva, rodovi in jeziki bodo vstopali vanj.
19 Knez Miru bo sedel na prestol moči, Tro-Eden Bog bo potem Vse v Vsem.\"
20 In vsi modrijani rečejo: Amen.
21 In Jezus je odšel svojo pot. Čez mnogo dni je dospel v Jeruzalem. Nato pa je poiskal svoj
dom v Galileji.
XIII.
MEM
SLUŽBA GLASNIKA JANEZA
POGLAVJE 61

Glasnik Janez se vrne v Hebron.

Prebiva kot puščavnik v divjini.

Obišče Jeruzalem in govori ljudstvu.
1 Zgodilo se je, ko je Janez, Zaharijev in Elizabetin sin, dokončal svoje učenje v egiptovskih
šolah, da se je vrnil v Hebron, kjer se je mudil določeno število dni.
2 Nato si je poiskal divjino ter si uredil bivališče v Davidovi votlini, kjer je pred leti prejemal
pouk od egiptovskega modrijana.
3 Nekateri od okoliških ljudi so ga imenovali puščavnika iz Engedija, drugi so spet pravili, da
je samotar z gričevja.
4 Oblačil se je v živalske kože, hranil pa z gomolji, medom, lešniki in sadeži.
5 Ko je Janez dopolnil trideset let, je prišel v Jeruzalem in molče sedem dni sedel na tržnem
prostoru.
6 Preprosto ljudstvo in duhovniki, pismouki in farizeji so prihajali v množicah, da bi videli
molčečega puščavnika z gričev. Nihče pa ni bil toliko pogumen, da bi ga vprašal, kdo je.
7 Ko pa je on dokončal svoj post molčanja, je vstal iz sredine vseh in razglasil:
8 \"Glejte, Kralj je prišel. Preroki so govorili o njem. Modri možje so ga dolgo pričakovali.
9 Pripravi se, o Izrael, da sprejmeš svojega Kralja.\"
10 To je bilo vse, kar je rekel. Nato je izginil, in nihče ni vedel, kam je odšel.
11 Po vsem Jeruzalemu pa je vladal velik nemir. Voditelji so poslušali zgodbo o puščavniku z
gričevja.
12 Razposlali so tekače, ki bi mu naj povedali, da žele oni kaj več zvedeti o
prihajajočem \"Kralju\". Toda niso ga mogli izslediti.
13 Po določenem številu dni pa se je zopet pojavil na mestnem tržišču. Vse mesto se je
zbralo, da bi slišalo njegov govor. In rekel je:
14 \"Vi državni voditelji, ne razburjajte se! Prihajajoči Kralj ni vaš tekmec. Ne išče si mesta
na kakšnem zemeljskem prestolu.
15 Prihaja Knez Miru, Kralj pravičnosti in ljubezni. Njegovo kraljestvo je v duši.
16 Človeške oči ga ne bodo videle in nihče ne more vstopiti, razen onih, ki so čisti v srcu.
17 Pripravi se, o Izrael, pripravi se, da sprejmeš svojega Kralja.\"
18 Znova je puščavnik izginil. Ljudstvo je storilo vse, da bi mu moglo slediti, on pa si je
potegnil kopreno okoli svoje postave in niso ga več videli.
19 Prišel je judovski praznik. Jeruzalem je bil natrpan z Judi in proseliti z vseh strani
Palestine, Janez pa je stal na tempeljskem dvorišču ter razglašal:
20 \"Pripravi se, o Izrael, pripravi se, da sprejmeš svojega Kralja.
21 Glejte, živeli ste do sedaj v grehu. Revni kričijo na vaših cestah, vi pa se zanje ne brigate.
22 Vaši sosedje, kateri so to? Prav do zdaj ste enako goljufali prijatelje kakor sovražnike.
23 Glasno in z ustnicami Boga častite, srce pa vam je daleč proč in teži za zlatom.
24 Vaši duhovniki so vse do zdaj nalagali ljudstvu bremena, mnogo pretežka zanj. Sami žive
lagodno na težko prisluženih prejemkih ubožnih.
25 Vaši pravniki, učitelji in pismouki so nekoristni izkoriščevalci posestev. So zgolj tvori na
organizmu države.
26 Niti težko ne delajo niti ne hodijo po opravkih, vseeno pa uživajo dobiček od vaših
trgovanj.
27 Vaši gospodovalci so zakonolomci, oderuhi in tatovi, ki se ne brigajo za pravice drugih.
28 Roparji izvajajo svoj poklic v svetih dvoranah. Sveti tempelj ste prodali tatovom. Njihovi
brlogi so v svetih prostorih, določenih za molitev.
29 Poslušaj, ljudstvo jeruzalemsko, poslušaj! Spreobrnite se, odvrnite se od svojin zlih
potov, sicer se bo Bog odvrnil od vas, da pridejo pogani od daleč in bo v kratki uri minila
čast in slava, ki vam je ostala.
30 Pripravi se, Jeruzalem, pripravi se, da sprejmeš svojega Kralja.\"
31 In Janez je umolknil ter zapustil tempeljsko dvorišče, da nihče ni videl, kam je odšel.
32 Duhovniki, pismouki in učenjaki so vsi razkačeni. Iščejo Janeza z namenom, da bi mu
škodovali, toda zaman.
33 Preprosto ljudstvo ga brani, rekoč: \"Puščavnik govori resnico.\"
34 To pa duhovnike, učenjake in pismouke navda z velikim strahom. Nič več ne rečejo,
ampak se le umaknejo iz javnosti.
POGLAVJE 62

Glasnik Janez znova obišče Jeruzalem.

Govori ljudstvu.

Obljubi, da se čez sedem dni vidijo v Gilgalu.

Gre v Betanijo in se udeleži gostije.
1 Naslednjega dne se Janez spet vrne v tempeljski preddvor in govori:
2 \"Pripravi se, Jeruzalem, pripravi se, da sprejmeš svojega Kralja.\"
3 Vodilni duhovniki in pismouki hočejo vedeti, kaj pomenijo njegove besede, zato se obrnejo
nanj:
4 \"Predrznež, kaj naj bi bila vsebina te poslanice, ki jo prinašaš Izraelu? Če si videc in
prerok, nam povej jasno, kdo te semkaj pošilja!
5 Janez pa odgovori: \"Jaz sem glas vpijočega v puščavi. Pripravite pot, izravnajte steze, kajti
glejte, prišel bo Knez miru, da vlada v ljubezni.
6 Vaš prerok Malahija je oznanjal božje besede, ko je pisal:
7 Pošljem vam Elijo, predno pride dan povračila, zato da obrne srca ljudi k Bogu. Če pa se ne
obrnejo k meni, jih bo zadelo moje prekletstvo.
8 Možje Izraelci, vi poznate svoje grehe. Ko sem šel mimo, sem videl na vaših cestah ležati
vznak ranjeno ptico, ljudje vseh stanov pa so jo tolkli z gorjačami. Tedaj se znova ozrem
tjakaj in vidim: njeno ime je bilo Pravičnost.
9 Spet se ozrem in vidim, da je njena tovarišica bila ubita v prahu ceste. Bila je to ptica
Poštenost, katere bele peruti so bile poteptane v prahu.
10 Povem vam, vi možje, strahotnost vaše krivde je greznica krivičnosti, iz katere se dviga k
nebesom grozen smrad.
11 Spreobrni se, o Izrael, spreobrni se, da sprejmeš svojega Kralja.\"
12 Janez se nato obrne, da bi odšel, prej pa še reče:
13 \"Čez sedem dni bom stal v Gilgalu ob Jordanu, na mestu, kjer so Izraelci prvič vstopili v
obljubljeno deželo.\"
14 Zdaj zapusti tempeljsko dvorišče, kamor se ne misli nikoli več vrniti. Mnogo ljudstva pa
mu sledi do Betanije, kjer se je ustavil pri svojem sorodniku Lazarju.
15 Preplašeni ljudje so se vsi zbrali okrog hiše in niso hoteli oditi. Tedaj pride Janez ven in
reče:
16 \"Spreobrni se, Izrael, spreobrni se. Pripravi se, da sprejmeš svojega Kralja.
17 Vsi grehi Izraela ne ležijo pri vratih duhovnikov in pismarjev. O, ne mislite, da je vse
grešnike Judeje najti med voditelji in premožnimi.
18 Ni znamenje, da je človek dober in čist, če živi v pomanjkanju.
19 Nebrižni in zlobni potepuhi zemlje so največkrat ubožni in morajo beračiti, da se
preživijo.
20 Videl sem, da so prav tisti, ki jih je veselilo, da sem karal pismouke in duhovnike zaradi
njihove krivičnosti do ljudi, na cestah obmetavali s kamenjem in tolkli Pravičnost.
21 Videl sem jih teptati v prah ubogo mrtvo ptico Poštenost .
22 Vi, ki mi sledite, vi navadni meščani, niste v nepravilnosti za trohico za duhovniki in
pismarji.
23 Preokrenite se, vi možje Izraela, Kralj je prišel. Pripravite se, da sprejmete svojega
Kralja.\"
24 Za nekaj dni je Janez ostal pri Lazarju in njegovih sestrah.
25 Pripravili so gostijo v njegovo čast in vse prebivalstvo kraja je bilo zbrano ob mizah.
26 Ko je mestni župan nalil v kozarec vino, da bi ga ponudil Janezu, ga je ta dvignil visoko v
zrak, rekoč:
27 \"Vino razvedruje meseno srce, v žalost pa potisne človekovo dušo. Človekovega
nesmrtnega duha potaplja globoko v grenkost in zlovoljnost.
28 Kot deček sem storil obljubo Nazarijca. Nikdar ni kapljica vina stekla prek mojih ustnic.
Če hočete razveseliti prihajajočega Kralja, tedaj se izogibajte vina, kakor bi se izognili tega,
kar vam prinaša smrt.\"
30 In izlil je rujno vino na tla po cesti.
POGLAVJE 63

Glasnik Janez obišče Jeriho.

Sestanek z ljudstvom v Gilgalu.

Razglasi svoje poslanstvo in uvede obred krsta.

Povratek v Betanijo, kjer uči.

Spet se vrne k Jordanu.
1 Janez je šel proti Jerihi. Tam je ostal pri Alfeju.
2 Ko so ljudje zvedeli, da je tam, so prišli v trumah, da bi ga slišali govoriti.
3 A ni rekel nikomur ničesar, Ko pa je prišel čas, je odšel ob breg Jordana in govoril
množicam:
4 \"Spreobrnite se in v studencu čistosti izmijte vse svoje grehe. Kraljestvo je pred vrati.
5 Pridite k meni, pustite se umiti v vodah te reke kot simbol notranjega očiščenja svoje
duše.\"
6 In res, množice so prihajale in se v Jordanu pustile umiti, medtem ko je vsakdo priznaval
svoje grehe.
7 Mnogo mesecev je trajalo, da je Janez v vseh okoliških krajih priporočal čistost in
poštenost življenja. Po mnogih dneh se je vrnil v Betanijo in tam prav tako učil.
8 Sprva so prihajali le maloštevilni, ki so šli iskreno za naukom. Toda malo po malo so začeli
prihajati sebičneži in strastneži brez kesanja. Prišli so, ker so ljudje na splošno prihajali.
9 In ko je Janez opazil, da k njemu prihajajo nespokorni farizeji in saduceji, je rekel:
10 \"Gadja zalega, stojte! Vas je mar vznemirila vest o prihodnji jezi?
11 Pojdite in storite, kar dokazuje iskreno kesanje!
12 Je mar dovolj, če se ponašate s tem, da ste Abrahamovi potomci? Povem vam, da ne!
13 Abrahamovi dediči so v božjih očeh prav tako grešni kakor pogani, če delajo zlo.
14 Glejte tu sekiro! Vsako drevo, ki ne prinaša dobrih sadov, se poseka, korenine se izrujejo
in vse se vrže v ogenj, da zgori.\"
15 Ljudje so spraševali: \"Kaj je treba, da storimo?\"
16 Janez je odgovoril: \"Do vsega človeštva bodite uslužni in radi pomagajte. Imetja ne
zapravljajte le zase.
17 Kdor ima dva plašča, naj enega odstopi njemu, ki je brez plašča. Od vsega živeža, ki ga
imaš, daj delež njim, ki so v pomanjkanju.\"
18 Ko so prišli cestninarji z vprašanjem, kaj morajo storiti, jim je Janez odvrnil:
19 \"Bodite pri svojem opravilu pošteni. Ne povišujte v sebični dobiček davka, ki ga pobirate.
Ne jemljite več, kakor zahteva vaš vladar.\"
20 Ko so prišli vojaki z vprašanjem, kaj morajo storiti, jim je odgovoril:
21 \"Do nikogar ne bodite nasilni. Ne zahtevajte nič slabega! Bodite zadovoljni s plačilom, ki
ga prejmete.\"
22 Med Judi je bilo mnogo takih, ki so pričakovali, da pride Kristus, in ti so v Janezu gledali
Kristusa.
23 Na njihovo povpraševanje pa je Janez odvrnil: \"Jaz očiščujem z vodo kot simbol očiščenja
duše. Toda ko pride oni, ki ima priti, glejte, bo čistil v Svetem Dihu in očiščeval v ognju.
24 V rokah ima vejnico, pa bo ločil z njo pšenico od plevi; pleve bo vrgel vstran, shranil pa
sleherno žitno zrno.
25 Glejte, prihaja! Hodil bo med vami, vi pa ga ne boste spoznali.
26 On je Kralj. Nisem vreden, da bi mu razvezal jermene njegovih sandal.\"
27 In Janez je zapustil Betanijo ter se znova vrnil k jordanskemu bregu.
POGLAVJE 64

Jezus pride iz Galileje in Janez ga krsti.

Sveti Dih potrdi njegovo mesijanstvo.
1 Novica je dosegla Galilejo in Jezus je z množico prišel proti jugu, kjer je glasnik pridigal ob
bregu Jordana.
2 Ko je Jezus zagledal svojega glasnika, je rekel: \"Glejte božjega moža! Glejte največjega
izmed vidcev! Glejte, vrnil se je Elija!
3 Glejte poslanca, ki ga je Bog poslal, da odpira pot! Kraljestvo je pred vrati.\"
4 Ko je Janez videl Jezusa stati med množico, je rekel: \"Glejte Kralja, ki prihaja v imenu
Boga!\"
5 Jezus pa je rekel Janezu: \"Hotel bi biti umit kot simbol očiščenja duše.\"
6 Janez pa je odgovoril: \"Tebi ni treba, da bi se pustil umiti, kajti čist si v misli, besedi in
dejanju. Če pa hočeš biti umit, nisem vreden, da opravim ta obred na tebi.\"
7 Jezus pa odvrne: \"Prihajam, da bi bil vzor za človeške otroke, in kar jim jaz ukazujem, naj
store, moram storiti sam. Vsi ljudje pa morajo biti umiti kot simbol očiščenja duše.
8 To umivanje postavimo kot obred - krstni obred ga imenujemo zdaj, in tako naj se
imenuje.
9 Tvoje opravilo, preroški glasnik, je, da pripravljaš pot in razodevaš to, kar je skrito.
10 Množice so voljne sprejeti besede življenja in jaz sem prišel, da bom preko tebe od vsega
sveta spoznan kot prerok Tro-Enega Boga in kot ta, ki je izbran, da Kristusa naredi ljudem
zaznavnega.\"
11 Tedaj Janez pelje Jezusa v reko ob bregu. Krsti ga v svetem imenu Njega, ki ga je poslal,
da naredi Kristusa zaznavnega ljudem.
12 In ko sta prišla iz reke na kopno, pride v podobi golobice nizdol Sveti Dih in sede Jezusu
na glavo.
13 Glas iz nebes pa je rekel: \"To je ljubljeni sin Boga, Kristus, ljubezen Boga je postala
zaznavna.\"
14 Janez je slišal glas in doumel vsebino poslanice tega glasu.
15 Nato je Jezus nadaljeval svojo pot, Janez pa je dalje pridigal množici.
16 Vse one, ki so priznavali svoje grehe in se od svojih zlih poti odvrnili na pota pravice, je
glasnik krstil kot simbol izbrisanja grehov po pravičnosti.
XIV.
NUN
JEZUS V SLUŽBI KOT KRISTUS - PRVO RAZDOBJE
POGLAVJE 65

Jezus odide v divjino, da bi se preizkušal; ostane štirideset dni.

Podvrže se trem skušnjavam.

Zmaga.

Vrne se v Janezovo območje in začne učiti.
1 Glasnik je pripravil pot. V Jezusu je bil predstavljen Logos kot Ljubezen, ki je postala
zaznavna ljudem. Zdaj torej je moral začeti svojo službo kot Kristus.
2 Odšel je v samoto, da bi bil sam z Bogom, da bi mogel zreti na dno svojega srca in
ugotoviti njegovo moč in vrlino.
3 In sam sebi je govoril: Moj nizki jaz je trdoživ. Z mnogimi vezmi sem pripet na življenje
mesa.
4 Ali imam moč premagati ga in svoje življenje dati v radovoljno žrtev za ljudi?
5 Ko se bom soočil z ljudmi in bodo ti od mene zahtevali, da dokažem svoje mesijanstvo, kaj
jim bom rekel?
6 Tedaj je pristopil skušnjavec in dejal: Če si sin Boga, ukaži tem kamnom, da postanejo
kruh.
7 Jezus pa reče: Kdo je to, ki me preizkuša? Ni dokaz, da je nekdo božji sin, če dela čudež.
Zli duhovi so sposobni močnih dejanj.
8 Ali niso črni magi pred faraonom izvajali mogočnih dejanj?
9 Moje besede in dejanja celotnega življenja bodo dokazovala moje mesijanstvo.
10 Skušnjavec pa nadaljuje: Če greš v Jeruzalem in se s tempeljskega vrha vržeš na zemljo,
bodo ljudje verovali, da si od Boga poslani Mesija.
11 To gotovo lahko storiš, kajti ali ni David rekel: Angelom je zavoljo tebe zapovedal in te
bodo nosili na rokah, da ne padeš?
12 Jezus pa reče: Ne gre, da bi skušal Gospoda, svojega Boga.
13 Nato skušnjavec dalje: Ozri se ven na svet, glej njegove časti in njegovo slavo, njegovo
veselje in blagostanje!
14 Če daš svoje življenje za to, bo vse tvoje.
15 Jezus pa odvrne: Proč od mene, vse ve zapeljive misli! Moje srce je ustaljeno. S prezirom
zavračam ta meseni jaz z vsemi njegovimi praznimi teženji in njegovo ogabnostjo.
16 Štirideset dni se je Jezus boril z jazom svojega mesa. Njegov višji jaz je prevladal. Nato je
bil lačen, toda našli so ga njegovi prijatelji in ti so mu nudili pomoč.
17 Tedaj je Jezus zapustil samoto in je v zavesti Svetega Diha dospel do kraja, kjer se je
mudil Janez. Začel je učiti.
POGLAVJE 66

Šesterica Janezovih učencev sledi Jezusu in postanejo njegovi učenci.

Jezus jih poučuje.

Vztrajajo v tihoti.
1 Med Janezovimi učenci jih je bilo mnogo iz Galileje. Najbolj vdani so bili Andrej, Simon,
Jakob ter Filip s svojim bratom iz Betzajde.
2 Nekega dne, ko so Andrej, Filip in eden od Zebedejevih sinov govorili z Janezom, je prišel
Logos, pa je Janez vzkliknil:\"Glejte, Kristus!\"
3 Vsi trije so šli takoj za Jezusom, on pa jih vpraša: \"Kaj iščete?\"
4 Učenci pa njega vprašajo: \"Kje stanuješ?\" In Jezus: \"Pridite in poglejte!\"
5 Andrej pa pokliče svojega brata Simona in reče: \"Pridi z menoj, kajti našel sem Kristusa.\"
6 Ko je Jezus pogledal Simonu v obraz, je dejal: \"Glejte skalo! Peter je tvoje ime.\"
7 Filip najde Natanaela, sedečega ob drevesu, pa reče: \"Brat moj, pridi z menoj , kajti našel
sem Kristusa! V Nazaretu prebiva.\"
8 Natanael vpraša: \"Ali lahko kaj dobrega pride iz Nazareta?\" Filip odvrne: \"Pridi, boš
videl!\"
9 Ko Jezus zagleda prihajati Natanaela, reče: \"Glejte pristnega Izraelca, v katerem ni
zvijače!\"
10 Natanael vpraša: \"Kako moreš o meni tako govoriti?\"
11 Jezus pa odgovori: \"Videl sem te sedeti ob smokvinem drevesu, preden te je tvoj brat
poklical.\" 12 Natanael dvigne roke in vzklikne: \"To je resnično Kristus, Kralj, o katerem je
glasnik pogosto pričeval.
13 Janez pa se oddalji, najde svojega brata Jakoba in ga privede h Kristusu.
14 Šesterica učencev je šla z Jezusom na kraj, kjer je bival.
15 In Peter reče: \"Dolgo smo Kristusa iskali. Iz Galileje smo prihajali k Janezu. Mislili smo,
da je on Kristus, toda pričeval nam je, da ni:
16 Da je samo glasnik, poslan, da razjasnjuje pot in izravnava steze prihajajočemu Kralju. Ko
pa si ti prišel, je vzkliknil: Glejte, Kristus!
17 Mi pa bi z veseljem hodili s tabo, kamor greš. Gospod, povej nam, kaj nam je treba
storiti?\"
18 Jezus pa odvrne: \"Lisice na zemlji imajo svoje brloge, ptice imajo svoja gnezda, jaz pa
nimam, kamor bi položil glavo.
19 Kdor bi mi hotel slediti, mora odložiti vse težnje jaza in izgubiti lastno življenje, da bi
reševal življenje.
20 Prišel sem reševat zgubljeno, človek pa je rešen, ko se sprosti samega sebe. Toda ljudje
le počasi doumevajo ta nauk o Kristusu.\"
21 Peter reče: \"Ne morem govoriti za nikogar drugega, toda za sebe lahko rečem: Vse bom
pustil in pojdem za teboj, kamor me boš vodil.\"
22 Za njim spregovorijo še drugi: \"Ti imaš besede resnice. Ti prihajaš od Boga, in če
hodimo za tvojimi stopinjami, ne zgrešimo poti.\"
23 Nato so Jezus in šesterica učencev sedeli še dolgo, dolgo časa v tihem razmišljanju.
POGLAVJE 67

Jezus obišče Janeza ob Jordanu.

Njegov prvi nagovor na ljudstvo kot Kristus.

S svojimi učenci gre v Betanijo.
1 Zjutraj je Jezus zopet prišel in z Janezom stal ob jordanskem bregu. Ko ga je Janez
pripravil do tega, da govori, je stopil naprej in rekel:
2 Vi, možje Izraelci, poslušajte! Kraljestvo je blizu.
3 Glejte, veliki ključar dobe stoji v vaši sredi in prišel je z Elijevim duhom.
4 Bodite čuječi, kajti pravkar je zavrtel ključ. Mogočna vrata so se na stežaj razmaknila in
kdorkoli hoče, lahko pozdravi kralja.
5 Poglejte množice žena, otrok in mož! Gnetejo se na cestah, mrgolijo po javnih dvoriščih,
pa se zdi, da bi bil rad vsakdo prvi, ki bi srečal kralja.
6 A glejte, pride cenzor in zakliče: Kdorkoli hoče, lahko pride. Toda, kdor pride, mora
samega sebe obrezati, da bo čist vsake zle misli.
7 Obvladati mora težnjo, da bi stregel nizkemu jazu. Svoje življenje mora dati za to, da
rešuje zgubljeno.
8 Čim bliže ste prišli vhodu v kraljestvo, tem več je prostora okrog, kajti množice so odšle.
9 Če bi lahko kraljestvo dosegali ljudje s svojimi mesenimi mislimi, strastmi in poželenji, bi
bilo komaj za vse prostora.
10 Ker pa tega ne morejo spraviti skozi ozka vrata, se obrnejo. Malo jih je, ki so sposobni,
da vstopijo in vidijo kralja.
11 Glejte, Janez je mogočen ribič, ki lovi ribe človeških duš. Svojo ogromno mrežo meče v
morje človeškega življenja. Nato jo povleče k sebi in ona je polna.
12 Toda, kakšna mešanica plena! Raki vseh vrst, vseh vrst črvi in plazilci, le tu in tam kaka
riba boljše sorte.
13 Glejte te tisoče, ki prihajajo poslušat samotarja iz gričevja. Pridejo in se gnetejo, da bi jih
umil v kristalnem toku reke. In s svojimi ustnicami izpovedujejo svoje grehe.
14 Toda ko pride naslednje jutro, jih vidimo zopet v njihovih grešnih zakotjih, zasramujoč
Janeza, preklinjajoč Boga in obkladajoč kralja z očitki.
15 Blagor pa njim, ki so od čistega srca, kajti ti bodo videli kralja.
16 In blagor njim, ki so močni v srcu, ker jih ne bo zamajal vsak veter, ki piha zdaj odtod,
zdaj spet od drugod.
17 Toda medtem, ko so se omahljivi in lahkomiselni spet vrnili v Egipt, da bi zadovoljili svoja
mesena poželenja, so ti, ki so čistega srca, našli kralja.
18 Toda tudi oni, katerih vera je šibka in ki niso drugega kot izraz mesenosti, se bodo
nekega dne vrnili in vstopili z veseljem, da vidijo kralja.
19 O vi, možje in žene Izraela, pazite dobro na to, kaj vam ima ta prerok povedati! Bodite
močni v duhu, bodite čisti v srcu, bodite čuječi in uslužni. Kraljestvo je blizu.\"
20 Ko je Jezus to povedal, so odšli po svoji poti in Jezus je s svojo šesterico učencev dospel v
Betanijo. Pri Lazarju so ostali dokaj dni.
POGLAVJE 68

Jezus govori ljudstvu v Betaniji.

Uči jih, kako postati čist v srcu.

Gre v Jeruzalem in v templju bere iz knjige prerokov.

Gre v Nazaret.
1 Da je Jezus, izraelski kralj, prišel v Betanijo, se je hitro porazvedelo. Vsi prebivalci kraja so
prišli, da bi pozdravili kralja.
2 Jezus, stoječ sredi med njimi, je vzkliknil: \"Resnično, glejte, je prišel kralj; toda Jezus ni
Kralj.
3 Res je kraljestvo blizu, toda ni ga moč videti s telesnimi očmi. Ljudje ne morejo videti
kralja na prestolu.
4 To je namreč kraljestvo duše. Prestol tega kraljestva ni zemeljski prestol in Kralj ni človek.
5 Če človeški kralji ustanove države, tedaj z močjo orožja zavojujejo druge kralje. Eno
kraljestvo se dvigne na razvalinah drugega.
6 Če pa naš Oče-Bog vzpostavi kraljestvo duše, tedaj razliva, podobno kot dež, svoje
blagoslove na prestole zemeljskih kraljev, ki vladajo kot je prav.
7 Bog noče spodkopati gospostev, njegov meč je naperjen proti krivičnosti, nadutosti in
zlodejstvom.
8 Ker torej rimski vladarji ravnajo pravično, usmiljeno in stopajo ponižno pred svojim
Bogom, bo blagoslov Tro-Enega Boga počival nad njimi vsemi.
9 Njim se ni treba bati poslanca, ki ga Bog pošilja zemlji.
10 Nisem poslan, da bi sedel na prestolu in vladal kakor cesar. Lahko tudi judovskemu
vladarju poveste, da se ne potegujem za njegov prestol.
11 Ljudje me imenujejo Kristusa in Bog je ime potrdil. Toda Kristus ni človek. Kristus je
univerzalna Ljubezen. Ljubezen je prišla, da kraljuje.
12 Ta Jezus je zgolj človek, ki se je po mnogoterih preizkušnjah usposobil z obvladovanjem
skušnjav, da je tempelj, skozi katerega se lahko Kristus očituje ljudem.
13 Tedaj poslušajte, vi, možje Izraela, poslušajte! Ne glejte na meso, to ni kralj. Glejte na
Kristusa, ki je znotraj in se naj izoblikuje v slehernem od vas, kakor je izoblikovan v meni.
14 Ko boste svoje srce očistili z vero, bo kralj vstopil vanj in videli boste njegovo obličje.\"
15 Tedaj je ljudstvo vprašalo: \"Kaj moramo storiti, da bodo naša telesa postala bivališče
Kralju?\"
16 In Jezus je odgovoril: \"Karkoli teži za čistostjo v misli, besedi in dejanju, to bo čistilo
tempelj iz mesa.
17 Ni predpisov, ki bi bili primerni za vse, kajti ljudje so v grehu posebneži; vsak ima svoje
lastne običajne grehe.
18 Zato mora vsakdo zase premisliti in preiskati, kako bi najbolje preobrazil lastne slabe
težnje v pravilnost in ljubezen.
19 Dokler ljudje ne dosežejo višje ravni in se ne osvobodijo sebičnosti, bo naslednje pravilo
najbolj uspešno:
20 Stori drugim, kar bi hotel, da drugi stori tebi.\"
21 In mnogi iz ljudstva so rekli: \"Vemo, da je Jezus Kristus Kralj, ki je imel priti, in
blagoslovljeno bodi njegovo ime.\"
22 Jezus pa in šesterica njegovih učencev so svoje obraze okrenili proti Jeruzalemu, kamor
jim je sledilo mnogo ljudstva.
23 Matej, Alfejev sin, pa je tekel naprej. Ko je dospel v Jeruzalem, je razglasil: \"Glejte,
prihaja skupina s Kristusom! Množice so prihajale, da vidijo Kralja.
24 Jezus pa ni spregovoril z nikomer, dokler ni prispel v tempeljski dvor. Nato je odprl
knjigo in bral:
25 Glejte, pošiljam svojega znanilca in on bo pripravljal pot, in Kristus, na katerega čakate,
bo prišel v svoj tempelj nenapovedan. Glejte, prišel bo, govori Bog, Gospod nebesnih trum.
26 Nato je zaprl knjigo. Ničesar več ni govoril. Zapustil je tempeljske dvorane in s svojimi
šestimi učenci šel po poti v Nazaret.
27 Tam so bivali pri Mariji, Jezusovi materi, in njeni sestri Mirjam.
POGLAVJE 69

Jezus in načelnik sinagoge v Nazaretu.

V Nazaretu ne govori javno, čemur se ljudstvo čudi.
1 Ko je naslednjega dne Peter hodil po Nazaretu, je srečal načelnika sinagoge, ki ga je
vprašal: \"Kdo je ta Jezus, ki je pred kratkim prišel v Nazaret?\"
2 Peter je odgovoril: \"Ta Jezus je Kristus, o katerem so pisali naši preroki. On je Kralj
Izraela. Njegova mati, Marija, živi na Marmionski cesti.\"
3 Načelnik mu reče: \"Povej mu, naj pride k sinagogi, ker hočem vedeti za njegove namere.\"
4 Peter je tekel in povedal Jezusu, kaj je rekel načelnik. Toda Jezus ni odgovoril. Tudi ni šel k
sinagogi.
5 Zvečer je potem načelnik prišel na Marmionsko cesto in je v Marijini hiši našel Jezusa in
njegovo mater, samo njiju.
6 Ko je potem načelnik zahteval dokaze za njegovo mesijanstvo in hotel vedeti, zakaj ni
prišel do sinagoge, kot mu je bilo ukazano, je Jezus rekel:
7 \"Nisem suženj nikogar. V to službo nisem pozvan po duhovniku. Nimam odgovarjati na
pozive ljudi. Jaz prihajam kot Kristus od Boga: odgovarjam edinole Bogu.
8 Kdo ti daje pravico, da zahtevaš dokaze za moje mesijanstvo? Moj dokaz je v mojih
besedah in delih, in če mi boš sledil, ti ne bo manjkalo dokaza.\"
9 Tedaj je načelnik odšel. Spraševal se je: Kakšne vrste človek je to, da prezira načelnika
sinagoge?
10 Prebivalci mesta so prišli v trumah, da bi videli Kristusa in ga slišali govoriti. Jezus pa je
rekel:
11 \"Prerok ne najde časti v svojem rojstnem mestu med svojimi sorodniki.
12 Ne bom govoril v Nazaretu, dokler besede, ki jih govorim, in dela, ki jih v drugih mestih
izvršujem, ne bodo vzbudila vere v ljudeh.
13 Dokler ne spoznajo ljudje, da je Bog mene mazilil zato, da oznanjam večno Ljubezen.
14 Blaga volja tebi, moje sorodstvo. Blagoslavljam vse z brezmejno ljubeznijo in vam
zagotavljam obilo veselja in sreče.\"
15 Več ni govoril, tako da so se vsi zelo čudili, zakaj v Nazaretu ni hotel govoriti.
POGLAVJE 70

Jezus s svojimi učenci na svatbi v Kani.

Jezus govori na svatbi.

Spremeni vodo v vino.

Ljudstvo strmi.
1 V Kani Galilejski je bila svatbena slovesnost, med gosti sta bili Marija in njena sestra
Mirjam pa Jezus s šesterico svojih učencev.
2 Starešina svatbe ga je pozval, da bi govoril.
3 In Jezus je začel: \"Ni svetejše zveze, kakor je zakonska zveza.
4 Veriga, ki povezuje dve duši v ljubezni, ima svoj izvor v nebesih, zato človeku ni dano, da
bi jo pretrgal.
5 Nizke strasti dveh utegnejo privesti do zaveze, a ta je podobna oni, kjer prideta v dotik
olje in voda.
6 Potem duhovnik lahko skuje verigo in to dvojico poveže. To ni pristna poroka, ampak
ponarejena.
7 Dvojica je kriva zakonolomstva. Duhovnik je soudeležen pri krivdi.\" In to je bilo vse, kar je
Jezus rekel.
8 Ko je molče stal ob strani, je prišla njegova mati in mu sporočila: Zmanjkalo je vina; kaj naj
storimo?
9 In Jezus ji odgovori: \"Kaj pa je vino? Samo voda z začimbo grozdja.
10 In kaj je grozdje? Je le določena zvrst misli, ki je prišla do javljanja. Jaz zmorem izvesti to
javljanje, zato bo voda postala vino.\"
11 Pokliče služabnike in jim veli: \"Prinesite notri šest kamnitih vrčev za vodo, enega za
vsakega mojih učencev. Napolnite jih do roba z vodo.\"
12 Strežniki prinesejo vrče in jih napolnijo z vodo do roba.
13 Jezus pa z mogočno mislijo vzdraži etre, dokler ne dosežejo zaznavnosti, in glej, voda
pordeči, postane vino.
14 Strežniki vzamejo vino in ga nesejo starešini. Ta pokliče k sebi ženina in mu reče:
15 \"To vino je najboljše od vsega. Ljudje, ki prirejajo gostijo, navadno najprej ponudijo
najboljše vino. Ti pa si najboljše prihranil za konec.\"
16 Ko pa starešina in gostje zvedo, da je Jezus z močjo svojih misli vodo spremenil v vino,
ostrmijo in reko:
17 Ta človek je več kot človek. Gotovo je maziljenec, katerega prihod so napovedovali
starodavni preroki.
18 In mnogo gostov je verovalo vanj ter bi mu bili radi sledili.
POGLAVJE 71

Jezus, njegovih šestero učencev in mati gredo v Kafarnaum.

Jezus poučuje ljudstvo, razkriva razliko med zemeljskimi kraljestvi in kraljestvi nebes.
1 Mesto Kafarnaum je bilo blizu Galilejskega jezera in tu je Peter stanoval. Hiša njegovega
brata Andreja je bila blizu - pa tudi dom bratov Janeza in Jakoba.
2 Ti možje so bili ribiči, pa so se morali vrniti, da razpnejo svoje mreže. Pripravili so Jezusa
in njegovo mater do tega, da sta jih spremljala. Kmalu so bili s Filipom in Natanaelom vsi ob
jezeru v Petrovem domu, kjer so počivali.
3 Skozi mesto in po vsej obali se je raznesla novica, da je prišel judovski Kralj. Množice so
pritiskale nanj in mu stiskale roke.
4 Jezus pa je odgovoril: \"Ne morem pokazati Kralja, dokler ne vidite z očmi duše, kajti
njegovo kraljestvo je v duši.
5 In sleherna duša je kraljestvo. Vsak človek ima svojega Kralja.
6 Ta Kralj je Ljubezen. Ko ljubezen postane največja sila življenja, je to Kristus. Tako je
Kristus Kralj.
7 Vsakdo lahko doseže, da ta Kristus biva v njegovi duši, kakor Kristus biva v moji.
8 Telo je tempelj za Kralja in ljudje lahko svetega človeka imenujejo kralja.
9 Kdorkoli bo očistil svojo umrljivo obliko, jo naredil tako brezmadežno, da bosta ljubezen
in postenje lahko bivali znotraj nje, ne da bi se omadeževali, ta je kralj.
10 Zemeljski kralji so oblečeni v razkošna oblačila in tako sedijo pred ljudmi, da ti pred njimi
stojijo v spoštovanju.
11 Kralj nebes pa lahko nosi obleko ribiča. Lahko sedi na tržišču. Lahko obdeluje polje ali
zbira poljske pridelke. Lahko je suženj v minljivih verigah.
12 Utegne biti od ljudi obsojen zločinstva, hirati v jetniški celici ali umirati na križu.
13 Ljudje redko vidijo, kaj so drugi v resnici. Človeški čuti zaznavajo to, kar se zdi, da je; to
kar dozdevno je in kar je zares, pa se lahko v vsakem oziru med seboj razlikuje.
14 Zemeljski človek gleda na zunanjega človeka, ki je tempelj Kralja, pa s tem ocenjuje le
njegovo skrinjo.
15 Človek, ki je iz Boga, je čist v srcu. On vidi Kralja. Vidi namreč z očmi duše.
16 In ko se je povzpel na raven zavesti Maziljenca, tedaj ve, da je on sam kralj, je ljubezen,
je Kristus, in tako je sin Boga.
17 Vi, možje Galileje, pripravite se, da sprejmete svojega Kralja.\"
18 In medtem ko je Jezus hodil z ljudstvom ob obali jezera, ga je marsičesa učil.
XV.
SAMECH
PRVO LETO JEZUSOVE SLUŽBE KOT KRISTUS
POGLAVJE 72

Jezus v Jeruzalemu.

Izgon trgovalcev iz templja.

Pred užaljenimi Judi zastopa lastno stališče neoporečnega Juda.

Govori ljudstvu.
1 Prišel je čas judovske Velike noči. Jezus je pustil svojo mater v Kafarnaumu in odpotoval
proti Jeruzalemu.
2 Tam je bival pri saduceju z imenom Juda.
3 Ko je prišel v tempeljske dvoriščne prostore, so bili polni ljudi, ki so hoteli videti preroka, o
katerem so mislili, da jim je prišel odvzet rimski jarem, obnovit judovsko kraljestvo in vladat
na Davidovem prestolu.
4 Ko ga je ljudstvo videlo prihajati, so vzklikali: "Zveličanje vsem! Glejte Kralja!"
5 Toda Jezus ni odgovarjal. Videl je v božji hiši menjalce denarja in je postal otožen.
6 Dvorišča so bila spremenjena v tržnice, kjer so ljudje kupovali jagnjeta in golobe, da so jih
darovali za žrtve.
7 Jezus pa je pozval duhovnike in rekel: "Za ničvreden dobiček ste zapravili Gospodov
tempelj.
8 Ta hiša, določena za molitev, je zdaj brlog tatov. Mar lahko dobro in zlo vzajemno bivata v
Gospodovih vežah? Rečem vam, nikakor!"
9 Nato je spletel vrv ter izgnal trgovalce. Prevrnil jim je mize in razmetal njihov denar po
tleh.
10 Odprl je kletke ujetih ptic, prerezal vrvi, na katera so bila privezana jagnjeta, in vse
osvobodil.
11 Duhovniki in pismarji so planili venkaj in bi se ga najraje polotili, a bili so zadržani.
Preprosto ljudstvo je Jezusa ščitilo.
12 Tedaj so voditelji brez ovinka vprašali ljudstvo: "Kdo je ta Jezus, ki ga imate za kralja?"
13 In je odgovorilo: "Kristus je, o katerem so pisali naši preroki. On je Kralj, ki bo osvobodil
Izrael."
14 Tedaj so voditelji rekli Jezusu: "Človek, če si Kralj ali Kristus, tedaj nam pokaži znamenja.
Kdo ti daje pravico, da izganjaš tu prekupčevalce?"
15 Jezus pa je rekel: "Ni poštenega Juda, ki bi ne dal svojega življenja, da reši ta tempelj
nesreče. In to sem storil jaz, preprosto kot pristen Jud, vi sami pa boste meni priča za to
resnico.
16 Znamenja mojega mesijanstva mi bodo sledila v besedah in dejanjih.
17 Vi lahko ta tempelj podrete (in razrušili ga boste), a v treh dneh ga znova postavim,
slavnejšega, kot je bil poprej."
18 S tem pa je Jezus mislil, da mu lahko vzamejo življenje, podrejo njegovo telo, tempelj
Svetega Diha, toda on bo zopet vstal.
19 Judje niso vedeli za pomen njegovih besed. Zasmehovali so njegove namere:
20 "Šestinštirideset let je množica ljudi zidala to hišo, ta mladi posebnež pa sedaj trdi, da ga
bo zgradil v nekaj dneh. Njegove besede so prazne in njegove trditve nične."
21 In vzeli so bič, s katerem je izgnal trgovalce, ter ga hoteli odstraniti. Toda Filo, ki je prišel
iz Egipta na praznik, je stopil prednje ter rekel:
22 "Vi, možje Izraelci, poslušajte! Ta človek je več kakor človek. Pazite na to, kaj delate. Jaz
sam sem slišal Jezusa govoriti in vsi vetrovi so utihnili.
23 In videl sem ga, da se je dotaknil bolnih in so bili ozdravljeni. Stal je kot modrijan nad
modrijani sveta.
24 Vi pa boste videli vziti njegovo zvezdo, ki bo rasla, dokler ne bo postala popolno Sonce
Pravičnosti.
25 Možje, ne prenaglite se! Čakajte samo in imeli boste dokaze za njegovo mesijanstvo."
26 Nato so duhovniki odložili bič, Jezus pa je rekel:
27 "Pripravi se, o Izrael, pripravi se, da sprejmeš svojega Kralja! Toda kralja nikakor ne
morete videti, dokler pritiskate greh tako na svoje srce, kot kak dragocen malik.
28 Kralj je Bog. Edino čisti v srcu lahko zre Bogu v obličje, ne da bi umrl."
29 Tedaj so duhovniki zakričali: "Ta deček trdi, da je Bog. Ali to ni bogoskrunstvo?! Proč z
njim!"
30 Jezus pa odvrne: "Nikoli me nihče izmed ljudi ni slišal reči, da sem kralj. Naš Oče-Bog je
Kralj. Skupaj z vsakim poštenim Judom častim Boga.
31 Sem Gospodova svetilka, prižgana, da razsvetljuje pot. Vi pa, dokler imate luč, stopajte v
luči!"
POGLAVJE 73

Jezus znova obišče tempelj in ljudstvo ga z odobravanjem sprejme.

Pove priliko o kralju in njegovih sinovih.

Opredeli mesijanstvo.
1 Naslednjega dne so množice valovile skozi tempeljska dvorišča, da bi poslušale Jezusov
govor.
2 In ko je prišel, so ljudje vzklikali: "Zveličanje! Glejte Kralja!"
3 Jezus pa je govoril v priliki: "Neki kralj je imel širna območja v svoji lasti. Njegovi
podložniki so si bili med sabo v sorodstvu. Živeli so v miru.
4 Po mnogih letih kralj reče svojim podložnikom: "Vzemite te dežele in vse, kar imam.
Večajte njihovo vrednost, vladajte sami in živite složno."
5 Zdaj so si ljudje ustanovili lastne države: izvolili so guvernerje in skromne kralje.
6 Toda hitro so se razpasle ogabnost, častihlepje, sebična poželjivost in podla nehvaležnost.
Tako so se kralji začeli vojskovati med seboj.
7 V vse svoje zakonike so zapisali, da je pravica v oblasti. Tako so močni uničevali šibke in
po vsem prostranem ozemlju je zavladala zmeda.
8 Medtem je minilo mnogo časa in kralj je zapustil svoj dom, da si ogleda dežele. Videl je
svoje ljudstvo v krutih bojih, bolne in zelo nesrečne. Videl je, da so mogočni zasužnjevali
šibke.
9 In si je rekel: Kaj naj storim? Ali naj nadnje pošljem bič kazni? Naj vse ljudstvo uničim?
10 Pa se mu je srce zganilo v usmiljenju in reče: Ne pošljem biča. Pošljem jim svojega
edinega sina, dediča prestola, da ljudstvo uči ljubezni, miru in pravilnosti.
11 Pošlje svojega sina. Ljudstvo pa ga je zasramovalo in mučilo, nazadnje ga je pribilo na
križ.
12 Pokopali so ga. Toda smrt je bila prešibka, da bi princa držala v svoji oblasti, in on je
vstal.
13 Navzel si je obliko, ki je človek ni mogel uničiti. Nato se je vrnil, da je učil svoje ljudstvo
ljubezni, miru in pravilnosti življenja.
14 Tako ravna Bog z ljudmi."
15 Prišel je eden od pismoukov in vprašal: "Kaj pomeni Mesija? In kdo ima pravico, da
človeka postavi za Mesijo?"
16 Jezus pa je rekel: "Mesija je oni, ki ga je Bog poslal, da bi iskal in reševal, kar je
zgubljeno. Mesije ne postavljajo ljudje.
17 V začetku vsakega obdobja pride Mesija, da razsvetli pot, ozdravlja potrta srca in
osvobaja jetnike. Mesija in Kristus je eno in isto.
18 Dejstvo, da se nekdo razglaša za Kristusa, še ni znamenje, da je res Kristus.
19 Nekdo lahko iz trde skale izvablja vodo, umirja viharje, ozdravlja bolne in obuja mrtve, a
ni treba, da je poslan od Boga.
20 Celotna narava se podreja človekovi volji in zlobni ima prav tako kakor dober človek vse
duhovne sposobnosti, po katerih lahko ljudje obvladujejo elemente.
21 Glava ne nudi dokaza za pravo mesijanstvo, kajti človek s pomočjo intelekta nikdar ne
more spoznavati božjih reči, niti priti do tega, da bi stopal v svetlobi.
22 Mesija ne živi v glavi, ampak v srcu, ki je sedež milosti in ljubezni.
23 Mesija nikoli ne dela za sebične pridobitve. Vzvišen je nad mesenim jazom. Njegove
besede in dejanja so usmerjena v univerzalni blagor.
24 Mesija ne teži za tem, da bi bil kralj, da bi nosil krono in sedel na zemeljskem prestolu.
25 Kralj je zemeljski, pripada zemlji. Mesija pa je človek iz nebes.
26 Nato je pismouk vprašal: "Zakaj nastopaš, kot da si kralj?"
27 Jezus pa mu je odgovoril: "Nihče me še ni slišal reci, da sem kralj. Ne bi mogel sedeti na
cesarjevem prestolu in biti Kristus.
28 Daj cesarju, kar je cesarjevega, Bogu pa zaklad iz svojega srca."
POGLAVJE 74

Jezus zdravi v soboto, farizeji ga nadzorujejo, on pa se brani in jim očita hinavstvo.

Zvečer ob ribniku oživi utopljenega otroka.

Ob poti ležečemu psu vlije balzam v rane in ga nese v svoj dom.

S seboj pelje stradajočega dečka in ga oskrbi z vsem potrebnim.

Nauk o bratstvu življenja.
1 Bilo je na sobotni dan in Jezus je stal med šumečo množico ljudstva v tempeljskih
dvoriščih in svetih vežah.
2 Slepi, gluhi, nemi in obsedeni so bili tam in Jezus je izgovarjal Besedo in bili so ozdravljeni.
3 Na ene je polagal roke in bili so zdravi; drugim je zgolj izgovoril Besedo in zdravje se jim
je povrnilo. Drugi pa so se morali umiti v določenih ribnikih. Spet druge je mazilil s svetim
oljem.
4 Nekemu učeniku, ki ga je vprašal, zakaj ozdravlja na razne načine, je odgovoril:
5 "Bolezen je neskladje v človeški obliki, neskladja pa nastajajo na razne načine.
6 Telo je harfa. Včasih so strune prerahle, in to razruši sozvočje.
7 Včasih najdemo strune prenapete in to vede do drugačne oblike nesoglasnosti.
8 Bolezen ima mnogo oblik, torej je tudi mnogo načinov, kako zdraviti, kako znova uskladiti
mistično harfo."
9 Ko so pa farizejem povedali, da Jezus ozdravlja na sobotni dan, so bili ti ogorčeni in mu
ukazali, naj zapusti prostor.
10 Jezus pa je rekel: "Ali je bilo človeku odkazano, da dela v prid sobotnemu dnevu, ali pa je
sobota namenjena za to, da usposablja človeka?
11 Če bi vi, denimo, padli v jamo, pa bi bila sobota in jaz bi šel tam mimo, ali bi vpili iz
jame: Pusti me na miru, greh je, če mi pomagaš na sobotni dan; hočem se v tej grdobiji
potiti do naslednjega dne?!
13 Vi farizeji, hinavci! Dobro veste, da bi bili moje pomoči veseli, tako na sobotni kakor na
kak drugi dan.
14 Ti ljudje so vsi padli v jame in glasno kličejo po meni, da jim pomagam ven. Zato bi me
človek in Bog preklela, če bi šel mimo pa se jih ne bi zavzel."
15 Nato so se farizeji vrnili, da opravijo svoje molitve, preklinjali pa so božjega moža, ker ni
upošteval njihovih besed.
16 Zvečer je potem Jezus stal ob nekem ribniku. Vanj je bil med igranjem padel otrok in
utonil, in prav tedaj so ga prijatelji nesli proč.
17 Jezus pa je nosačem velel, naj obstanejo. Nato se je zleknil nad mrtvim truplom ter mu v
usta vdihaval življenjski dih.
18 Nato je glasno zaklical duši, ki je bila zapustila telo; in vrnila se je. Otrok je znova oživel.
19 Jezus je zagledal ranjenega psa, ki se ni mogel ganiti. Ležal je ob poti in mukoma hropel.
Vzel ga je v naročje in nesel v hišo, kjer je stanoval.
20 Zlil mu je na rane blažilnega olja, skrbel zanj, kot da bi bil otrok, dokler ni bil spet krepak
in zdrav.
21 Jezus je videl malega dečka, ki je bil brez doma in lačen. Kadar je prosil za kruh, so se
ljudje odvračali od njega.
22 Jezus pa je otroka vzel in mu dal kruha. Odel ga je v svoj topli plašč ter našel zanj dom.
23 Njim, ki so mu sledili, je učenik dejal: "Če hoče človek znova doseči svoj zapravljeni
položaj, mora spoštovati bratstvo življenja.
24 Kdor ni dobrohoten do vsakršne življenjske oblike - do človeka, do živali, do ptice in do
plazečih se bitij - ta ne more zase pričakovati blagoslov Enega-Svetega. Kakor namreč mi
sami dajemo, tako bo Bog dajal nam.
POGLAVJE 75

Nočni obisk Nikodema pri Jezusu, ki mu pojasni duhovno prerojenje in božje kraljevanje.
1 Nikodem je bil judovski voditelj, resen, učen in pobožen.
2 On je na Jezusovem obličju zagledal znamenje duhovnega mojstrstva, ko je govoril, toda ni
imel dovolj poguma, da bi javno izpovedal svojo vero vanj.
3 Prišel je zato ponoči, da bi govoril z Jezusom v hiši Juda.
4 Ko ga je Jezus videl prihajati, je rekel: "Polno blagoslovljeni so oni, ki so čisti v srcu.
5 Dvakrat blagoslovljeni so neustrašeni, ki so čisti v srcu.
6 Trikrat blagoslovljeni so neustrašeni, čisti v srcu, ki si upajo izpovedati svojo vero pred
najvišjim zborom."
7 Nikodem pa je rekel: "Zveličanje, učenik, zveličanje! Vem, da si učitelj, ki si prišel od Boga,
ker človek sam nikoli ne bi mogel učiti, kar ti učiš, nikoli ne bi mogel delati, kar delaš ti."
8 Jezus pa je rekel: "Če se človek znova ne rodi, ne more videti kralja. Ne more dojeti besed,
ki jih jaz govorim."
9 In Nikodem je rekel: "Kako se more človek znova roditi? Ali gre lahko znova v maternico in
ponovno pride v življenje?"
10 Jezus pa je rekel: "Rojstvo, o katerem jaz govorim, ni rojstvo mesa.
11 Če človek ni rojen iz vode in Svetega Diha, ne more priti v kraljestvo Svetega-Enega.
12 Kar je rojeno iz mesa, je človeški otrok. To, kar je rojeno iz Svetega Diha, je otrok Boga.
13 Vetrovi pihajo, kjer hočejo. Ljudje jih slišijo in lahko čutijo njihovo delovanje, ne vedo pa,
od kod izhajajo in kam gredo. In tako je z vsakim, ki je rojen iz Svetega Diha."
14 Judovski učitelj je odvrnil: "Tega ne razumem. Prosim, da mi razjasniš dodobra, kaj misliš
s tem."
15 In Jezus mu je objasnil: "Kraljestvo Svetega-Enega je v duši. Ljudje ga s svojimi telesnimi
očmi ne morejo videti. Z vsemi sposobnostmi razuma ga ne dojamejo.
16 To je življenje, globoko skrito v Bogu. To, da ga priznamo, je del notranje zavesti.
17 Kraljestva tega sveta so vidna kraljestva. Kraljestvo Svetega-Enega je kraljestvo vere,
njega Kralj je Ljubezen.
18 Ljudje ne morejo videti ljubezni Boga, dokler se jim ne pojavlja. Zato je naš Oče-Bog to
Ljubezen odel v meso - v meso človeškega sina.
19 Da pa svet lahko vidi in spozna to Ljubezen, ki se pojavlja, je človeški sin moral biti
povzdignjen.
20 Kakor je Mojzes v puščavi dvignil kačo, da je meso ozdravelo, tako mora biti povzdignjen
sin človekov.
21 Povzdignjen mora biti zato, da lahko živijo vsi ljudje, ki so utrpeli pik kače prahu, kače
tega mesenega življenja .
22 Kdorkoli veruje vanj , ta bo imel večno življenje.
23 Bog je namreč svet tako ljubil, da je poslal svojega edinega Sina, da bo povzdignjen, zato
da ljudje lahko zaznavajo Ljubezen, ki je iz Boga.
24 Bog ni poslal Sina svetu v obsodbo, poslal ga je v odrešenje, da prinese svetu luč.
25 Toda ljudje ne ljubijo luči, ker luč razkriva njihovo zlobnost. Človeku je všeč tema.
26 Kdorkoli pa ljubi resnico, pride k luči. Njemu se ni bati, da se očitujejo njegova dela."
27 Luč je bila tu - in Nikodem je ubral svojo pot. Spoznal je pomen rojevanja iz Svetega
Diha. Čutil je navzočnost Duha v svoji duši.
28 Jezus pa je v Jeruzalemu ostal mnogo dni ter učil in ozdravljal bolne.
29 Preprosti ljudje so radi poslušali njegove besede. Mnogo jih je zapuščalo vse, kar jih je
vezalo na telo, da so lahko šli za njim.
POGLAVJE 76

Jezus v Betlehemu.

Pastirjem razlaga o Knezu miru iz Salema, ki je bil večji od Abrahama.

Bojeval se je in zmagal brez orožja.

Razkriva nevidno kraljestvo, ki ga bo ustanovil.
1 Logos je odšel proti Betlehemu in mnogo ljudi mu je sledilo.
2 Našel je pastirjev dom, kjer so ga zibali kot dete. Tu je ostal.
3 Odšel je do gričev, kjer so pred več kot tridesetimi leti pastirji pasli svoje črede ovac in
slišali poslanca miru razglašati:
4 Opolnoči je bil v betlehemski votlini rojen Knez miru.
5 In še so tam bili pastirji, še so se po gričih pasle ovce.
6 V dolini nedaleč od tam pa so poletavale jate snežno belih golobic.
7 In ko so pastirji zvedeli, da je prišel Jezus, ki ga ljudstvo imenuje Kralja, so prihajali od
blizu in daleč, da bi govorili z njim.
8 Jezus pa jim je govoril: Čuvajte življenje nedolžnosti in miru!
9 Belo je simbol kreposti in čistosti, jagnje simbol nedolžnosti, golobica simbol miru.
10 Primerno je bilo, da Ljubezen kot človek nastopi sredi prizorov, kakor so tile.
11 Naš Oče Abraham je hodil skozi te doline in prav na teh gričih je čuval svoje črede in
drobnico.
12 In tu se je zgodilo, da je prišel nekdo, Knez miru, kralj Salema, Kristus v človeški obliki.
Bil je zdaleč večji od Abrahama.
13 In tu je Abraham kralju iz Salema dajal desetino od vsega, kar je imel.
14 Ta Knez miru je odhajal v boj vsepovsod. Ni imel meča ne branilnega in ne napadalnega
orožja.
15 A vseeno je zavojeval ljudi in narodi so trepetali pred njegovimi nogami.
16 Egipčanskim armadam je pohajal pogum pred tem udarnim Kraljem pravičnosti.
Egiptovski kralji so svoje krone polagali njemu na glavo.
17 Njegovim rokam so izročali žezlo celotne egiptovske dežele, a niti kapljica krvi ni bila
prelita, niti en suženj ni bil v verigah.
18 Nasprotno, povsod je zavojevalec na stežaj odpiral vrata ječ in vodil jetnike v svobodo.
19 Zdaj je Knez miru prišel znova, spet se s teh blagoslovljenih gričev odpravlja na boj.
20 Odet je v belino, ščit mu je vera, čelada nedolžnost, njegov dih je ljubezen, njegovo
geslo: Mir!
21 To pač ni vojna, kot jo poznajo ljudje, ne boj moža proti možu, ampak tu stoji pravica
proti napačnosti.
22 Ljubezen je poveljnik, Ljubezen je bojevnik, Ljubezen je orožje, Ljubezen je vse; in
Ljubezen bo zmagala."
23 In ponovno so bili betlehemski griči odeti v svetlobo, spet je razglašal angelski sel:
24 - Mir, mir na zemlji, blaga volja ljudem!
25 In Jezus je ljudi poučeval, ozdravljal bolne, odkrival skrivnosti nevidnega kraljestva
Enega-Svetega.
26 Mnogi so govorili: On je Kristus; Kralj, ki je imel priti, je tukaj! Slava Bogu!
POGLAVJE 77

Jezus v Hebronu.

Pot v Betanijo.

Pouk Ruti zaradi nestrpnosti njenega moža.
1 S trojico učencev je Jezus odšel v Hebron, kjer je ostal sedem dni in učil.
2 Nato pa je odšel v Betanijo in učil v Lazarjevi hiši.
3 Prišel je večer. Množice so odšle. Jezus, Lazar in njegove sestre Marta, Ruta in Marija so bili
sami.
4 Ruta je bila zelo otožna. Njen dom je bil v Jerihi, mož je bil gostilničar, po imenu
Asherben.
5 Asher pa je bil farizej starega kova in je Jezusa preziral.
6 In ko je njegova žena izpovedala svojo vero v Kristusa, jo je pregnal iz hiše.
7 Ruta pa se ni upirala, le rekla je: \"Če je Jezus Kristus, tedaj pozna pot. Jaz pa ne dvomim,
da je Kristus.
8 Moj mož se lahko razjezi in umori mojo telesno obliko. Ne more pa usmrtiti duše in v
mnogih bivališčih moje Očetnjave je prostorček tudi za mene.\"
9 Ruta je Jezusu vse povedala. Nato ga je vprašala, kaj naj naredi.
10 Jezus je odvrnil: \"Tvoj mož ni svojevoljno v zmoti. Je pobožen in moli k Bogu, našemu
Očetu-Bogu.
11 Zelo je goreč za svojo vero in v tem je iskren. Toda zašel je in meni, da je prav, če svojo
hišo obvaruje herezije o Kristusu.
12 Čuti, kot da je prav, ker te je odgnal; kot da je to božja volja.
13 Nestrpnost je sad nevednosti.
14 Nekega dne bo prišla luč k njemu in tedaj bo zadostil vsem tvojim skrbem, žalosti in
solzam.
15 Tudi ne smeš misliti, Ruta, da si ti čisto brez krivde.
16 Če bi bila hodila pota modrosti in se zadovoljila, da ohranjaš svoj mir, bi ta bridkost ne
bila prišla na tebe.
17 Dolgo, dolgo bo treba, da bo luč predrla oklep predsodkov, in potrpežljivost je lekcija,
potrebna v učenju.
18 Stalno kapljanje vode izvotli najtrši kamen.
19 Prijetna in sveta vonjava bogoljubnega življenja bo mnogo hitreje omehčala nestrpnost
kakor najbolj vroč plamen ali najostrejša sapa.
20 Čakaj samo malo časa, potem pa pojdi domov v naklonjenosti in ljubezni. Ne govori o
Kristusu, niti o kraljestvu Svetega-Enega.
21 Živi samo božje življenje. Brzdaj trdoto v svojem govoru, pa boš svojega moža vodila k
luči.\"
22 In tako je tudi bilo.
POGLAVJE 78

Jezus vrne umirajočo služkinjo življenju, ko pride v Jeriho, kjer živi Rutin mož Asher.

Ob Jordanu govori ljudstvu.

Ustanovi krst kot posvetilno znamenje kristjana.

Krsti svojih šestero učencev, ki potem krstijo veliko ljudi.
1 In Jezus je odšel v Jeriho in je bival v Asherjevem gostišču.
2 Gospodarjeva služkinja je bila bolna, blizu smrti. Zdravnik ji ni znal več pomagati.
3 Jezus pa je prišel, se dotaknil umirajočega dekleta in rekel: \"Malone, vstani! In v trenutku
so izginile bolečine, vročina je padla, deklica je bila zdrava.
4 Tedaj so ljudje prinašali svoje bolnike in bili so ozdravljeni.
5 Toda v Jerihi se Jezus ni dolgo zadrževal. Odšel je doli k Jordanu, kjer je Janez navadno
pridigal.
6 Množice so bile tam in Jezus jim je govoril: \"Poglejte, prišel je čas, kraljestvo je blizu.
7 Nihče, razen kdor je čist v srcu, ne more priti v kraljestvo Svetega-Enega. Toda vsak sin in
hči človeške rase je poklicana, da se odvrne od zlega in postane čista v srcu.
8 Odločno stremljenje za ciljem in vstop skozi mesijanski vhod v kraljestvo Svetega-Enega
vas naredi za učence. Vsakdo pa mora to javno izpovedati.
9 Janez vam je telesa umil v reki kot simbol za očiščevanje duše in pripravljenost na prihod
kralja, s čimer si odpiramo mesijanska vrata v kraljestvo Svetega-Enega.
10 Janez je opravil veliko delo. Toda zdaj so mesijanska vrata odprta in umivanje je
ustanovljeno kot izpoved, da ste učenci.
11 Do zaključka tega obdobja bo ta izpoved obred, ki se imenuje krstni obred. In to bo
znamenje ljudem in potrdilo Bogu, da je človek učenec.
12 Vi, ljudje vsakega naroda, poslušajte! Pridite k meni, mesijanska vrata so odprta. Odvrnite
se od svojih grehov in dajte se krstiti, pa boste stopili skozi vrata in videli Kralja!
13 Šesterica učencev, ki je sledila Jezusu, je stala blizu. Jezus jih je odvedel in krstil v
Jordanu v imenu Kristusa. Nato jim je rekel:
14 \"Moji prijatelji! Vi ste prvi, ki vstopate skozi mesijanska vrata v kraljestvo Svetega-Enega.
15 Kot sem vas krstil v imenu Kristusa, tako boste vi v to sveto ime krščevali vse može in
žene, ki bodo hoteli izpričati svojo vero Kristusa ter se bodo odpovedali svojim grehom.\"
16 In glej! Množice so prihajale doli, se odpovedovale svojim grehom, izpovedovale vero
Kristusa ter bile krščene.
POGLAVJE 79

Glasnik Janez v Salimu.

Neki pismouk vprašuje po Jezusu.

Janez pojasni ljudstvu Jezusovo poslanstvo.
1 Glasnik Janez pa je ob studencih v Salimu, kjer je bilo mnogo vode, pridigal in ljudem, ki
so priznavali svoje grehe, umival telo.
2 K Janezu je prišel judovski učitelj postave ter ga vprašal: \"Ali ni oni mož, Galilejec, ki si ga
umil in imenoval Kristusa, postal tvoj nasprotnik?
3 Pravijo, da ob bregovih Jordana krščuje kakor ti tukaj, pa da hoče ustanoviti nekakšno
Cerkev.\"
4 Janez je odgovoril: \"Ta Jezus je resnični Kristus, ki sem mu pripravljal pot. Ni moj
nasprotnik.
5 Ženin ima nevesto. Njegovi prijatelji v bližini se razveselijo, ko zaslišijo njegov glas.
6 Kraljestvo Enega-Svetega je nevesta, Kristus pa je ženin. Jaz, njegov glasnik, sem poln
veselja nad njegovim uspehom.
7 Delo, zaradi katerega sem bil poslan, sem dokončal; Jezus pa svoje pravkar začenja.\"
8 Nato se Janez obrne k množici in reče: \"Kristus je Kralj pravičnosti. Kristus je Ljubezen
Boga; da, On je Bog. Ena od treh svetih Oseb Tro-Enega Boga.
9 Kristus živi v slehernem srcu, ki ga označuje čistost.
10 Jezus pa, ki pridiga ob bregovih Jordana, je prestal najtrše preizkušnje človeškega
življenja in dosegel popolno gospostvo nad poželenjem in strastmi zemeljskega človeka.
11 Najvišji dvor v nebesih ga je razglasil za moža tako vzvišene čistosti in svetosti, da je
sposoben na zemlji izpričati navzočnost Kristusa.
12 Da, Ljubezen božja, ki je Kristus, biva v njem, zato je on vzor za ves človeški rod.
13 In sleherni človek lahko v njem vidi to, kaj bo potem, ko postane sam zmagovalec nad
vsemi strastmi sebičnega jaza.
14 Jaz sem v vodi umival telesa njim, ki so se odvrnili od greha, kot simbol očiščevanja duše.
15 Jezus pa krščuje za vse čase v živih vodah Svetega Diha.
16 Jezus prihaja, da prinese ljudem Odrešenika sveta; Ljubezen je Odrešenik sveta.
17 In vsi, ki zaupajo v Kristusa ter hodijo za Jezusom kot vzornikom in vodnikom, imajo
neminljivo življenje.
18 Oni pa, ki Kristusu ne zaupajo in nočejo očiščevati svojih src, zato da bi Kristus mogel
bivati v njih, ne bodo nikoli vstopili v življenje.\"
POGLAVJE 80

Lamaas pride iz Indije.

Posluša Janezov nauk v Salimu.

Janez mu govori o božanskem poslanstvu Jezusovem.

Lamaas najde Jezusa ob Jordanu.

Duhovni mojstri priznajo drug drugega.
1 Lamaas, brahmanski duhovnik, ki je bil Jezusov prijatelj, ko je bil ta v templju Jagannath, je
izvedel, da je Jezus v mnogih deželah opravljal velika dela. Zapustil je svoj dom in prišel v
Palestine, da bi poiskal Jezusa.
2 Na potovanju proti Jeruzalemu je slišal o glasniku Janezu, ki da ga imajo za preroka živega
Boga.
3 Lamaas je glasnika našel ob studencih v Salimu. Mnogo dni je tiho poslušal prodirljive
besede, ki jih je ta učil.
4 Bil je prisoten, ko je farizej Janezu omenil Jezusa in njegovo mogočno delovanje.
5 Slišal je glasnikov odgovor, s katerim je poveličeval Jezusovo ime, ko ga je imenoval
Kristusa.
6 Tedaj je nagovoril Janeza: \"Prosim, povej mi, kaj veš o Jezusu, ki ga imenuješ Kristusa.\"
7 In Janez mu je odgovoril: \"Ta Jezus je Ljubezen Boga, ki je postala zaznavna.
8 Glej, ljudje živijo na nižjih ravneh - na ravneh poželenja in sebičnosti. Borijo se zase in
zmagujejo z mečem.
9 V vsaki deželi močni zasužnjuje in ubija šibkega. Vsa kraljestva rastejo po moči orožja.
Moč je vladar.
10 Ta Jezus je prišel, da zlomi vladavino sile in postavi Ljubezen na prestol moči.
11 In Jezus se nikogar ne boji. Pogumno pridiga na kraljevskih dvorih in vsepovsod, da je
zmaga, dosežena z močjo orožja, zločin.
12 Vsak plemenit cilj je mogoče doseči z vljudnostjo in ljubeznijo, prav tako, kot je
Melhizedek, Knez miru in božji duhovnik, v vojni odlično zmagoval, ne da bi prelil kapljico
krvi.
13 Sprašujete, kje so Kristusovi templji. Njegovo službeno orodje in oltarji niso narejeni z
rokami. Njegovi templji so srca svetih ljudi, ki so sposobni videti Kralja.
14 Gaji v naravi so jim za sinagoge, njihov forum pa je svet.
15 Nima duhovnikov, oblečenih kot gledališke lutke, da bi jih ljudje občudovali; vsak
človeški otrok je namreč duhovnik Ljubezni.
16 Človek, ki je z vero očistil svoje srce, ne potrebuje človeškega posredovalca.
17 Z Bogom je v prijateljstvu in se ga ne boji, ampak je sam dovolj pogumen in močan, da
svoje telo položi Gospodu na oltar.
18 Tako je vsak človek duhovnik in on sam je živa žrtev.
19 Kristusa ni treba iskati, kajti če je tvoje srce očiščeno, bo Kristus prišel in bo s teboj
prebival vekomaj.\"
20 Nato je Lamaas nadaljeval svoje potovanje. Prišel je do Jezusa, ko je le-ta učil ob
jordanskem bregu.
21 Ko ga je Jezus zagledal prihajati, je vzkliknil: \"Glejte, zvezda iz Indije!\"
22 Lamaas mu je vrnil pozdrav: \"Glejte, sonce Pravičnosti!\" Izpričal je svojo vero v Kristusa
in šel za njim.
POGLAVJE 81

Krščeni potujejo proti Galileji.

Ustavijo se ob Jakobovem studencu in Jezus pouči Samarijanko.
1 Mesijanska vrata v kraljestvo Svetega-Enega so se odprla in Jezus je s šesterico svojih
učencev ter Lamaasom zapustil breg Jordana in krenili so proti Galileji.
2 Pot jih je vodila skozi Samarijo in tam so dospeli do Siharja - blizu zemljišča, ki ga je bil
očak Jakob podaril Jožefu, ko je bil ta še mladenič.
3 Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je sedel k studencu in tiho razmišljal, njegovi učenci pa
so odšli v mesto po živež.
4 Iz mesta je prišla žena, da bi pri studencu napolnila svoj vrč. Jezus, ki je bil žejen, je ženo
zaprosil za požirek vode, ona pa mu je rekla:
5 \"Jaz sem Samarijanka, ti pa si Jud. Ali ne veš, da so Samarijani in Judje v sovraštvu med
seboj? Če ne občujejo med sabo, kako da me ti prosiš, naj ti dam piti?\"
6 Jezus pa ji je odvrnil: \"Samarijani in Judje so vsi otroci enega Boga, našega Očeta-Boga, in
torej v sorodstvu.
7 To sovraštvo in mržnjo razvija zgolj predsodek, porojen iz mesene pameti.
8 Medtem, ko sem Jud po rojstvu, priznavam bratstvo življenja. Samarijani so mi prav tako
dragi kakor Judje ali Grki.
9 In če bi vrhu tega samo slutila, kakšne dobrote naš Oče-Bog po meni pošilja ljudem, bi ti
mene prosila piti.
10 Z veseljem bi ti dal piti iz čaše vodo iz studenca življenja, tako da ne bi bila nikoli več
žejna.\"
11 Žena je odvrnila: \"Ta studenec je globok in ti nimaš s čim zajeti; kako mi moreš dati
vode, o kateri govoriš?\"
12 Jezus pa je rekel: \"Voda, o kateri jaz govorim, ne prihaja iz Jakobovega studenca. Priteka
iz virov, ki nikoli ne usahnejo.
13 Glej, kdorkoli pije iz Jakobovega studenca, bo zopet žejen. Kdor pa pije vodo, ki jo dajem
jaz, nikoli več ne bo žejen.
14 Sami namreč postanejo studenec in iz njihove notranjosti žuborijo vode v večno
življenje.\"
15 Žena je rekla: \"Gospod, hotela bi piti iz tega bogatega studenca življenja. Daj mi piti, da
ne bom nikoli več žejna.\"
16 Jezus ji je ukazal: \"Pojdi in pokliči v mestu svojega moža, da bo lahko s teboj delil to
kupo življenja.\"
17 Žena je odvrnila: \"Nimam moža, gospod.\"
18 Jezus ji je odgovoril: \"Saj ti komaj veš, kaj zakonski mož pomeni. Zdi se, da si kot rumen
metulj, ki leta od cvetlice do cvetlice.
19 Za tebe v poročni zvezi ni svetosti, pa se vežeš z vsakim možem.
20 Živela si s petimi od tistih, ki so jih tvoje prijateljice imele za zakonske može.\"
21 Žena je vzkliknila: \"Mar govorim s prerokom in vidcem? Mi ne bi blagovolili povedati,
kdo ste?\"
22 Jezus je odgovoril: \"Ni treba, da ti povem, kdo sem, kajti brala si postavo, preroke in
psalme, ki poročajo o meni.
23 Jaz sem tisti, ki sem prišel, da podrem steno, katera ločuje človeške otroke. V Svetem
Dihu ni Grka, ne Juda, ne Samarijana, ne sužnja in ne svobodnega; vsi smo namreč eno.\"
24 Žena je vprašala: \"Zakaj pravite vi, da morajo ljudje samo v Jeruzalemu moliti, ne smemo
pa moliti na naših svetih gorah?\"
25 Jezus je odvrnil: \"Kar ti praviš, tega jaz ne trdim. Ni kraja, ki bi bil svetejši od drugega.
26 Prišel je čas, ko morajo ljudje moliti Boga znotraj templja svojega srca. Bog namreč ni v
Jeruzalemu, niti na vaši sveti gori, ampak v slehernem srcu.
27 Naš Bog je Duh. Tisti, ki ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.\"
28 Žena je odvrnila: \"Vemo, da ko pride Mesija, nas bo on vodil po potih resnice.\"
29 In Jezus ji je razkril: \"Glej, Kristus je prišel. Mesija govori s teboj.\"
POGLAVJE 82

Medtem, ko Jezus uči, pridejo njegovi učenci in so začudeni, da govori s Samarijanko.

Iz Siharja pride veliko ljudi, da bi videli Jezusa.

Govorijo z njim.

S svojimi učenci gre v Sihar in nekaj dni ostane tam.
1 Medtem, ko je Jezus še govoril z ženo ob studencu, se je šesterica učencev vrnila s hrano
iz Siharja.
2 Ko so ga videli, da govori z ženo iz Samarije, in to z ženo, ki so jo imeli za prešuštnico, so
bili začudeni. Vendar pa ga nihče ni vprašal, zakaj govori z njo.
3 Žena pa se je v mislih tako izgubila in bila tako pozorna na to, kar je rekel učenik, da je
pozabila, čemu je bila prišla k studencu. Pustila je svoj vrč in kar odhitela proti mestu.
4 Povedala je ljudem vse o preroku, ki ga je srečala ob Jakobovem studencu. Rekla
je: \"Povedal mi je vse, karkoli sem kdaj storila.\"
5 Ko pa so ljudje hoteli še več vedeti o njem, je žena odvrnila: \"Pridite ven in poglejte.\"
Množice so tedaj prihajale k Jakobovemu studencu.
6 Ko jih je Jezus videl prihajati, je rekel njim, ki so mu sledili: \"Ne bilo bi prav, če bi rekli: Še
štiri mesece je do žetve.
7 Glejte, zdaj je čas žetve. Povzdignite oči in glejte: Polja so zlato-rumena od zrelega zrnja.
8 Da, mnogo sejalcev se je odpravilo sejat seme življenja. Seme je zraslo, rastline so se
okrepile ob poletnem soncu. Zrnje je dozorelo in gospodar kliče ljudi na žetev.
9 Vi pa naj bi šli na polja in želi to, kar so drugi posejali. Ko pa pride dan izravnave, se bodo
skupno veselili sejalci in žanjci.\"
10 Filip je rekel Jezusu: \"Pusti zdaj svoje delo za malo časa in sedi pod to smokvo, da užiješ
malo hrane. Moraš biti že izčrpan, saj od ranega jutra nisi ničesar užil.\"
11 Jezus pa mu je odvrnil: \"Nisem izčrpan, kajti jaz prejemam hrano, za katero vi ne veste,
odkod je.\"
12 Tedaj so si učenci šepetali med seboj: \"Kdo mu je mogel prinesti hrane?\"
13 Niso vedeli, da je imel moč, z mislijo spremeniti nevidni eter v kruh.
14 Jezus pa je rekel: \"Gospodar žanjcev svojih žanjcev ne pošilja na delo, ne da bi jih
oskrbel s hrano.
15 Moj oče, ki me je poslal na žetveno polje človeškega življenja, me ne bo pustil, da bi
stradal. In če vas kliče v službo, vam bo dajal hrano, obleko in streho.\"
16 Potem se je obrnil k Samarijanom in rekel: \"Naj vam ne bo tuje, da jaz, ki sem Jud,
govorim z vami. Jaz sem namreč z vami eno.
17 Univerzalni Kristus, ki je bil, ki je in vedno bo, je v meni zaznaven; Kristus pa pripada
vsakemu človeku.
18 Bog siplje razkošno svoje dobrote in je do vseh enako darežljiv, ker so vsi delo njegovih
rok.
19 Ravnokar prihajam z judovskih gričev, kjer je sijalo isto božje sonce in se je razcvetalo
njegovo cvetje; ponoči so njegove zvezde sijale prav tako svetlo kakor tukaj.
20 Bog ne more otroka odgnati od sebe. Judje, Grki in Samarijani so v njegovih očeh enaki.
21 Zakaj naj bi se ljudje med seboj ujedali in prerekali kakor otroci v svojih igrah?!
22 Jarki, ki ločujejo človeške otroke med seboj, so le slama in ena sama sapica ljubezni bi jih
lahko razpihala.\"
23 Ljudje so strmeli nad tem, kar je tujec govoril, in mnogi so izjavljali: \"Prav gotovo je
prišel Kristus, ki je imel priti.\"
24 Jezus pa je šel z njimi v mesto in ostal tam nekaj dni.
POGLAVJE 83

Jezus uči prebivalce Siharja.

Izžene iz obsedenca hudega duha.

Ukaže mu, da se vrne na svoje mesto.

Ozdravi mnogo ljudi.

Duhovniki so vznemirjeni zaradi Jezusove navzočnosti v Siharju, toda ko jim govori so
mu naklonjeni.
1 V Siharju je Jezus ljudstvo učil na mestnem trgu.
2 Pripeljali so mu obsedenca. Zli duh ga je mučil z nasiljem in poželjivostjo ter ga je večkrat
vrgel po tleh.
3 Jezus mu je z močnim glasom velel: \"Zli duh, nehaj ogrožati življenje temu človeku, vrni
se na svoje lastno področje.\"
4 Tedaj je zli duh zaprosil, da bi smel v telo psa, ki je stal v bližini.
5 Jezus pa je rekel: \"Čemu škodovati nemočnemu psu? Njegovo življenje je njemu prav tako
dragoceno kakor moje meni.
6 Ne gre, da bi breme svojih grehov nalagali na rame kateremukoli živemu bitju.
7 S svojimi lastnimi dejanji in slabimi mislimi si sebi naložil vse te nevarnosti. Hude
probleme moreš reševati, a rešiti jih boš moral sam.
8 S tem, da obsedeš človeka, je postal tvoj položaj dvakrat tako žalosten. Umakni se nazaj
na lastno področje. Brzdaj se, da ne škoduješ nikomur in ničemur, pa boš polagoma sam
postal svoboden.\"
9 Po teh besedah je zli duh zbežal in se vrnil na svoje področje. Mož se je hvaležno ozrl
kvišku: \"Hvaljen bodi Bog!\"
10 Mnogi so zdaj prinašali svoje bolnike, nad katerimi je Jezus izgovarjal Besedo in so bili
ozdravljeni.
11 Načelnik sinagoge in vsi duhovniki so se zelo vznemirili, ko se je razvedelo, da Jezus iz
Jeruzalema pridiga v mestu.
12 Mislili so, da je prišel pridobivat zase in vnemat prepir med Samarijani.
13 Zato so k njemu poslali nekoga, ki naj bi ga pripeljal v sinagogo, da pove, zakaj je v
mestu.
14 Jezus pa je tistemu, ki je prišel k njemu, dejal: \"Vrni se in povej duhovnikom, da nisem
zločinec.
15 Prišel sem, da vzravnam potrta srca, ozdravim bolne in izganjam zle duhove iz
obsedencev.
16 Javi jim, da o meni govore preroki. Nisem prišel odpravljat postave, ampak izpolnit
najvišjo postavo.\"
17 Mož se je vrnil in duhovnikom ter načelniku sinagoge povedal, kaj je Jezus rekel.
18 Načelnik je ostrmel in z duhovniki odšel proti trgu, kjer je bil Jezus.
19 Ko jih je Jezus zagledal, je dejal: \"Glejte spoštovanja vredne može vse Samarije! Može, ki
so določeni, da vodijo ljudstvo po poti pravice.
20 Jaz pa sem prišel, da bi pomagal, ne pa oviral njihovo delo.
21 Obstajata pa dve vrsti človeških sinov. Takšni, ki hočejo oblikovati človeški rod na varnem
temelju pravice, resnice, enakosti in pravičnosti,
22 in drugi, ki bi hoteli razdirati sveti tempelj, kjer prebiva Sveti Dih, tako da bi svoje
tovariše potisnili v beračenje in zlodejstva.
23 Sveto bratstvo pravice mora stati enotno v razgibanih konfliktih te ure.
24 Vseeno je, ali so Judje, Samarijani, Asirci ali Grki, vsi morajo z nogami poteptati vsak
prepir, neslogo, zavist in mržnjo ter razodevati bratstvo človeštva.\"
25 Načelniku sinagoge je pristavil: \"Združeni bomo dosegli zmago pravega - razklanost pa
vodi v padec.\"
26 Nato je prijel načelnika za roko. Luč ljubezni je napolnila njuni duši. Vse ljudstvo pa je
strmelo.
POGLAVJE 84

Krščeni spet na potovanju.

Ustavijo se v samarijskem mestu.

Jezus govori v sinagogi.

Ozdravi ženo z mentalno silo.

Po razlagi izgine, a se spet pridruži potujočim proti Nazaretu.
1 Jezus se je s svojimi napotil proti Galileji. Ko pa so dospeli v mesto Samarijo, so množice
zelo pritiskale nanje s prošnjo, da bi se v njihovem mestu malo pomudili.
2 Nato so odšli v sinagogo in Jezus je odprl Mojzesovo knjigo ter bral:
3 V tebi in tvojem zarodu bodo blagoslovljeni vsi rodovi zemlje.
4 Nato je knjigo zaprl ter rekel: \"Te besede je Gospod vojnih čet govoril nagemu očetu
Abrahamu, Izrael pa je bil blagoslov za ves svet.
5 Mi smo njegov zarod. Toda od velikega dela, ki naj bi bilo opravljeno, ni storjena še niti
desetinka.
6 Gospod vojnih trum je določil Izraelce, da bi učili enost Boga in človeka. Nikoli pa nekdo
ne more učiti tega, česar ne izraža s svojim življenjem.
7 Naš Bog je Duh in v njem biva vsa modrost, ljubezen in moč.
8 V vsakem človeku klijejo te svete lastnosti, v določenem času pa se bodo razvile. Ko bo to
javljanje dopolnjeno, tedaj bo človek doumel, kaj je ta enost.
9 Ti pa, načelnik sinagoge, in vsi, ki ste tukaj duhovniki, ste čaščeni služabniki Gospoda
vojnih trum.
10 Vsi ljudje gledajo na vas, da bi jih vodili pota življenja. Vzornik je drugo ime za
duhovnika. To torej, kar hočete, da bi ljudstvo bilo, morate biti vi.
11 S preprostim bogoljubnim življenjem lahko pridobite deset tisoč duš za čistost in
pravičnost.\"
12 Vse ljudstvo je odgovorilo: Amen.
13 Tedaj je Jezus zapustil sinagogo ter ob času večerne molitve odšel k svetemu gaju. Vse
ljudstvo se je obrnilo proti njihovi sveti gori ter molilo.
14 In Jezus je molil.
15 Ko je sedel v tihi zbranosti, je zaznal glas neke duše, ki je njegovo prosila pomoči.
16 In videl je ženo na postelji v skrajni muki.
17 Govoriti ni mogla, a slišala je, da je Jezus božji mož. Zato ga je v srcu klicala na pomoč.
18 In Jezus ji je pomagal. Ni govoril, toda iz njegove duše je močan svetlobni žar povsem
prešinil telo umirajoče. Tedaj je vstala in se pridružila svojcem, ko so molili.
19 Svojci so strmeli in jo spraševali: \"Kako si postala zdrava?\" Ona pa je odgovorila:
20 \"Ne vem. Moža božjega sem le v mislih prosila ozdravljajoče moči in v trenutku sem bila
zdrava.\"
21 Ljudstvo je govorilo: \"Gotovo so prišli bogovi na zemljo. Človek namreč ne more zdraviti
z mislimi.\"
22 Jezus pa je rekel: \"Največja sila v nebesih in na zemlji je sila misli.
23 Bog je vesolje ustvaril z mislijo. Obarval je lilijo in vrtnico z mislijo.
24 Zakaj bi se vam zdelo nenavadno, da pošljem ozdravljajočo misel, ki preobrazi valovanje
bolezni in smrti v valovanje zdravja in življenja?
25 Da, videli boste mnogo večje stvari kakor to. Po moči svetih misli se bo moje telo
spremenilo od mesenega telesa v duhovno obliko. In tako tudi vaše.\"
26 Ko je Jezus to izgovoril, je izginil, pa ga nihče ni videl odhajati.
27 Njegovi lastni učenci niso razumeli spremembe. Niso vedeli, kam je odšel njihov učenik,
pa so šli sami na pot.
28 Ko pa so hodili, govoreč o izrednem dogodku, glej, je prišel Jezus ter z njimi hodil proti
Nazaretu v Galileji.
POGLAVJE 85

Glasnik Janez kara Heroda zaradi njegovih moralnih zablod.

Le-ta ga ukaže zapreti.

Jezus razloži učencem, zakaj je Bog dopustil Janezov zapor.
1 Herod Antipa, tetrarh Pereje in Galileje, je bil razuzdanec, sebičnež in tiranski človek.
2 Pregnal je svojo ženo z dvora, da je lahko vzel za ženo Herodijado, ženo svojega
sorodnika, ženo, nemoralno in krivično, kakor je bil sam.
3 Herodovo bivališče je bilo mesto Tiberija ob bregovih Galilejskega jezera.
4 Glasnik Janez pa je zapustil salimske studence in prišel učit k Galilejskemu jezeru. Zlega
vladarja in njegovo nepravo ženo je karal zaradi njunih grehov.
5 Herodijada je bila ogorčena, ker si ji pridigar upal obtoževati njo in njenega moža zaradi
njunih grehov.
6 Pridobila je Heroda, da je glasnika Janeza dal prijeti in vreči v ječo trdnjave Mahareja blizu
Mrtvega morja.
7 Herod je storil, kot je ona zahtevala. Nato je mirno živela v svojih grehih, ker ni bil nihče
dovolj pogumen, da bi jo zopet javno karal.
8 Janezovi učenci so prejeli svarilo, da morajo molčati o njegovi preizkušnji in ujetništvu.
9 Z dvorno odredbo je bilo prepovedano, da bi učili v javnih dvoranah.
10 Niso smeli govoriti o tistem boljšem življenju, ki ga je Herod imenoval Janezovo herezijo.
11 Ko se je zvedelo, da je tetrarhov dvor Janeza vrgel v ječo, so Jezusovi prijatelji sodili, da
bi bilo najbolje zapustiti Galilejo.
12 A Jezus je dejal: \"Meni se ni treba bati. Moj čas še ni prišel. Nihče me ne more ovirati,
dokler moje delo ne bo dokončano.\"
13 In ko so vprašali, zakaj je Bog dopustil, da je Herod Janeza zaprl, je dejal:
14 \"Poglejte žitno stebelce! Ko je privedlo klas do zrelosti, tedaj nima več pomena. Pade in
postane spet del zemlje, iz katere je prišlo.
15 Janez je steblo zlatega žita. Prinesel je do zrelosti najdragocenejše žito vse zemlje.
Njegovo delo je dokončano.
16 Če bi bil rekel še eno samo besedo, bi ta utegnila zmotiti skladje njegovega plemenitega
delovanja.
17 Ko pa bo moje delo dokončano, bodo gospodovalci meni storili enako, kot so storili
Janezu, in še več.
18 Vsi ti dogodki so del božjega načrta. Nedolžni bodo trpeli, medtem ko bodo zlobni na
vladi. Toda gorje njim, ki povzročajo, da nedolžni trpe.\"
POGLAVJE 86

Krščeni so v Nazaretu.

Jezus govori v sinagogi.

Užali ljudstvo in to ga skuša umoriti.

Skrivnostno izgine, a se vrne v sinagogo.
1 Mesijanska skupina se je mudila v Nazaretu. Bil je sobotni dan in Jezus se je napotil proti
sinagogi.
2 Upravnik knjig je izročil knjigo Jezusu. Ta jo je odprl in bral iz nje:
3 Gospodov Duh me je obsenčil. Mazilil me je, da oznanjam Blagovest ubogim, da
osvobajam jetnike, da slepim odpiram oči;
4 zatiranim in stiskanim naj prinašam olajšanje in naj oznanjam, da se je začelo jubilejno
leto. Ko je prebral te besede, je knjigo zaprl in rekel: \"To pismo se danes pred vašimi očmi
izpolnjuje. Začenja se jubilejno leto, čas, ko bo Izrael oblagodaril svet.\"
6 Nato jim je povedal marsikaj o kraljestvu Svetega-Enega, o skritih poteh življenja, o
odpuščanju grehov.
7 Mnogi pa niso vedeli, kdo je ta, ki govori. Drugi so spet spraševali: Ali ni to Jožefov sin? Ne
živi njegova mati na Marmionski cesti?
8 Nekdo se je oglasil rekoč: \"Zdravnik, ozdravi samega sebe! Stori med svojimi domačini
vsa mogočna dela, katera si vršil v drugih mestih.\"
9 Jezus pa je odvrnil: \"Ljudje, nobenega preroka v njegovi domovini ne sprejmejo s častjo.
Preroki tudi niso vsakomur poslani.
10 Elija je bil božji mož. Z močjo, ki mu je bila dana, je dosegel, da štirideset mesecev ni
deževalo.
11 Nato je izrekel besedo in je znova deževalo, da je zemlja lahko spet poganjala in cvetela.
12 Mnogo vdov je bilo tedaj v deželi. Elija pa ni šel k nobeni, razen v Sarebto, in tista edina
je bila deležna izrednega daru.
13 V Elijevem času je gobavost trla mnogo ljudi, toda ozdravljen je bil le eden, Sirec, ki mu je
veroval.
14 Vi ne verujete. Iščete znamenj, da bi zadovoljili svojo muhavo radovednost. Videli pa ne
boste vse dotlej, dokler ne odprete oči svoje vere.\"
15 Ob tem se je množica raztogotila. Navalili so nanj, ga zvezali z vrvmi in ga vlekli k
bližnjemu prepadu, z namenom, da ga pahnejo vanj.
16 Toda, medtem ko so mislili, da je v njihovi oblasti, jim je izginil izpred oči. Nevidno je
stopal med razjarjenim meščanstvom ter odhajal.
17 Zmedeni so se tedaj ljudje spraševali: \"Kakšne vrste človek je vendar to?\"
18 Ko pa so se vrnili v Nazaret, so našli Jezusa, učečega v sinagogi.
19 Niso ga več nadlegovali, kajti velik strah jih je prevzemal.
POGLAVJE 87

Skupina na poti proti Kani.

Jezus ozdravi plemenitnikovega sina iz Kafarnauma.

Gredo v Kafarnaum.

Jezus preskrbi materi prostorno stanovanje.

Sporoči svojo namero, da bo izbral dvanajst apostolov.
1 Jezus odslej ni več učil v Nazaretu. S svojimi učenci se je napotil v Kano, kjer je nekoč na
ženitnini vodo spremenil v vino.
2 Tu je naletel na moža plemenitega rodu, doma iz Kafarnauma, čigar sin je bil bolan.
3 Mož je veroval v Jezusovo zdravilno moč in ko je zvedel, da prihaja v Galilejo, mu je pohitel
naproti.
4 Jezusa je srečal ob sedmi uri ter ga vroče prosil, naj bi z njim pohitel v Kafarnaum, da mu
reši sina.
5 Jezus pa ni šel. Nekaj časa je stal molče ob strani, nato je rekel: \"Tvoja vera učinkuje kot
zdravilni balzam. Tvoj sin je ozdravljen.\"
6 Mož je veroval in se vrnil proti Kafarnaumu. Ko je dospel, mu je prišel od doma naproti
eden služabnikov, rekoč:
7 \"Moj gospodar, ni potrebno hiteti, vaš sin je zdrav.\"
8 Oče je vprašal: \"Kdaj je mojemu sinu odleglo?\"
9 Služabnik je odgovoril: \"Včeraj okoli sedme ure ga je zapustila mrzlica.\"
10 Tedaj je oče spoznal, da je sina ozdravil zdravilni balzam, ki mu ga je Jezus poslal.
11 V Kani Jezus ni ostal. S svojimi učenci je odšel proti Kafarnaumu, kjer si je oskrbel
prostorno hišo, da je s svojo materjo lahko tam prebival in so imeli tu prostor njegovi
učenci, ko so poslušali njegovo besedo.
12 Povabil je v to hišo k sebi ljudi, ki so izpovedovali vero vanj, in učenci so jo imenovali
Kristusovo šolo. In kadar so prihajali, jim je govoril:
13 \"To Blagovest o Kristusu je treba razglašati po vsem svetu.
14 Mesijanska vinska trta bo postala mogočna in njene veje bodo obsegale vsa ljudstva, vse
rodove in govorice vsega sveta.
15 Jaz sem trta. Dvanajsterica mož bodo veje tega debla in te bodo poganjale mladike na vse
strani.
16 Med onimi, ki hodijo za menoj, bo Sveti Duh pozval dvanajstere.
17 Pojdite zdaj in opravljajte svoje delo, kakor ste delali doslej. Toda pazite na poziv.\"
18 Nato so učenci odšli k svojim dnevnim opravilom, delali so kot dotlej, Jezus pa se je
opravil na griče v Hammoth, da bi tam molil.
19 Tri dni in tri noči je prebil v stiku s Tihim Bratstvom. Nato je močan s Svetim Dihom prišel
in poklical dvanajstere.
POGLAVJE 88

Jezus hodi po jezerski gladini.

Iz ribiškega čolna govori ljudstvu.

Po njegovem navodilu ribičem uspe bogat ribji lov.

Jezus izbere in pokliče svojih dvanajst apostolov.
1 Ob Galilejskem jezeru je hodil mesijanski učenik in množice so mu sledile.
2 Ravnokar so pristali ribiški čolni. Peter in njegov brat sta čakala v svojih čolnih, medtem so
njuni pomočniki na bregu popravljali raztrgane mreže.
3 V enega izmed čolnov je stopil Jezus, Peter pa ga je odrinil nekoliko od brega. Tako je
Jezus stoje v čolnu govoril množici. Rekel je:
4 \"Izaija, prerok Gospoda vojnih trum, je gledal v bodočnost in videl ta dan. Videl je ljudi, ki
so stali ob jezeru ter vzkliknil:
5 Dežela Zebulonova in Neftalijeva, dežela onkraj Jordana in proti morju, poganska Galileja!
6 Ljudstvo je bivalo v temi, ker ni poznalo poti. Toda, glej, vzhaja Zvezda Danica! Obsvetila
jih je mogočna svetloba, zagledali so pot življenja, pa so začeli hoditi po njej.
7 Vi pa ste oblagodarjeni nad vsa današnja ljudstva zemlje, kajti prvi vi lahko vidite luč in
postanete lahko otroci luči.\"
8 Tedaj je Jezus rekel Petru: \"Prinesi mreže v čoln in jih vrži na globoko!\"
9 Peter je storil kakor mu je Jezus ukazal. V svoji neveri pa je rekel: Nekoristna vožnja, kajti
danes na tej obali Galilejskega morja ni rib. Z Andrejem sva garala vso noč pa nisva ničesar
ujela.
10 Toda Jezus je gledal globoko pod morsko gladino. Videl je množico rib. Petru je ukazal:
11 \"Vrzi mrežo na desno stran čolna!\"
12 Peter je storil, kakor je rekel Jezus, in glej, mreža se je napolnila; komaj je bila toliko
močna, da je mogla obdržati množico rib.
13 Peter je poklical Janeza in Jakoba, ki sta bila v bližini, naj prideta pomagat. Ko so mrežo
potegnili k čolnu, so oba čolna malone do roba napolnili z ribami.
14 Ko je Peter gledal ta obilen lov, ga je bilo sram tega, kar je bil prej rekel. Sramoval se je
svoje nevere, pa je padel k Jezusovim nogam, rekoč: \"Gospod, verujem!\"
15 Jezus pa je rekel: \"Poglej ta ribji plen. Odslej ne boš več lovil rib.
16 Odslej boš metal mesijansko mrežo v morje človeškega življenja, na desno stran čolna.
Pridobival boš množice za svetost, blaženost in mir.\"
17 Ko so nato prišli na obalo, je mesijanski učenik poklical Petra, Andreja, Jakoba in Janeza
ter jim dejal:
18 \"Vi ribiči iz Galileje, duhovni mojstri imajo z nami veliko delo pred sabo. Jaz stopam
naprej, vi pa mi lahko sledite.\"
19 Ko je Jezus stopal ob obali in je tam videl Filipa in Natanaela, jima je rekel:
20 \"Vidva, učitelja iz Betsajde, dovolj dolgo sta učila ljudi grško filozofijo. Duhovni mojstri
imajo bolj vzvišeno opravilo za vaju in zame. Jaz grem naprej, vidva mi lahko sledita.\" Nato
sta mu sledila oba.
21 Malo više je stala rimska carinarnica in Jezus je videl carinika v službi. Ime mu je bilo
Matej in prej je bival v Jerihi.
22 Oni mladenič, ki je nekoč pred Gospodom tekel proti Jeruzalemu, kličoč: Glejte,
mesijanska skupina prihaja!
23 Matej pa je bil premožen mož, izobražen v judovski modrosti, v sirijski in grški kulturi.
24 Jezus mu je rekel: \"Zdravstvuj, Matej, zvesti cesarjev služabnik, zdravstvuj! Duhovni
mojstri nas vabijo v carinarnico duš. Jaz grem naprej, ti pa mi lahko slediš.\" In Matej mu je
sledil.
25 Iškarijot in njegov sin, z imenom Juda, sta bila zaposlena pri Mateju in sta prav takrat bila
v carinarnici.
26 Jezus je rekel Judu: \"Prenehaj z delom! Duhovni mojstri sveta nas kličejo k delu v banko
odrešenja duš. Jaz grem naprej, ti pa mi lahko slediš.\" In Juda je šel za njim.
27 Nato Jezus naleti na pismouka, ki je prišel iz Antiohije, da bi obiskal mesijansko šolo.
28 Ta mož je bil Tomaž, dvomeč človek, po filozofiji Grk in ugleden mož.
29 Toda Jezus je v njem videl poteze vere ter mu je rekel: \"Duhovni mojstri potrebujejo
moč, sposobnih razlagati zakone. Jaz grem, ti pa mi lahko slediš.\" In Tomaž je šel za njim.
30 Ko pa se je zvečerilo in je bil Jezus doma, glej, sta prišla njegova sorodnika Jakob in Juda,
Alfejeva in Mirjamina sinova.
31 Bila sta verna moža in tesarja v Nazaretu.
32 Jezus jima reče: \"Poslušajta vidva, ki sta garala z menoj in mojim očetom Jožefom v
zidanju hiš za bivališče ljudem. Zdaj nas duhovni mojstri kličejo, da gradimo hiše za duše.
Hiše, ki se grade brez suna kladiva, sekire ali žage.
33 Jaz grem naprej, vidva mi lahko sledita.\" Jakob in Juda vzklikneta: \"Gospod, hočeva
hoditi za teboj!\"
34 Drugega dne je Jezus poslal obvestilo Simonu, voditelju zelotov (gorečnikov), strogemu
predstavniku judovske postave.
35 V tem obvestilu je bilo naslednje: \"Mojstri kličejo ljudi, ki bi izpričevali Abrahamovo
vero. Jaz grem, ti pa mi lahko slediš.\" In Simon je šel za njim.
POGLAVJE 89

Dvanajstero apostolov se v Jezusovem domu posveti svojemu delu.

Jezus jih poučuje.

Gre v sinagogo na sobotni dan in uči.

Izžene nečistega duha iz obsedenca.

Ozdravi Petrovo taščo.
1 Na dan pred soboto so se sešli dvanajsteri učenci, ki so bili prejeli poziv, v Jezusovem
domu.
2 Jezus jih je nagovoril: \"Ta dan je določen za to, da se boste posvetili božji dejavnosti.
Molimo torej.
3 Odvrnite se od zunanjosti in obrnite se k svoji notranji biti. Zaprite vsa vrata k mesenemu
jazu in čakajte!
4 Sveti Dih bo napolnil ta prostor in vi boste krščeni v Svetem Dihu.\"
5 Nato so molili. Ves prostor je napolnila svetloba, bolj bleščeča kakor opoldansko sonce, in
plameneči jeziki so švigali nad vsako glavo navzgor.
6 Ozračje v Galileji je bilo razgibano. Nad Karfarnaumom se je valil zvok, podoben
oddaljenemu grmenju, ljudje pa so slišali petje, kakor bi se deset tisoč angelov združilo v
ubran pevski zbor.
7 Nato je dvanajsterica apostolov zaznala glas, čisto rahel in nežen, in ena sama beseda je
bila izrečena, beseda, ki je niso upali izgovoriti. To je bilo sveto ime Boga.
8 Jezus pa jim je rekel: \"S pomočjo te Besede vsemogočnosti lahko obvladujete prvine in vse
sile ozračja.
9 Če izgovorite to Besedo v svoji duši, vam je s tem dan ključ do življenja in smrti, prav tako
do vsega sedanjega, preteklega in prihodnjega.
10 Glejte, vi ste dvanajstere velike mladike mesijanske trte. Dvanajstero temeljnih kamnov,
dvanajsteri Kristusovi apostoli.
11 Razpošiljam vas kakor jagnjeta med divje zveri. Vsemogočna Beseda pa vam bo opora in
zaščita.\"
12 Nato se je ozračje znova napolnilo s spevi in zdelo se je, kot da sleherna stvar vzklika:
Bog bodi hvaljen!
13 Prihodnji dan je bila sobota. Jezus je s svojimi apostoli šel v sinagogo in tam učil.
14 Ljudje so govorili: On ne uči kakor pismouki in farizeji, ampak kakor nekdo, ki ve in ima
oblast, da govori.
15 Medtem ko je Jezus govoril, je vstopil neki obsedenec. Zli duhovi, ki so ga imeli v oblasti,
so bili med najpodlejšimi. Svojo žrtev so pogosto vrgli po tleh ali v ogenj.
16 Ko pa so zdaj v sinagogi zagledali mesijanskega učenika, so ga spoznali in rekli:
17 Božji sin, čemu si tukaj? Mar nas hočeš pred časom uničiti z Besedo? Nočemo imeti
opravka s teboj. Pusti nas pri miru.
18 Toda Jezus jim je ukazal: \"Po vsemogočni Besedi, ki jo izgovarjam, vam ukazujem, da
greste in več ne mučite tega človeka. Pojdite na svoje mesto!\"
19 Nečisti duhovi so tedaj moža podrli na tla, zatem pa so ga s peklenskim krikom zapustili.
20 Jezus pa je moža dvignil in mu rekel: \"Če boš lastnega duha docela zasedel z dobrim, ne
bodo zli duhovi našli mesta za sebe.
21 Oni prihajajo le v prazne glave in prazna srca. Pojdi svojo pot in nikar več ne greši.\"
22 Ljudje so strmeli spričo besed, ki jih je Jezus govoril, in ob delih, katerim so bili priča.
Spraševali so se med sabo:
23 Kdo je ta človek, od kod prihaja vsa ta moč, da celo nečisti duhovi prestrašeni bežijo?
24 Mesijanski učenik je zapustil sinagogo. S Petrom, Andrejem, Jakobom in Janezom je odšel
v Petrovo hišo, kjer je bil nekdo iz bližnjega sorodstva bolan.
25 Petrova žena je vstopila. Njena mati je bila namreč tisti bolnik.
26 Jezus pa se je dotaknil žene, ki je ležala na postelji. Izgovoril je Besedo. Mrzlica jo je
zapustila in je takoj vstala ter jim stregla.
27 Sosedje so zvedeli, kaj se je zgodilo, pa so začeli prinašati svoje bolnike in tiste, ki so bili
obsedeni. Jezus je polagal roke nanje in bili so ozdravljeni.
POGLAVJE 90

Jezus se napoti sam na goro molit.

Njegovi učenci ga najdejo.

Pozove dvanajstere in prepotujejo Galilejo.

Uči in ozdravlja.

V mestu Tiberiji ozdravi hromega in razglasi filozofijo zdravljenja in odpuščanja grehov.
1 Mesijanski učenik je izginil. Nihče ga ni videl odhajati. Peter, Jakob in Janez ga gredo iskat.
Najdejo ga na dogovorjenem mestu, zunaj na gričih Hammotha.
2 Reče mu Peter: \"Mesto Kafarnaum je razburjeno. Ljudje se gnetejo po cestah in vsi javni
prostori so prenapolnjeni.
3 Moški, ženske in otroci povsod sprašujejo za človekom, ki ozdravlja z močjo volje.
4 Tvoj dom in naši domovi so polni bolnih ljudi. Kličejo Jezusa, ki se imenuje Kristus. Kaj jim
bomo rekli?\"
5 Jezus pa je odgovoril: \"Cela vrsta drugih mest kliče in njim moram nuditi kruh življenja.
Pojdi klicat ostale, da se odpravimo odtod.\"
6 Tako se je z dvanajsterico odpravil proti Betzajdi, kjer sta stanovala Filip in Natanael. In
tam je skupina poučevala.
7 Množice so verovale v Kristusa, priznavale so svoje grehe ter prejemale krst. Tako so ljudje
vstopali v kraljestvo Svetega-Enega.
8 Mesijanski učenik in dvanajsterica so prišli vsepovsod skozi vsa mesta v Galileji ter učili in
krščevali vse, ki so verovali in priznavali svoje grehe.
9 Odpirali so oči slepim, ušesa gluhim, izganjali zle duhove iz obsedencev ter ozdravljali
vsakovrstne bolezni.
10 Bili so v Tiberiji ob jezeru, in medtem ko so učili, se je približal gobavec in
rekel: \"Gospod, verujem, in če boš izrekel le Besedo, bom očiščen.
11 Jezus mu je odvrnil: \"Hočem, bodi čist!\" Takoj se je gobavec odmaknil in bil je že tudi
čist.
12 Jezus pa mu je ukazal: \"Ne govori o tem nikomur, ampak pojdi in pokaži se duhovnikom
ter daruj za svoje očiščenje, kar veleva postava.\"
13 Mož je bil od veselja ves iz sebe. Potem pa ni šel duhovnikom, ampak na tržni prostor in
je povsod pripovedoval, kaj se mu je prigodilo.
14 Nato so bolniki v trumah hudo pritiskali na zdravečega in na dvanajstere, s prošnjo, da bi
bili ozdravljeni.
15 Bili so tako nadležni, da so le-ti mogli le malo kaj opraviti. Zato je mesijanska skupnost
zapustila nagnetene ceste ter odšla v samoto, kjer so poučevali množice, ki so jim sledile.
16 Po mnogih dneh pa so se mesijanski delavci vrnili v Kafarnaum. Ko se je razvedelo, da je
Jezus doma, so ljudje prihajali in napolnili hišo, da kmalu ni bilo nobenega prostora več, niti
ob vratih ne.
17 Navzoči so bili pismouki in farizeji ter učitelji postave z vseh strani Galileje in iz
Jeruzalema. Jezus jim je odkrival pot življenja.
18 Štirje možje so na prenosni postelji prinesli hromega, ki ga pa niso mogli spraviti skozi
vrata. Nato so bolnika nesli na streho, jo odprli in skozi odprtino spustili bolnika pred
zdravečega.
19 Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: \"Moj sin, veseli se, vsi tvoji grehi so ti
odpuščeni.\"
20 Ko so pismouki in farizeji to slišali, so rekli: Kako da ta človek tako govori? Kdo more
odpuščati grehe kakor samo Bog?
21 Jezus pa je zaznal njihove misli. Vedel je, kaj so se med sabo spraševali, pa jim je rekel:
22 \"Zakaj mislite tako sami pri sebi? Kaj pomeni, če rečem: Tvoji grehi so ti odpuščeni ali če
rečem: Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi?
23 Toda, da samo dokažem, kako ljudje morejo tukaj odpuščati grehe ljudi, pravim (in obrne
se do hromega):
24 Vstani, vzemi svojo posteljo in se odpravi na pot.\"
25 Vpričo vseh je tedaj hromi vstal, vzel svojo posteljo in odšel.
26 Ljudstvo ni moglo doumeti tega, kar je slišalo in videlo. Govorili so med sabo: To je dan,
ki ga ne bomo mogli nikdar pozabiti. Danes smo videli čudovite stvari.
27 Ko pa so množice odšle in je dvanajsterica ostala, jim je Jezus rekel:
28 \"Judovski praznik je blizu. Prihodnji teden gremo v Jeruzalem, zato da se lahko
sestanemo s svojimi brati iz daljnih pokrajin ter jim odpremo pot, da bodo lahko videli
Kralja.\"
XVI.
AIN
DRUGO LETO JEZUSOVE SLUŽBE KOT KRISTUS
POGLAVJE 91

Jezus na praznik v Jeruzalemu.

Ozdravi nepokretnega moža.

Razglasi, da so vsi ljudje božji otroci.
1 Prišli so prazniki in Jezus je z dvanajsterimi odpotoval v Jeruzalem.
2 Dan pred soboto so dospeli do Oljske gore in na severni strani pred njo prenočili v
gostišču.
3 Drugo jutro, zelo zgodaj na sobotni dan, so skozi Ovčja vrata vstopili v Jeruzalem.
4 Okoli zdravilnega studenca Betezde, blizu mestnih vrat, so se gnetli bolniki.
5 Verovali so namreč, da bo ob določenem času prišel angel in vodi podelil zdravilno moč;
kdor bo potem prvi stopil v vodo in se skopal, bo ozdravljen.
6 Jezus in dvanajsteri so stali ob studencu.
7 Jezus je poleg sebe videl nekoga, ki je bil osemintrideset let hrom in se brez tuje pomoči ni
mogel ganiti.
8 Tega je Jezus vprašal: \"Moj človeški brat, ali hočeš biti ozdravljen?\"
9 Mož je odgovoril: \"Veliko mi je do tega, da bi bil ozdravljen. Toda sam sem nemočen, in
ko pride angel, ki v studenec razlije zdravilno moč,
10 že nekdo drugi, ki zna hoditi, stopi prvi vanj, jaz pa ostanem neozdravljen.''
11 Jezus vpraša: \"Kdo pošilja angela semkaj, da daje vodi moč, zato da imajo le nekateri kaj
od tega?
12 Vem, da to ni Bog, kajti on naklanja vsakomur enako.
13 Pri nebeškem zdravilnem studencu nihče nima prednosti pred kom drugim.
14 Studenec zdravja je v tvoji duši. Vrata do njega so močno zaklenjena. Ključ pa je vera.
15 Vsakdo pa lahko ta ključ dobi in odklene vrata, se vrže v zdravilni studenec ter ozdravi.\"
16 Mož je zdaj poln upanja pogledal kvišku in zaprosil: \"Daj mi ta ključ vere!\"
17 Tedaj Jezus vpraša: \"Veruješ v to, kar sem rekel? Po tvoji veri se ti bo zgodilo. Vstani,
vzemi svojo posteljo in hodi!\"
18 Trenutno se je mož dvignil in se oddaljil,vzklikajoč samo: \"Hvaljen bodi Bog!\"
19 Ko so ga ljudje spraševali, kdo ga je ozdravil, je odgovarjal: \"Ne vem, neki tujec ob
ribniku je rekel le Besedo in jaz sem bil ozdravljen.\"
20 Mnogi niso videli, ko je Jezus ozdravil moža in z dvanajsterico odšel do tempeljskih
dvorov.
21 V templju pa je Jezus zagledal tega človeka in mu rekel: \"Glej, ozdravljen si, drži odslej v
redu svoje življenje;
22 hodi svojo pot tako da ne grešiš, kajti sicer se ti lahko pripeti kaj hujšega.\"
23 Zdaj je mož vedel, kdo ga je ozdravil.
24 Povedal je dogodek duhovnikom in ti so bili močno nejevoljni. Rekli so: - Postava
prepoveduje, da bi človeka zdravil v soboto.
25 Jezus pa je rekel: \"Moj oče dela sobotne dni, pa bi jaz ne smel?
26 Pošilja svoj dež, sončni sij in svojo roso. Daje svoji travi, da raste, svojim cvetlicam, da se
razcvetajo, da žetev zori enako ob sobotah kakor vsak drug dan.
27 Če je naravno, da tudi na ta dan rastejo trave in se razcvetajo cvetlice, je vendar
nedvomno dovoljeno, da na soboto pomagam prizadetim.\"
28 Nato so duhovniki postajali bolj in bolj razdraženi, ker se je Jezus skliceval na to, da je
božji sin.
29 Eden vodilnih, Abihu, je rekel: \"Ta dečko je našemu narodu in naši postavi v nevarnost.
Samega sebe ima za božjega sina, torej ni primerno, da bi živel.\"
30 Jezus pa je odvrnil: \"Abihu, gospod, ti si učen mož. Gotovo poznaš zakon življenja.
Prosim, kdo so bili sinovi Boga, o katerih beremo v Genezi, da so si vzeli za žene hčere
človeških sinov?
31 Naš oče Adam, kdo je bil on? Od kod je izšel? Je on imel očeta? Ali pa je padel z nebes
kakor zvezda?
32 Beremo, da je Mojzes rekel: On je prišel od Boga. -Če je Adam od Boga prišel, povej
prosim, je bil njegov potomec, njegov sin?
33 Mi smo otroci tega sina Boga. Reci mi tedaj, učeni duhovnik, kdo smo potem, če nismo
sinovi Boga?\"
34 Duhovnik je imel nujen opravek, zato je odšel.
35 Jezus pa je rekel: \"Vsi ljudje so sinovi Boga, in če žive sveto življenje, so vedno doma pri
Bogu.
36 Gledajo in razumejo božja dela in v njegovem svetem imenu lahko sami delajo isto.
37 Bliski in viharji so božji poslanci, enako kot sončni svit, dež in rosa.
38 Moč nebes je v božjih rokah in vsak zakoniti sin se lahko poslužuje teh sil in te moči.
39 Človek je božji poverjenik, da na zemlji opravlja njegovo voljo, zato človek lahko
ozdravlja bolne, obvladuje duhove ozračja in obuja mrtve.
40 Ker imam oblast, da to opravljam, torej ni v tem nič nenavadnega. Vsi ljudje morejo priti
do tega. Toda potrebno je, da gospodujejo vsem strastem nižjega jaza; to pa zmorejo, če
hočejo.
41 Tako je človek Bog na zemlji, in kdor časti Boga, mora nujno častiti človeka. Bog in človek
sta namreč eno, prav kakor sta eno oče in otrok.
42 Poslušajte, kaj pravim: Prišla je ura, da bodo mrtvi slišali človekov glas in živeli, kajti sin
človekov je sin Boga.
43 Poslušajte, vi možje Izraela! Vi živite v smrti, zaklenjeni ste v svojem grobu.
44 (Ni namreč globlje smrti, kakor pa je nevednost in nevera.)
45 Toda nekega dne bodo vsi zaznali glas Boga, ki se bo javljal po glasu človeka, in bodo
živeli. Vi vsi boste vedeli, da ste sinovi Boga in da po sveti Besedi lahko delate božja dela.
46 Ko boste dosegli življenje, to se pravi, ko boste v sebi doživeli, da ste sinovi Boga, vi, ki
ste živeli pravično, boste odprli svoje oči na livadah življenja.
47 Toda vi, ki ljubite pot greha, boste ob tem vstajenju stali pred sodnim zborom. Obsojeni
boste, da poravnate svoje dolgove do ljudi in do samega sebe.
48 Zatorej, karkoli ste kdaj storili napačnega, treba, da to znova in znova izboljšujete, dokler
ne boste dosegli postave popolnega človeka.
49 Ob določenem času pa bosta najnižji in najvišji enako dospela do te višine, da bosta
stopala v svetlobi.
50 Naj vas obtožujem spričo Boga?! Ne, kajti vaš prerok Mojzes je to storil. Če pa ne
poslušate Mojzesovih besed, tudi mene ne boste poslušali, Mojzes je namreč pisal o meni.\"
POGLAVJE 92

Jezus s svojimi na praznik v Lazarjevem domu.

V mestu izbruhne požar.

Jezus reši iz plamenov otroka in ustavi ogenj z Besedo.

Praktičen pouk, kako pijanca osvoboditi njegove strasti.
1 Lazar je bil na prazniku, pa je Jezus z dvanajsterimi odšel na njegov dom v Betanijo z njim.
2 Lazar in njegove sestre so Jezusu in dvanajsterim pripravili slavje. Iz Jerihe sta prišla Ruta
in Asher, ker ta ni več nasprotoval Jezusu.
3 Medtem ko so gostje sedeli za mizo, se je razlegel krik: V vasi gori! Vsi so planili ven in na
ceste. Res, hiše številnih sosedov so bile v plamenih.
4 V gornji sobi ene od gorečih hiš je spal otrok, nihče pa si ni upal skozi ogenj, da bi ga
rešil. Materi se je trgalo srce, ko je klicala ljudi na pomoč.
5 Z glasom, da je duhove ognja prevzel strah in trepet, je tedaj Jezus zaklical: \"Mir, mir,
utihni!\"
6 Skozi dim in plamen je nato dosegel podirajoče se stopnišče, se po njem vzpel do
podstrešne sobe in se spet prikazal z otrokom v naročju. Na njem, na otroku in na obleki ni
bilo sledu o ognju.
7 Jezus je nato dvignil svoje roke in zarotil duhove ognja, da bi nehali s svojim uničevanjem.
8 In glej, kakor da bi se morske vode vse hkrati razlile prek plamenov, je ogenj prenehal
goreti.
9 Ko se je ognjeni vihar polegel, so množice vrele skupaj, da vidijo moža, ki mu je bilo dano
obvladati ogenj. Jezus pa je rekel:
10 \"Človek ni ustvarjen, da konča v ognju, ogenj je zato, da služi človeku.
11 Ko pride človek k sebi in dojame, da je božji sin, da so torej v njem vse božje moči, tedaj
je dosegel duhovno mojstrstvo. Njegovemu glasu bodo poslušni vsi elementi in veselo bodo
izvajali njegovo voljo.
12 Dva močna osla vklepata človeku voljo. Imenujeta se strah in nevera. Ko bosta nekoč
vklenjena in odstranjena, človekova volja ne bo poznala več pregrad. Da le spregovori, pa se
bo zgodilo.\"
13 Tedaj so se gostje vrnili in znova posedli okoli mize. Notri je prišla mala deklica in se
ustavila ob Jezusovi strani.
14 Svojo roko je položila Jezusu na ramo ter rekla: \"Učenik, prosim, poslušaj! Moj oče je
pijanec, moja mati pa gara od jutra do noči. Ko prinese domov svoj zaslužek, ji ga oče
izmakne in do zadnjega novčiča zapravi za pijačo. Mati in mi, otroci, pa smo lačni.
15 Prosim, učenik Jezus, pridi z menoj in gani očetu srce. Kadar je trezen, je tako dober in
prijazen. Vem, da ga samo vino čisto spremeni.\"
16 In Jezus je šel z otrokom ven. Našel je hišo bede, se ljubeznivo pogovarjal z materjo in
malimi, nato pa na slamnjači opazi upijanjenega.
17 Prijel ga je za roko, ga vzravnal in dejal: \"Moj brat - človek, ustvarjen kot podoba OčetaBoga, hočeš vstati, da greš z menoj?
18 Tvoje sosede je zadela huda nesreča. Kruti plameni ognja so jim uničili vse imetje. Znova
si morajo postaviti svoje domove, ti in jaz pa jim morava kazati, kako.\"
19 Mož se je dvignil in oba sta šla z roko v roki gledat pogorišče.
20 Slišala sta po cestah vpitje mater in otrok ter videla njihovo bedo.
21 In Jezus mu je rekel: \"Moj prijatelj, tu je primerno delo, ki ga ti lahko opraviš. Bodi jim le
vzor v pripravljenosti, da pomagaš. Ne dvomim, da ti bodo prebivalci Betanije nudili sredstva
in pomoč.\"
22 Iskrica upanja, ki je tako dolgo tlela v možu, se je razpihala v plamen. Odvrgel je svoj
razcapani plašč in bil zopet on sam.
23 Začel je iskati pomoči. Ne za sebe, ampak za brezdomce. In vsakdo je pomagal. Uničene
domove so znova postavili.
24 Nato je videl svoj lastni bedni brlog. Srce mu je bilo ganjeno do zadnjih globin.
25 Dušo mu je prevzel moški ponos. Rekel si je: Ta bedni brlog mora postati hiša. Delal je
kakor še nikoli poprej in vsakdo je pomagal.
26 V kratkem je resnično iz brloga nastala pravcata hiša. Okrog nje so povsod cvetele cvetke
ljubezni,
27 Mati in otroci so bili prepolni veselja. Oče ni nikoli več pil.
28 Človek je bil rešen in nikdar več ni bilo slišati besede o zanemarjenosti ali pijančevanju.
Ni ga bilo treba siliti, da bi se spremenil.
POGLAVJE 93

Jezus gre z učenci preko žitnega polja in učenci smukajo klasje.

Jezus jih opraviči.

Vrnejo se v Kafarnaum.

Na soboto Jezus ozdravi moža z osušeno roko ter utemelji svoje dejanje.
1 Zopet je bila sobota. Jezus in dvanajsteri so stopali po polju zrelega žita.
2 Bili so lačni, pa so smukali pšenično klasje, z rokami ga nekako mlatili, da so prišli do
zrnja, ki so ga jedli.
3 Med ljudmi, ki so jim sledili, so bili tudi farizeji najstrožje sekte. Ko so ti videli apostole,
kako so si pripravljali zrnje in jedli, so rekli Jezusu:
4 \"Gospod, zakaj delajo dvanajsteri to, kar postava prepoveduje na sobotni dan?\"
5 Jezus pa je dejal: \"Niste li slišali, kaj je storil David, ko so njegovi spremljevalci
potrebovali hrane?
6 Kako je šel v božjo hišo in z mize v svetišču vzel daritveni kruh ter jedel in dal tudi njim, ki
so šli za njim.
7 Povem vam, možje, da so človekove potrebe nad obredno postavo.
8 Saj v naših svetih knjigah beremo, kako so duhovniki na razne načine kršili sobotno
postavo, medtem ko so služili v svetišču, pa so bili vseeno brez krivde.
9 Sobotni dan je postavljen za človeka, ne pa da bi človek bil podrejen soboti.
10 Človek je božji sin in pod večnim zakonom pravice, ki je najvišji zakon. Postavljene
predpise lahko spet razveljavi.
11 Žrtvena postava je zgolj človeška postava in v naši postavi beremo, da je Bogu prvo
usmiljenje, zato je usmiljenje nad vsemi človeškimi predpisi.
12 Sin človekov je gospodar nad vsakršno postavo. Ali ni človekove dolžnosti prerok v
kratkem povzel, ko je v knjigi zapisal takole: Vadi usmiljenje zasleduj pravico in ponižno
hodi s svojim Bogom.\"
13 Tedaj se je Jezus z dvanajsterico vrnil proti Galileji in dan pred soboto so dospeli v
Jezusov dom v Kafarnaumu.
14 Na soboto so prišli k božji službi. Množice so bile v sinagogi in Jezus jih je učil.
15 Med njimi je bil mož, ki je imel eno roko suho. Pismouki in farizeji so opazili, da ga je
Jezus gledal, pa so menili:
16 Kaj bo le storil? Se bo drznil ozdravljati na sobotni dan?
17 Jezus je spoznal njihove misli in je poklical moža s suho roko: \"Dvigni se in se postavi
pred te ljudi!\"
18 Nato se je obrnil k njim: \"Vi pismouki in farizeji, spregovorite in odgovorite mi: Ali je
zločin rešiti življenje na sobotni dan?
19 Denimo, da imate ovce in vam ena pade v jamo na sobotni dan. Ali bi bilo napačno, če bi
jo potegnili ven?
20 Ali pa bi vašemu Bogu ugajalo, če bi jo pustili, da trpi v blatu do naslednjega dne?\"
21 Njegovi tožilci so molčali.
22 Nato jim je rekel: \"Je ovca večje vrednosti kot človek?
23 Božji zakon je pisan na skali pravičnosti. Pravičnost je postavo pisala, usmiljenje pa je
bilo pero, s katerim je pisala.\"
24 In možu s suho roko je ukazal: \"Dvigni svojo roko in jo iztegni!\" On je roko dvignil in
bila je ozdravljena.
25 Farizeje je gnjavil srd. Herodovce so sklicali na skrivni posvet ter sklenili zaroto,
načrtujoč, kako bi ga mogli spraviti s poti.
26 Bali so se ga javno obtožiti, ker je imel v množicah močne branitelje.
27 Jezus in dvanajsteri so se odpravili navzdol proti jezeru in za njimi je šlo mnogo ljudstva.
POGLAVJE 94

Govor na gori.

Jezus razodene dvanajsterim skrivnost molitve.

Vzorna molitev.

Zakon odpuščanja.

Sveti post.

Zlo pretkanosti.

Dajati miloščino.
1 Naslednje jutro, preden je sonce vzšlo, so se Jezus in dvanajsteri povzpeli na hrib blizu
jezera, da bi molili. Jezus je dvanajstere apostole učil moliti. Rekel je:
2 \"Molitev imenujemo to, ko se duša globoko zedinja z Bogom.
3 Kadar torej vi molite, nikar ne varajte samih sebe, kakor delajo hinavci, ki radi stoje na
cestah in v sinagogah ter z mnogimi besedami skušajo prijati ušesom ljudi.
4 Obdajajo se z videzom pobožnosti, zato da bi bili deležni hvale od strani ljudi. Iščejo
človeško hvalo in ta njihova nagrada jim je zagotovljena.
5 Kadar pa vi molite, pojdite v skrito kamrico svoje duše, zaprite vsa vrata in molite v sveti
tišini.
6 Ni treba, da govorite mnogo besed, niti ni treba besede spet in spet ponavljati, kakor to
delajo pogani. Recite samo:
7 Naš Oče-Bog, ki si v nebesih, tvoje ime je sveto, tvoje kraljestvo prihaja. Tvoja volja se bo
zgodila na zemlji kakor se izpolnjuje v nebesih.
8 Daj nam danes potrebnega kruha.
9 Pomagaj, da pozabimo, kaj nam drugi dolgujejo, zato da nam bodo odvzeti vsi naši
dolgovi.
10 Čuvaj nas zank skušnjavca, ki presegajo naše moči in zmožnosti.
11 Kadar pa nastopijo, nam daj moč, da jih obvladamo. 12 Če bi hoteli oproščenje od vsega, kar dolgujete Bogu in ljudem, ker ste prostovoljno kršili
postavo,
13 tedaj morate spregledati dolgove slehernemu človeku. Kakor namreč ravnamo z drugimi,
tako bo Bog z nami postopal.
14 Kadar pa se postiš, ni treba, da bi to oznanjal.
15 Kadar se postijo hinavci, si barvajo obraze, povešajo oči, se držijo pobožno, zato da bi
drugi opazili, da se postijo.
16 Post pa je dejanje duše in se podobno kot molitev dogaja v tihoti duše.
17 Bogu nobena molitev ali post ne ostaneta neopažena. V tihoti stopa in beleži ter
blagoslavlja vsakršno prizadevanje duše.
18 Varanje je hinavščina, zato se ne delajte, kot da ste nekaj, kar niste.
19 Ne oblačite se v posebna oblačila, da bi razkazovali svojo pobožnost, niti se ne
poslužujte tona glasu, da bi vzbujali vtis, kot da je to sveti glas.
20 In kadar pomagate potrebnemu, ne trobite tega po cestah in ne v sinagogi, da bi
razglašali svojo dobrodelnost.
21 Kdor daje miloščino zaradi ljudske hvale, bo prejel nagrado od ljudi, Bog pa se na to ne
ozira.
22 Ko daješ miloščino, naj tvoja desnica ne ve za to, kaj dela tvoja levica.\"
POGLAVJE 95

Govor na gori, nadaljevanje.

Jezus proglasi osmero blagrov in osmero groženj.

Vzpodbude.

Poudari vzvišenost apostolske dejavnosti.
1 Jezus je odšel z dvanajsterico na vrh hriba. Tam jim je govoril:
2 \"Dvanajsteri stebri Cerkve, apostoli Kristusovi, nosilci sončne luči življenja in božji
služabniki za ljudi:
3 Čez kratko časa boste morali sami odhajati in razglašati Blagovest o kraljestvu, najprej
Judom, nato pa vsemu svetu.
4 Ne boste šli z bičem iz vrvi, da bi z njim gonili ljudi. Ljudi ne morete priganjati h kralju.
5 Šli naj bi namreč v ljubezni in uslužnosti ter bili vodniki na poti do pravilnosti in luči.
6 Pojdite torej in recite: Kraljestvo se je približalo.
7 Vredni so oni, ki so močni v duhu - njihovo je kraljestvo.
8 Vredni so oni, ki so krotki in ponižni - njihova je dežela.
9 Vredni so oni, ki so lačni in žejni po tem, kar je prav - zadoščeno jim bo.
10 Vredni so oni, ki izkazujejo usmiljenje - deležni bodo usmiljenja.
11 Vredni so oni, ki dosežejo gospostvo nad jazom - izročen jim bo ključ do vsakršne moči.
12 Vredni so oni, ki so čisti v srcu - gledali bodo Kralja.
13 Vredni so oni, ki prenašajo obrekovanje in krivico, ko delajo, kakor je prav - svoje
preganjalce bodo blagoslavljali.
14 Vreden je zvesti otrok vere - sedel bo na prestolu moči.
15 Ne postanite malodušni, kadar vas bo svet preganjal in preklinjal - raje se nadvse
veselite.
16 Preroke in vidce, in vse dobre na zemlji so obrekovali.
17 Če ste vredni, da prejmete krono življenja, tedaj vas bodo na zemlji obrekovali,
sramotnega obdolževali in preklinjali.
18 Radujte se, kadar vas bodo hudobni gonili od sebe in bo vaše ime izžvižgano na cestah.
19 Pravim vam, veselite se, toda imejte usmiljenje z njimi, ki delajo zlo. Ti so zgolj kot otroci
v svojih igrah. Ne vedo, kaj delajo.
20 Naj vas ne veseli padec nasprotnikov. Kakor vi pomagate ljudem dvigati se iz nižin greha,
tako bo Bog vam pomagal naprej do višjih višin.
21 Gorje bogatim z zlatom in zemljišči - mnogovrstnim skušnjavam so izpostavljeni.
22 Gorje njim, ki svojevoljno hodijo po potih veseljačenja - njihova pota so polna zank in
nevarnih pasti.
23 Gorje nadutim - stoje nad prepadom in jih čaka uničenje.
24 Gorje človeku, ki je lakomen - kar ima, ni njegovo; glej, pride drugi in njegovo bogastvo
se razblini.
25 Gorje njemu, ki se hlini - njegov obraz je lep le na videz, njegovo srce je polno mrhovine
in gnilih človeških kosti.
26 Gorje njemu, ki je krut in brezsrčen - on sam je žrtev lastnih dejanj.
27 Zlo, ki ga hoče prizadeti drugemu, se vrne nanj; birič ti postane oni, kogar obdeluješ.
28 Gorje razuzdancu, ki zlorablja kreposti šibkega. Pride ura, ko bo on šibek in žrtev
razuzdanca z večjo močjo.
29 Gorje vam, kadar bo ves svet o vas pohvalno govoril. Svet ne hvali onih, ki žive v Svetem
Dihu, ampak hvali krive preroke in proslavlja nizkotne privide.
30 Vi ljudje, ki živite v Svetem Dihu, ste sol, sol zemlje. Toda če zgubite svojo moč, ste sol
zgolj po imenu, vredni ne več od prahu.
31 In vi ste luč, imenovani luč sveta.
32 Mesto na griču se ne more skriti. Njegova luč je vidna od daleč. Medtem ko stojite na
vzpetinah življenja, vidijo ljudje vašo luč in posnemajo vaša dela ter slave Boga.
33 Ljudje ne prižgejo svetilke, da bi jo skrili v sod. Postavijo jo na stojalo, da lahko
razsvetljuje hišo.
34 Vi ste svetilke božje. Ne smete stati v senci zemeljskih prividov, ampak na odprtem,
visoko na stojalu.
35 Nisem prišel razveljavit postave, ne da jo uničim, ampak da jo dopolnim.
36 Postava, preroki in psalmi so bili napisani v modrosti Svetega Diha in zato ne morejo
varati.
37 Sedanje nebo in zemlja se bosta spremenila in bosta prešla. Božja beseda je zanesljiva.
Ne mine, dokler se ne izpolni, za kar je bila poslana.
38 Kdorkoli prezira božjo postavo in tako ljudi uči, se zadolži pred Bogom in ne more videti
njegovega obličja, dokler se ni vrnil in izplačal svojega dolga z žrtvijo življenja.
39 Kdorkoli pa posluša Boga in se ravna po njegovi postavi ter na zemlji izpolnjuje njegovo
voljo, ta bo vladal s Kristusom.
40 Pismouki in farizeji upoštevajo črko postave, ne morejo pa dojeti njenega duha.
41 Če pa vaša pravičnost ne bo višja od pravičnosti pismoukov in farizejev, ne boste mogli
vstopiti v kraljestvo duše.
42 Ni to, kar človek dela, kar mu daje pravico, da vstopi skozi Vrata. Beseda, ki mu omogoči
vhod, je njegov značaj. Njegov značaj pa so njegove želje.
43 Črka postave obravnava človekova dejanja, duh postave pa meri na njegove želje in
nagnjenja.
POGLAVJE 96

Govor na gori nadaljevanje.

Jezus razlaga deset zapovedi.

Kristusova filozofija pomeni duha Dekaloga.

Jezus razvija duhovne vidike prvih štirih zapovedi.
1 Bog je dal ljudem deset zapovedi. Na gori je Mojzes videl božje besede. Vklesal jih je v
trdo skalo. Ni jih mogoče izbrisati.
2 Teh deset zapovedi kaže Boga v pravičnosti. Toda sedaj se javlja Ljubezen Boga in prinaša
usmiljenje na perutih Svetega Diha.
3 Postava , je bila zgrajena na enosti Boga. V vsem stvarstvu je ena in ista sila: Jehova je
vsemogočni Bog.
4 Jehova je pisal na nebo in Mojzes je bral:
5 Jaz sem vsemogočni Bog in ne boš imel drugega Boga razen mene.
6 Ena sama sila obstaja, toda mnogo je faz te sile. Te faze ljudje imenujejo sposobnosti ali
moči,
7 Vse sposobnosti so od Boga, so javljanje Boga, so duhovi Boga.
8 Če se zdi, da ljudje najdejo drugo sposobnost in jo častijo v njeni pojavi, je to le
kratkotrajna prevara.
9 Je le senca Enega, Jehove, Boga, in ti, ki častijo sence, so sami sence na steni. Človek je
namreč to, kar časti.
10 Bog pa bi hotel, da vsi ljudje postanejo substanca, zato je v usmiljenju, iz milosti ukazal:
Ne boste iskali drugega Boga kakor mene.
11 Omejeni človek pa nikdar ne more dojeti tega, kar je neskončno. Človek ni sposoben
narediti sliko neskončne moči božanstva.
12 Kadar naredi podobo Boga iz kamna, lesa ali gline, tedaj naredi podobo sence. Kdor pa
ob oltarju časti sence, postane sam senca,
13 Tako je Bog iz usmiljenja rekel: Ne delaj si podob iz lesa ali gline ali kamna.
14 Takšni maliki so ideali, ponižani ideali, človek pa ne more doseči ravni, ki bi bila višja, kot
so njegovi ideali.
15 Bog je duh, zato mora človek moliti v duhu, če hoče doseči božjo zavest.
16 Toda človek nikoli ne more narediti slike ali podobe Svetega Diha.
17 Človek ne more izgovoriti božjega imena z ustnicami mesenosti. Edino s Svetim Dihom
more človek izgovarjati to ime.
18 V domišljavosti človek misli, da pozna božje ime. Izgovarja ga nesmiselno in nespoštljivo
in to mu nakopava prekletstvo.
19 Če bi ljudje poznali sveto ime, izgovarjali pa ga z nesvetimi ustnicami, bi dalje več ne
živeli, da bi ga mogli še enkrat izgovoriti.
20 Bog pa v svojem usmiljenju svojega imena še ni odkril onim, ki ne znajo govoriti s Svetim
Dihom.
21 Oni pa, ki nadomestno ime nedostojno izgovarjajo, se pregreše pred Bogom, ki je rekel:
22 Božjega imena ne oskrunjaj.
23 Sedem je število za Sveti Dih in Bog drži v svojih rokah sedmeroterost časa.
24 Ko je oblikoval svetove, je Bog sedmi dan počival in vsak sedmi dan je določen kot
sobotni dan za človeka. Bog je rekel:
25 Sedmi dan je sobota Gospoda, tvojega Boga. Pomni to in ga imej čisto posebej za dela
svetosti. Se pravi, za dela, ki niso v namene sebičnega jaza, ampak so za univerzalni Jaz.
26 Ljudje lahko opravljajo dela za svoj jaz šest dni v tednu. Na soboto Gospodovo pa ničesar
ne smejo storiti zanj.
27 Ta dan je posvečen Bogu. Toda človek služi Bogu takrat, ko služi človeku.
POGLAVJE 97

Govor na gori, nadaljevanje.

Jezus razlaga dvanajsterim duhovne vidike pete in šeste zapovedi.
1 \"Bog ni samo moč. Modrost je namreč drugi vidik.
2 Ko so Kerubi človeka poučevali o modrosti, so rekli, da je Modrost mati človeštva, tako
kakor je moč njegov Oče.
3 Kdor časti Boga, vsemogočnega in vsevednega, je blagoslovljen. Na tabli zapovedi beremo:
4 Izkazuj čaščenje svojemu Očetu in svoji Materi glede na človeštvo, zato da se ti lahko
podaljšajo dnevi v deželi, ki sta ti jo darovala.
5 Črka zapovedi pravi: Ne ubijaj - kdor ubija, pride pred sodni stol.
6 Nekdo utegne imeti željo, da bi ubijal, a če ne ubije, ga zakon ne obsodi.
7 Duh postave pa ugotavlja, da se mora zagovarjati pred sodnikom, kdor bi hotel ubiti ali se
maščevati, ali pa se jezi na koga brez upravičenega vzroka.
8 Kdor pa svojega brata zmerja z zanikrnim potepuhom, bo moral pred sodni zbor pravice.
9 Kdor svojemu bratu reče nepridiprav, ali: ti pes, ta sam v sebi razvname uničujoči
peklenski ogenj.
10 Zato v višji postavi beremo: Če je tvoj brat razžaljen, ker si mu storil zlo, pojdi k njemu in
se z njim spravi, preden daruješ Bogu svoje darove.
11 Ni dobro pustiti, da sonce zaide nad jezo med tvojim bratom in teboj.
12 Če pa ostane tvoj brat nespravljen, ko si ti odložil svoje sebične pretveze in se odrekel
vsem sebičnim pravicam, tedaj si brez krivde v božjih očeh. Pojdi torej, da mu pokloniš svoj
dar!
13 Če komu nekaj dolguješ, pa ne moreš povrniti, ali če nekdo od tebe zahteva več, kakor
mu pristoja, tedaj ni dobro odrekati mu, kar zahteva.
14 Upiranje poraja jezo, v jeznem človeku pa ne bo usmiljenja ali razumnega ravnanja.
15 Povem vam, da je mnogo bolje trpeti izgubo, kakor pa segati po zakoniku ali klicati
človeške sodnike, da presodijo, ali je nekaj prav ali ne.
16 Zakon mesenega človeka bi zahteval: Oko za oko, zob za zob; upri se, če ti kratijo tvoje
pravice.
17 Toda to ni božja postava. Sveti Dih bi rekel: Ne upiraj se njemu, ki bi ti hotel vzeti tvoje
dobrine.
18 Oni, ki ti s silo hoče iztrgati tvoj plašč, je še vedno tvoj brat, in ti bi moral pridobiti
njegovo srce; z upiranjem pa tega ne dosežeš.
19 Daj mu svoj plašč, nato mu pa daruj še in še. Ob svojem času bo ta človek zrasel nad
živalskost in ti ga boš osvobodil samega sebe.
20 Ne odrekaj njemu, ki te prosi pomoči, in daj onemu, ki te prosi, da mu nekaj posodiš.
21 Če te kdo razburjen ali jezen udari, ne bi bilo dobro, če bi mu vrnil enako z enakim.
22 Ljudje imenujejo figamož nekoga, ki se noče postaviti za svoje pravice. Veliko večji pa je
kot človek, kdor ne udari, ko je napaden ali ga bijejo.
23 Mnogo večji je, kdor ne odgovarja na obrekovanje, kakor pa, kdor vrne udarec ali sramoti
tistega, ki njega zasramuje.
24 V starih časih se je reklo, naj človek ljubi svojega prijatelja in mrzi svojega nasprotnika.
Jaz pa vam pravim:
25 Bodite usmiljeni do svojih nasprotnikov, blagoslavljajte tiste, ki vas obrekujejo, storite
dobro njim, ki vam škodujejo in molite za tiste, ki teptajo vaše pravice.
26 Pomnite, da ste otroci Boga, ki daje, da njegovo sonce vzhaja nad hudobnim in dobrim, ki
svoj dež pošilja nad krivičnega in nad pravičnega.
27 Če drugim storite tako, kakor oni delajo vam, ste zgolj sužnji in hodite po poti, ki se
konča s smrtjo.
28 Toda vi - kot otroci Luči - morate biti vodniki!
29 Storite drugim to, kar sami želite, da bi vam drugi storili.
30 Če dobro delate njim, ki so vam dobro storili, ne delate več, kakor pa delajo drugi. Tako
ravnajo cestninarji.
31 Če svoje prijatelje pozdravljate, svojih sovražnikov pa ne, ste kakor drugi ljudje. To je
pravilo cestninarjev.
32 Vi pa bodite popolni, kakor je popoln vaš Oče-Bog v nebesih.
POGLAVJE 98

Govor na gori, nadaljevanje.

Jezus podaja dvanajsterim duhovne vidike sedme, osme in desete zapovedi.
1 Postava prepoveduje prešuštvovanje. V očeh zakona pa je prešuštvovanje očitno dejanje
zadovoljitve spolnosti izven zakonske zveze.
2 V očeh zakona pa je poroka obljuba, storjena med možem in ženo vpričo duhovnika, da
radovoljno živita v vzajemni slogi in ljubezni.
3 Niti duhovniku niti uradniku ni dana oblast od Boga, da dvoje duš poveže v zakonski
ljubezni.
4 V čem obstaja zakonska vest? Mar vtem, kar ob poroki izreče duhovnik ali uradnik?
5 Ali je mar to listina, na katero je uradnik ali duhovnik zapisal potrdilo, da poročena živita
zakonsko življenje?
6 Ali je v obljubi obeh, da bosta ljubila drug drugega do smrti?
7 Ali je ljubezen strast, podrejena človekovi volji?
8 Ali mar človek svojo ljubezen lahko pobere, kakor bi pobral dragocen biser, da ga spet
lahko odloži ali nekomu pokloni?
9 Ali je moč ljubezen kupiti oziroma prodati, podobno kot ovco?
10 Ljubezen je božja moč, ki dvoje duš poveže, da postaneta eno. Ni sile na zemlji, ki bi to
zvezo mogla uničiti.
11 Telesno ločitev lahko nasilno povzroči človek ali smrt, in to le za nekaj časa, toda oba dva
se bosta zopet združila.
12 Torej najdemo zakonsko vest v tej božanski povezavi. Vse druge združitve so zgolj
slamnata vest, in kdor tako živi, greši s prešuštvovanjem.
13 Enako kakor oni, ki zadoščajo svojemu poželenju brez potrjenosti uradnika ali duhovnika.
14 A še več kot to. Moški in ženska, ki zadoščata svojemu poželenju v mislih, prešuštvujeta.
15 Tistih, ki jih je Bog združil, človek ne more ločiti. Katere pa je združil človek, žive v
grehu.
16 Na tablo postave je veliki Postavodajalec zapisal: Ne kradi.
17 Z vidika zakona tatvina postoji v tem, da človek nekaj vidnega izmakne brez vednosti ali
privoljenja tistega, kateremu ta predmet pripada.
18 Jaz pa vam rečem, da je v božjih očeh vsakdo, ki v svojem srcu poželi, kar ni njegovo, in
bi hotel lastniku to izmakniti brez njegove vednosti ali njegovega privoljenja.
19 Reči, ki jih ljudje ne vidijo s telesnimi očmi, so pomembnejše od onih, katere lahko
vidimo.
20 Človekovo dobro ime je vredno tisoč zlatnikov; če torej kdo z besedo ali dejanjem
oškoduje dobro ime svojega brata, je vzel nekaj, kar ni njegovega, torej je tat.
21 Na tabli tudi beremo: Ne bodi poželjiv do ničesar.
22 Poželjiv je, kogar razjeda želja, da bi imel nekaj, kar mu praviloma ne pripada.
23 In taka želja je po duhu postave tatvina.
POGLAVJE 99

Govor na gori, nadaljevanje.

Jezus podaja dvanajsterim duhovne vidike devete zapovedi.
1 Postava se je glasila: ne laži. Po zakonu pa je človek lagal, če je izjavil kaj neresničnega.
2 Z vidika duhovne postave pa kakršnakoli prevara ni nič drugega kot laž.
3 Človek lahko laže s pogledom ali z dejanjem, da, celo molče lahko vara, in tako se pregreši
vpričo Svetega Diha.
4 Včasih so rekli: Ne prisegaj pri svojem življenju.
5 Jaz pa vam pravim, da sploh ne prisegajte: Ne pri glavi, ne pri srcu, ne pri očesu, ne pri
roki; niti pri soncu, luni ali zvezdah.
6 Niti pri imenu Boga, niti pri imenu kateregakoli duha, dobrega ali zlega.
7 Sploh ne prisegajte, kajti prisega vam nič ne koristi.
8 Človek, čigar beseda potrebuje oporo ali potrditev kakršnekoli prisege, ni verodostojen ne
v božjih očeh in ne pred ljudmi.
9 S prisego ne morete doseči, da pade list, niti da bi se lasu povrnila njegova barva.
10 Verodostojen človek zgolj govori in ljudje vedo, da govori resnico.
11 Kdor uporablja množico besed, da bi ljudi uveril, da govori resnico, dela samo dim, da bi
zakril svojo laž.
12 Pri mnogih se zdi, kot da bi imeli dvoje src. To so ljudje, ki bi hoteli služiti dvema
gospodarjema hkrati, gospodarjema, ki sta si docela nasprotna.
13 Na sobotni dan se kažejo častilce Boga, vse druge dni pa dvorijo hudiču.
14 Nihče ne more služiti istočasno dvema gospodarjema, prav kakor ne moreš jahati na dveh
osličih, ki gresta v nasprotno smer.
15 Človek, ki skuša služiti Bogu in Belcebubu, je v nasprotju z Bogom, je pobožen hudič in
prekletstvo za ljudi.
16 Ni mogoče, da bi si ljudje zbirali zaklade istočasno v nebesih in na zemlji.
17 Resnično vam zato pravim: Dvignite svoje oči in poglejte na varne oboke nebes. Tam
naložite vsak svoj biser.
18 Tam, kjer molji in rja ne razjedajo, kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo.
19 Na zemlji ni varnih obokov, ne prostora, ki bi bil varen pred molji, rjo in tatovi.
20 Zemeljski zakladi so zgolj varljive reči, ki minejo.
21 Ne dajte se varati; vaši zakladi so sidro vaše duše, in kjer so vaši zakladi, tam bo tudi
vaše srce.
22 Ne prilepljajte svojega srca na zemeljsko; ne bodite v skrbeh za jed, pijačo in obleko.
23 Bog skrbi za tiste, ki vanj zaupajo in služijo človeštvu.
24 Poglejte ptice! S svojimi spevi slavijo Boga. Slavo večajo zemlji, ti njeni služabniki veselja.
Bog jih varuje na dlaneh svojih rok.
25 Niti vrabec ne pade s strehe, ne da bi On zanj skrbel. Vsak od njih, ki pade, bo zopet
vstal.
26 Glejte cvetlice na zemlji! V Boga zaupajo in uspevajo. S svojo lepoto in vonjavami zemlji
večajo njen blesk.
27 Glejte lilije na polju, te poslanke ljubezni! Noben človeški otrok, niti Salomon v vsem
svojem veličastvu ni bil oblečen kakor ena od njih.
28 Pa zgolj v Boga zaupajo. Iz njegove roke se hranijo, svoje glavice polagajo k počitku
njemu na prsi.
29 Če Bog tako oblači in hrani cvetlice in ptice, ki izpolnjujejo njegovo voljo, mar ne bo
hranil in oblačil svojih otrok, če njemu zaupajo?
30 Iščite najprej kraljestvo duše, božjo pravilnost, blagor ljudi, in ne godrnjajte. Bog bo ščitil
in varoval, hranil in oblačil.
POGLAVJE 100

Govor na gori, nadaljevanje.

Jezus dvanajsterim izoblikuje in predstavi praktični zakonik duhovne etike.
1 Zemeljski človek si je postavil načelo, ki se ga strogo drži:
2 Stori drugim tako, kakor delajo oni tebi. Sodi, kakor sodijo drugi; dajaj kakor dajejo drugi.
3 Toda jaz vam pravim: Dokler ste med ljudmi kot ljudje, nikar ne sodite, tako ne boste
sojeni.
4 Kakor namreč sodite, boste sami sojeni, in kakor dajete, se bo dajalo vam, če obsojate,
boste obsojeni.
5 Kadar izkazujete usmiljenje, so ljudje usmiljeni do vas, in če izkazujete ljubezen tako, da
zemeljski človek more dojeti vašo ljubezen, boste gotovo ljubljeni.
6 In tako se modri človek na tem svetu ravna do drugih, kakor si želi, da bi se drugi vedli do
njega.
7 Zemeljski človek dela dobro drugim zavoljo sebičnega dobička, ker pričakuje, da bo svoje
darove dobil pomnoženo vrnjene. Ne preneha misliti na smoter.
8 Človek je samemu sebi njiva. Njegova dejanja so semena. Kar stori drugim, naglo raste.
Čas žetve nedvomno pride.
9 Poglejte pridelek! Če je sejal veter, žanje veter, če je sejal slabo seme pohujšanja, kraje in
sovraštva, čutnosti in zlodejstva,
10 je žetev nedvoumna in mora požeti to, kar je sejal. Da, celo več. Seme proizvaja stoterni
sad.
11 Sad pravilnosti, miru, ljubezni in veselja nikdar ne more zrasti iz škodljivih semen. Sad
odgovarja semenu.
12 Kadar torej sejete, sejte seme pravilnosti, kajti bogato nagrado zagotavlja pravičnost, ne
pa kupčevalne špekulacije.
13 Zemeljski človek odklanja duhovno postavo, ker mu jemlje svobodo, da bi živel v grehu.
V njeni svetlobi ne more zadovoljevati svojih strasti in poželenj.
14 Sovraži njega, ki stopa v Svetem Dihu. Meseni človek je v davnini ubijal svete, preroke in
vidce.
15 In vas bo napadal, po krivem dolžil, vas bičal in metal v ječo, pri tem bo menil, da
izpolnjuje božjo voljo, ko vas ubija na cestah.
16 Vi pa nikar vnaprej ne obsojajte niti ne karajte njega, ki bi vam storil zlo.
17 Vsakdo ima probleme, ki so potrebni razrešitve, reševati pa jih mora vsakdo sam.
18 Človek, ki bije po vas, utegne imeti butaro grehov. Toda, kako je s tvojimi lastnimi grehi?
19 Majhen greh v nekom, ki hodi v Svetem Dihu, je v božjih očeh večji kakor pa strahotni
grehi njega, ki ni nikoli vedel za pravo pot.
20 Kako zmoreš videti iver v očesu svojega brata, medtem ko imaš v svojem polena?
21 Vzemi najprej polena iz svojega očesa, potem boš mogel videti iver v očesu svojega brata
ter mu pomagati, da jo odstrani.
22 Če imaš namreč oči polne tujkov, ne moreš videti poti, ker si slep.
23 Če slepi vodi slepega, oba zgrešita pot in zaideta v močvirje.
24 Če hočete voditi na poti k Bogu, morate imeti čist pogled in kar moč čisto srce.
POGLAVJE 101

Govor na gori, zaključek.

Dopolnilo etičnega zakonika.

Skupnost se vrne v Kafarnaum.
1 Sad od drevesa življenja je vse preveč vzvišen, da bi mogel biti hrana zemeljski pameti.
2 Če bi lačnemu psu hoteli vreči diamant, bi se obrnil proč od njega ali pa vas razjarjen
napadel.
3 Kadilo, prijetno Bogu, je v enaki meri šaljivo za Belcebuba. Nebeški kruh je, kot so otrobi
ljudem, ki niso sposobni dojeti, kaj je duhovno življenje.
4 Učitelj mora biti moder in hraniti dušo s tem, kar lahko prebavlja.
5 Če nimate za vsakega človeka njemu ustrezne hrane, zgolj prosite, pa boste prejeli,
resnobno iščite, pa boste našli.
6 Recite le Besedo in trkajte, pa se bodo vrata odprla na stežaj.
7 Nihče, ki bi prosil v veri, ne bi ostal, ne da bi prejel. Nihče ni nikdar iskal zaman. Nihče, ki
je vztrajno pravilno trkal, ni zgrešil, da bi ne našel odprtih vrat.
8 Ko vas bodo ljudje prosili kruha iz nebes, ne odvračajte se od njih in ne dajajte jim sadu od
zemeljskih dreves.
9 Če vas kdo, denimo sin, zaprosi kruha, mu boste mar dali kamen? Ali, če vas prosi ribe,
mu boste dali kačo, ki se plazi po tleh?
10 Kar sami hočete, da bi Bog vam dal, to vi dajajte ljudem.
11 Je pot, ki vodi do popolnega življenja. Malo jih je, ki jo odkrijejo na enkrat.
12 To je ozka pot. Vije se mimo skal in mimo pasti mesenega življenja. Toda na poti sami ni
ne pasti in ne skal.
13 Je tudi pot, ki vodi v prostaštvo in zahtevnost. To je široka pot in mnogi stopajo po njej.
Vije se skozi gaje užitkov mesenega življenja.
14 Bodite čuječi! Mnogi so namreč, ki trdijo, da hodijo pot življenja, medtem pa hodijo pot
smrti.
15 So pa varljivi v besedi in dejanju; pravi lažnivi preroki. Odevajo se v ovčje kožuhe,
medtem ko so kruti volkovi.
16 Dolgo se ne morejo prikrivati. Ljudje jih spoznajo po njihovih sadovih.
17 Ni moč trgati grozdja s trnja, ne smokev z omele.
18 Sadež je otrok drevesa in kakršni starši, takšen otrok. Vsako drevo pa, ki ne nosi zdravih
sadežev, bo izkoreninjeno in vrženo vstran.
19 Ker nekdo dolgo in glasno moli, to ni znamenje, da je svet. Niso vsi, ki molijo, v
kraljestvu duše.
20 Znotraj kraljestva duše prebiva, kdor živi sveto življenje, kdor izpolnjuje božjo voljo.
21 Dober človek pošilja od obilja svojega srca blaženost in mir vsemu svetu.
22 Zloben človek pa oddaja misli, ki uničujejo in sušijo upanje in veselje ter svet
napolnjujejo z bedo in stisko.
23 Ljudje mislijo, delajo in govorijo iz obilja lastnega srca.
24 Ko pa pride ura razsodbe, bodo mnogi nastopili kot zagovorniki samih sebe in si bodo z
besedami skušali pridobiti naklonjenost sodnika.
25 Rekli bodo: - Glejte, mnogo del smo opravili v imenu Vsemogočnosti.
26 Ali nismo prerokovali? Ali nismo ozdravljali vse vrste bolezni? Ali nismo zle duhove
izganjali iz obsedencev?
27 Sodnik pa bo rekel: - Ne poznam vas. Sluzili ste Bogu v besedah, medtem ko ste v srcu
častili Belcebuba.
28 Zlobnež se lahko poslužuje sil življenja in izvaja množico mogočnih del. Proč od mene,
vi, ki delate zlo. 29 Človek, ki sliši besede življenja, pa jih ne izvaja, je podoben onemu, ki si gradi hišo na
pesek; ko pridejo tokovi, jo odplavijo in vse je zgubljeno.
30 Kdor pa sliši besede življenja ter jih ohrani v poštenem in iskrenem srcu, jih varuje kot
zaklad in živi sveto življenje,
31 ta je podoben človeku, ki svojo hišo zida na skalo. Lahko pridrvijo tokovi voda, lahko
pihajo vetrovi, lahko nevihte udarjajo po hiši, a ta stoji nepremično.
32 Pojdite in gradite svoje življenje na trdni skali resnice, pa ga vse sile zlega duha ne bodo
mogle omajati.\"
33 Tako je Jezus končal svoje govore na gori, nato pa se je z dvanajsterico vrnil v
Kafarnaum.
POGLAVJE 102

Dvanajsteri v Jezusovem domu.

Jezus jim razloži skrivni nauk.

Prepotujoč vso Galilejo, uče in zdravijo.
1 Dvanajst apostolov je z Jezusom šlo v njegov dom in tam so se mudili določeno število dni.
2 Jezus jim je veliko govoril o notranjem življenju, kar zdaj ne more biti zapisano v knjigah.
3 V Kafarnaumu pa je živel premožen mož, rimski stotnik, ki je ljubil Jude in jim je zgradil
sinagogo.
4 Eden služabnikov tega moža je bil paralitičen in blizu smrti.
5 Vojaški poveljnik je poznal Jezusa in je slišal, da je s sveto Besedo ozdravljal bolnike.
6 Preko judovskih starešin je sporočil Jezusu svojo prošnjo za pomoč.
7 Jezus je priznal stotnikovo vero in takoj šel ozdravit bolnega. Spotoma ga je stotnik
prestregel in rekel:
8 \"Glej, Gospod, ne gre, da bi ti hodil v mojo hišo, ker nisem vreden navzočnosti božjega
moža.
9 Sem človek vojne in živim z njimi, ki ubijajo človeško življenje.
10 Kdor prihaja reševat, se gotovo ne bi počutil dobro, če bi moral stopiti pod mojo streho.
11 Če hočeš izgovoriti Besedo, vem, da bo moj služabnik ozdravel.\"
12 In Jezus se je okrenil ter rekel njim, ki so mu sledili:
13 \"Poglejte stotnikovo vero! Takšne vere nisem našel niti v Izraelu.
14 Poglejte, gostija je pripravljena za vas. Toda medtem ko dvomite in čakate, pride tujec v
veri in vzame kruh življenja.\"
15 Obrnil se je k možu in rekel: \"Lahko se vrneš in zgodilo se bo, kakor veruješ: Tvoj
služabnik živi.\"
16 Zgodilo se je, da je ob času, ko je Jezus govoril besedo, hromi vstal in bil zdrav.
17 Mesijanska skupnost pa je odšla učit po deželi. Ko so prišli do Naima, mesta ob cesti na
Hermon, so zagledali množico blizu mestnih vrat.
18 Ven je prihajal pogrebni sprevod, ki je spremljal truplo umrlega sina neke vdove.
19 Bil je njen edini otrok in žalujoča je mati omahovala v bolesti. Tedaj ji je Jezus rekel: \"Ne
jokaj, jaz sem življenje, tvoj sin bo živel!\"
20 In Jezus je dvignil roko, da so nosači obstali.
21 Dotaknil se je nosilnice in zaklical: \"Mladenič, vrni se!\"
22 Duša se je povrnila. Telo mrtvega je znova oživelo. Mladenič je sedel in začel govoriti.
23 Ob tem prizoru je ljudstvo strme vzklikalo: Hvaljen bodi Bog!
24 Judovski duhovnik stopi v ospredje in reče: \"Zares, mogočen prerok je vstal!\" in vse
ljudstvo je odgovorilo: Amen.
25 Dvanajsteri so z Jezusom potovali dalje. V mnogih mestih Galileje so učili in ozdravljali
bolne, nato pa so se znova vrnili v Kafarnaum.
POGLAVJE 103

V Jezusovem domu.

Jezus slednje jutro poučuje dvanajstere in duhovne mojstre iz tujine.

Jezus sprejme poslance glasnika Janeza in temu sporoči spodbudne besede.

Hvali Janezov značaj.
1 Jezusov dom je bil šola, kjer so dvanajsteri in duhovniki od drugod v zgodnjih jutranjih
urah prejemali pouk o božjih skrivnostih,
2 Tam so bili navzoči duhovniki iz Kitajske, Indije, Babilona, Perzije, Egipta in Grčije.
3 Ti so prišli, da bi sedli k Jezusovim nogam in se učili modrosti, ki jo je prinesel ljudem.
Tako bi lahko svoje ljudi učili, kako sveto živeti.
4 In Jezus jim je razlagal, kako poučevati. Govoril jim je o preizkušnjah na poti in kako lahko
le-te koristijo človeku.
5 Učil jih je, kako sveto živeti, da bi lahko premagali smrt.
6 Razlagal jim je, kako bi se končalo zemeljsko življenje, ko bi človek enkrat dosegel zavest,
da sta on in Bog eno.
7 Ure popoldneva so bile določene za množice, ki so prihajale,da bi se učile, kako živeti, in
da bi dosegle ozdravljenje od bolezni. Mnogi so verovali in prejeli krst.
8 V svoji ječi ob Mrtvem morju je glasnik Janez zvedel o vseh mogočnih delih, ki jih je Jezus
opravljal.
9 Njegovo ujetniško življenje je bilo zelo mučno, zato je bil hudo nesrečen in je začel
dvomiti.
10 Rekel si je: Sprašujem se, ali je ta Jezus zares Kristus, o katerem so pisali preroki.
11 Sem se morda v svojem delovanju zmotil? Sem bil zares od Boga poslani, da pripravim
pot njemu, ki naj bi odrešil naše ljudstvo Izrael? -
12 Nato je poslal nekatere od svojih prijateljev, ki so ga obiskovali v jetniški celici, da bi šli v
Kafarnaum in poizvedeli o tem možu ter mu javili, kar bodo ugotovili.
13 Možje so našli Jezusa v njegovem domu ter mu rekli: \"Glej Janez nas pošilja z
vprašanjem, ali si ti Kristus ali pa mora on še priti.\"
14 Jezus pa ni odgovoril. Prosil je le može, naj nekoliko dni ostanejo, da bodo lahko sami
videli in slišali.
15 Videli so ga, kako je zdravil bolne, hromim dal, da so hodili, gluhim, da so slišali, slepim,
da so spregledali.
16 Videli so ga izganjati hude duhove iz njih, ki so bili obsedeni. Videli so ga obujati mrtve.
17 Slišali so ga oznanjati Blagovest ubogim.
18 Nato jim je Jezus rekel: \"Odpravite se odtod in se vrnite k Janezu, da mu poveste, kar ste
videli in slišali. Potem bo vedel.\" Odšli so.
19 Množicam, ki so bile tam, je Jezus rekel: \"Nekoč ste se v trumah zbirali ob bregovih
Jordana, napolnili ste puščavo.
20 Čemu ste hodili tjakaj? Kaj ste hoteli videti? Morda drevje judovske in cvetlice hetske
dežele? Ali pa ste šli gledat nekoga, oblečenega v kraljevska oblačila? Ali pa, da bi videli
preroka in vidca?
21 Povem vam, ljudje, da ne veste, koga ste videli. Preroka? Da, in še več! Poslanca, ki ga je
Bog poslal, da pripravi pot temu, kar danes vidite in slišite.
22 Med ljudmi na zemlji ni nikoli živel večji od Janeza.
23 Poslušajte, kaj vam povem; ta mož, ki ga je Herod vklenil v verige in vrgel v jetniško
celico, je božji Elija, ki se je vrnil na zemljo.
24 Elija, ki ni šel skozi vrata smrti, katerega telo tega mesa se je bilo preobrazilo, on pa se je
prebudil v raju nebes.
25 Ko je Janez nastopil in pridigal Blagovest pokore v očiščevanje duše, je preprosto ljudstvo
verovalo ter so prejemali krst.
26 Učitelji postave in farizeji pa niso sprejemali naukov tega moža. Niso se dajali krstiti.
27 Poglejte, zavrnjene priložnosti se nikdar več ne povrnejo.
28 Glejte, ljudje so nestalni kakor morsko vodovje. Poskušajo, kako bi se mogli otresti in biti
prosti pravil življenja.
29 Prišel je Janez, ki ni jedel kruha, niti ni pil vina. Živel je kar najbolj preprosto, proč od
ljudi. In ljudstvo je menilo, da je obseden.
30 Pride drugi, ki je in pije in živi v domovih, kakor drugi ljudje, in ljudstvo pravi: Požrešnež
je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov.
31 Gorje vam, mesta galilejske doline, kjer se godijo vsa ta velika dela božja! Gorje
Korozainu in gorje Betzajdi!
32 Če bi se v Tiru in Sidonu zgodilo le pol tega, kar se je zgodilo v vaju, že davno bi se bili
spokorili in krenili na pravo pot.
33 Ko bo prišel sodni dan, bosta Tir in Sidon razglašena za vrednejša od vaju.
34 Onadva namreč nista prezirala svojih darov, medtem ko sta vidve zavrgli dragoceni biser.
35 Gorje ti, Kafarnaum! Glej, danes si poveličan, potem pa boš ponižan!36 Če bi se v mestih nižine, Sodomi in Gomori, zgodila mogočna dela, kakor so se zgodila v
tebi, poslušali bi bili in se vrnili k Bogu in ne bi bili uničeni.
37 Njuna nevednost jima je bila v pogubo. Bili sta brez luči. Toda vi ste slišali in vam je bila
dana jasnost.
38 Luč življenja se javlja nad vašimi griči in vse galilejske obale žarijo v svetlobi.
39 Gospodovo veličastvo se razodeva na vsaki cesti, vsaki sinagogi in v vsaki hiši. Toda vi
odklanjate luč.
40 Glejte, zato vam pravim: Pride dan sodbe, ko bo Bog bolj usmiljen z mestoma v dolini
kakor pa z vami tu gori.\"
POGLAVJE 104

Jezus uči množice.

Navzočnost pri slavju v Simonovi hiši.

Posvetna kurtizana ga mazili z dragocenim balzamom.

Simon ga kara in Jezus govori o napačnem ugledu.
1 Jezus je opazoval množice, ki so pritiskale okoli iz sebičnih nagibov.
2 Tam so bili izobraženci, premožni in ugledni, toda Kristusa niso poznali.
3 Oči so jim bile zasenčene od bleska ničnih sebičnih interesov. Zato niso videli Kristusa.
4 Čeravno so stopali v svetlobi, so vendarle tavali v temi - tema je bila kot smrtna noč.
5 Tedaj je Jezus svoj pogled dvignil k nebesom ter rekel:
6 \"Zahvaljujem se ti, Sveti-Eden nebes in zemlje, da luč, ki je modrim in velikim skrita,
razodevaš malim.\"
7 Nato se je okrenil k množicam in rekel: \"Ne prihajam k vam v imenu človeka, niti ne iz
svoje lastne moči.
8 Modrost in moč, ki vam jo prinašam, je od zgoraj; to je modrost in moč Boga, ki ga mi
molimo.
9 Besede, ki jih govorim, niso moje besede. Dajem vam to, kar sam prejemam.
10 Pridite k meni vsi vi, ki se trudite in vas pritiskajo težka bremena, in jaz vam bom
pomagal.
11 Vzemite nase z menoj jarem Kristusov, ki ne pritiska in je lahek.
12 Skupno bomo zlahka kos bremenom življenja in se bomo veselili.\"
13 Neki farizej, z imenom Simon, je pripravil gostijo, in Jezus je bil častni gost.
14 Ko pa so sedeli okrog mize, je prišla neka prešuštnica, ki je bila po tem, kar je od
Jezusovih del prejela in pri njih videla, osvobojena grešne poželjivosti.
15 Ne da bi bila povabljena, je prišla z alabastrno škatlico dragocenega olja in ko so se
gostje naslonili nazaj, je prišla k Jezusu, vsa srečna, da je osvobojena greha.
16 Prelivajoč solze, je poljubljala njegove noge in jih brisala s svojimi lasmi ter mazilila z
dišečim oljem.
17 Simon pa si je mislil, ne da bi to svojo misel izrekel: Ta mož ni prerok, ker bi sicer vedel,
kdo je ta žena, ki se mu bliža, in bi jo odgnal.
18 Jezus pa je vedel za njegove misli in mu je rekel: \"Moj gostitelj, imam ti nekaj
povedati.\"
19 Simon je odvrnil: \"Povej! \"
20 In Jezus mu je rekel: \"Greh je pošast zlega. Lahko je majhen, lahko je velik, lahko je
dejanje, lahko nekaj nestorjenega.
21 Zdaj pazi: Nekdo živi v grehu, končno pa se le izkoplje iz njega. Drugi je pozabil storiti
svojo obveznost, pa to popravi, in odpuščeno mu je. Kdo od teh dveh pa je zasluzil večjo
nagrado?\"
22 In Simon je odvrnil: \"Tisti, ki je zmagal nad zablodami življenja.\"
23 Jezus mu da priznanje: \"Prav si rekel.
24 Poglej pa to ženo, ki je moje noge okopala s svojimi solzami, jih brisala s svojimi lasmi in
mazilila z dragocenim balzamom.
25 Leta je živela v grehu, toda ko je slišala besede življenja, je iskala odpuščanja in ga je
našla.
26 Ko pa sem prišel v tvojo hišo, mi kot gostu nisi dal v skledi vode, da bi si mogel umiti
roke in noge, kar mora storiti vsak pravi Jud, preden sede za mizo.
27 Zdaj pa mi, Simon, povej, kdo zasluži večjo pohvalo, ta žena ali ti?\"
28 Simon mu ni odgovoril.
29 Tedaj je Jezus rekel ženi: Tvoji grehi so vsi odpuščeni. Tvoja vera te je rešila. Pojdi v
miru.\"
30 Gostje pa, ki so sedeli okrog mize, so začeli govoriti sami pri sebi: Kakšne vrste človek je
to, da govori: Tvoji grehi so ti odpuščeni.
POGLAVJE 105

Ob podpori številnih svetnih žen pripravi skupina veliko misijonsko potovanje.

V svojem pouku Jezus hvali iskrenost in zavrača hinavstvo.

Govori o grehu proti Svetemu Dihu.
1 Mnogo žena, ki so bile zelo premožne in so prebivale v drugih mestih Galileje, je prosilo
Jezusa in dvanajstere, da bi skupno z duhovnimi mojstri tujih dežel prišli tjakaj učit in
zdravit.
2 Med temi stremečimi je bila Marija Magdalena, nekdaj v oblasti sedmerih blodečih duhov
ozračja, katerih pa jo je osvobodila vsemogočna Beseda, ki jo je izgovoril nad njo Jezus;
3 Suzana, posestnica obširnega imetja v Cezareji in Filipovi;
4 Johana, žena Huze, ki je bil Herodov dvorjanik;
5 Rahela, doma s tirske obale,
6 in druge, od onkraj Jordana in Galilejskega morja.
7 Obilno so poskrbele za sredstva in trikrat po sedem mož se je odpravilo v ono smer.
8 Pridigali so Blagovest o Kristusu in krščevali množice, izpovedujoče svojo vero. Zdravili so
bolne in obujali k življenju mrtve.
9 Jezus je delal in učil od zgodnega jutra ves dan, pozno v noč, ni prekinil niti, da bi jedel.
10 Njegovi prijatelji so se vznemirjali v bojazni, da obnemore zaradi izčrpanosti. Polastili so
se ga in bi ga hoteli s silo odpeljati, da bi počil.
11 Jezus jih zato ni karal, rekel pa je: \"Mar niste brali, da bo Bog svojim angelom naročil
skrbeti za mene?
12 Da me bodo čuvali in ne bodo dopustili, da trpim pomanjkanje?
13 Povem vam, možje, medtem ko razdajam svoje sile tem zaskrbljenim čakajočim trumam,
čutim, kot da sam počivam na božjih ramah.
14 Njegovi blagoslovljeni poslanci mi prinašajo navzdol kruh življenja.
15 En samkrat je v človeškem življenju ugoden čas (za njegovo zveličanje).
16 To ljudstvo je zdaj voljno, da sprejema resnico. Zdaj je zanj zveličavni čas, zdaj je naš čas
zveličanja.
17 Če pa jih ne poučujemo, dokler moremo, bo ta čas minil, plima bo prešla v oseko.
18 Utegne se zgoditi, da drugič ne bodo več voljni slišati resnice. Povejte mi, kdo bo nosil
krivdo?\"
19 In tako je dalje učil in ozdravljal.
20 Med množicami so bili ljudje vseh miselnih tokov. Glede na to, kaj je Jezus govoril, so se
njihovi nazori razhajali.
21 Nekateri so v njem gledali Boga in ga hoteli moliti, drugi spet so v njem videli hudobca
izpod zemlja in bi ga hoteli pahniti v prepad.
22 Spet drugi so na vse načine poskušali, da bi mogli živeti dvojno življenje. Podobno kot
mladi levi na določenem kosu zelje, ki si nadenejo barvo tega, na čemer počivajo.
23 Ti ljudje, brez vsakršnega zaledja, so bili zdaj prijatelji, zdaj nasprotniki, kakor se jim je
zdelo, da jim bolj koristi.
24 Jezus pa je rekel: \"Nihče istočasno ne more služiti dvema gospodarjema.
25 Vsi ljudje se ali dvigajo ali pa gredo navzdol, ali grade ali pa rušijo.
26 Če se ne trudite, da bi zbirali dragoceno zrnje, potem ga mečete proč.
27 Figamož je, kdor bi se delal prijatelja ali pa nasprotnika, zato da ugaja ljudem.
28 Nikar, možje, samih sebe ne varajte s svojimi mislimi. Kar je v srcu, to prej ali slej
postane očitno.
29 Hinavščina bo dušo uničila tako nedvomno kot dih Belcebuba. Angeli varuhi bolj cenijo
iskrenega zlobneža kakor pa hinavskega pobožnjaka.
30 Če hočete prekleti sina človekovega, tedaj storite to naravnost in glasno.
31 Kletev je strup za tvojo notranjost. Če jo držiš v sebi ali požiraš vase, ostane
neprebavljena. Potem, glej, bo zastrupila slednji atom tvoje duše.
32 Če se pregrešiš nad človeškim otrokom, ti bo lahko odpuščeno in svojo krivdo lahko
poravnaš z dejanji ljubeznivosti in ljubezni.
33 Če pa se pregrešiš proti Svetemu Dihu, s tem da ga preziraš, ko bi ti hotel On odpreti
vrata do življenja,
34 ali pa zapreš okna svoje duše, ko bi ti on hotel izliti v srce Luč Ljubezni ter ga očistiti z
božjim ognjem,
35 tvoja krivda ne bo izbrisana ne v sedanjem življenju in ne v prihodnjem.
36 Zapravljena priložnost se ne vrne, pa boš moral čakati, da se bodo vrste obdobij znova
začele.
37 Šele tedaj bo Sveti Dih ognje tvojega življenja ponovno razpihal, da jih razvname v živ
plamen.
38 Tedaj bo znova odprl vrata in ti mu lahko dovoliš vstopiti, da bo vedno s teboj prebival.
Lahko pa ga boš znova prezrl in potem spet in spet.
39 Vi, možje Izraela, zdaj je tu priložnost za vas.
40 Vaše drevo življenja je varljivo drevo. Košatega ga dela obilica listja, njegove veje se
upogibajo od sadežev.
41 Glejte, vaše besede so listje, vaša dela so sadeži.
42 Poglejte, ljudje so trgali jabolka z vašega življenjskega drevesa, pa so jih našli polna
grenkobe. In črvi so jih razjedli vse do koščic.
43 Glejte to smokvino drevo ob poti, tako polno listja in nerabnih sadov!\"
44 In tedaj je Jezus izrekel besedo, znano duhovom narave, pa glej, že je stalo tam
smokvino drevo s povsem uvelim listjem.
45 Nato je znova povzel besedo: \"Glejte, Bog bo izrekel Besedo, vi pa boste stali kot uvelo
smokvino drevo ob zahajajočem soncu.
46 Vi, možje iz Galileje, pošljite po obrezovalca, da pride med vas, preden bo prepozno.
Dovolite mu, da odreže vaše nekoristne veje in varljivo listje, pa pustite soncu, da sije skozi
vas.
47 Sonce je življenje in to, kar je v vas nerabno, lahko spremeni, da bo postalo vredno.
48 Vaše življenjsko drevo je dobro, le da ste ga tako dolgo negovali z roso jaza in z meglo
mesenosti, kar je pregnalo sončni sij.
49 Povem vam, vi možje, da boste morali odgovarjati Bogu za vsako nekoristno besedo, ki jo
izgovorite, in za vsako zlo dejanje, ki ga storite.\"
POGLAVJE 106

Skupina je v Magdali.

Jezus ozdravi moža, ki je bil slep, gluh in obseden.

Poučuje ljudstvo.

Medtem pride k njemu njegova mati, bratje in Mirjam.

Uči o družinskih odnosih.

Ljudstvu predstavi Mirjam in ona poje svoje pesmi o zmagi.
1 Magdala je ob Genezareškem jezeru, in tamkaj je skupina učila.
2 Prinesli so obsedenega moža, ki je bil slep in nem. Jezus je izgovoril Besedo in takoj so zli
duhovi odšli. Mož je spregovoril in odprle so se mu oči, da je videl.
3 To je bilo od najveličastnejših učenikovih del, ki so jih ljudje videli. In vsi so strmeli.
4 Tam so bili farizeji. Napolnjevala jih je zavistna jeza. Stikali so za vzrokom, da bi ga lahko
obsodili.
5 Rekli so: \"Da, resnično, Jezus dela mnoga mogočna dejanja. Toda ljudje morajo vedeti, da
je v zvezi z Belcebubom.
6 Čarovnik je, črno magijo počenja, podobno kot Simon Cerus. Dela, kakor sta v Mojzesovih
dneh delala Jan in Jamber.
7 Satan, poglavar zlih duhov, je namreč njegova zaslomba ponoči in podnevi in v Satanovem
imenu izganja duhove, v njegovem imenu zdravi in obuja k življenju umrle.\"
8 Toda Jezus je poznal njihove misli. Rekel jim je: \"Vi možje, vi ste učitelji in poznate
postavo. Karkoli je naperjeno proti samemu sebi mora pasti. Hiša, ki je needina, ne more
obstati.
9 Kraljestvo, v katerega notranjosti divjajo boji, je zapisano uničenju.
10 Če Satan izganja zle duhove, kako more obstati njegovo kraljestvo?
11 Če jaz z Belcebubom izganjam hudobce, s kom jih izganjate vi?
12 Če pa v svetem imenu Boga izganjam zle duhove, dajem hromim, da hodijo, gluhim, da
slišijo, slepim, da vidijo, nemim, da govore, ali ni potem božje kraljestvo prišlo k vam?\"
13 Farizeji so ostali brez besed. Nič niso odgovorili.
14 Medtem ko je Jezus še govoril, se mu je približal sel in rekel: \"Tvoja mati in tvoji bratje,
učenik, želijo s teboj govoriti.\"
15 Jezus pa je odgovoril: \"Kdo je moja mati in moji bratje? Kdo so ti?\"
16 Nato se je obrnil do tujih učiteljev in dvanajsterih:
17 \"Glejte, ljudje priznavajo svoje mater, očete, sestre, brate tu v mesu. Ko pa bo pretrgana
koprena in bodo ljudje stopali v območje duše,
18 tedaj se bojo razkrojile nežne niti ljubezni, ki vežejo v družine sorodnike po telesnem
rojstvu.
19 Ne tako, da ne bi bilo več ljubezni do kogarkoli. Toda ljudje bodo v vsem videli
materinstvo, očetovstvo, sestrstvo, bratstvo človeštva.
20 Zemeljske družinske skupnosti se bodo vse izgubile v univerzalni božanski ljubezni in
tovarištvu.\"
21 Nato je rekel množicam: \"Kdorkoli živi in izvršuje božjo voljo, je otrok Boga in je meni
mati, oče, sestra, prijatelj.\"
22 Nato se je umaknil, da je šel govorit z materjo in s svojimi ostalimi sorodniki po mesu.
23 Toda on je videl več kakor pa le nje. Dekle, ki je nekdaj prešinila vso njegovo dušo z
ljubeznijo, z ljubeznijo onkraj vsakega sorodstva po mesu,
24 ona, ki je bila najtežja skušnjava v templju Heliopolis ob bregu Nila, ki je njemu pela
svete speve, je bila tam.
25 Dvoje sorodnih duš se je prepoznalo in Jezus je dejal:
26 \"Poglejte, Bog nam je namreč naklonil silo, ki je ljudje ne dojemajo, silo čistosti in
ljubezni.
27 Zato, da daje več luči bremenom sedanjosti, zato da je balzam ranjenim dušam.
28 Zato, da množico pridobiva za plemenitejša pota s posvečenim petjem in svetim
življenjem.
29 Dejansko, Mirjam, ki je stala ob morju in pela spev zmagoslavja, medtem ko je Mojzes
stopal na čelu, ona bo znova zapela.
30 In vsi nebeški zbori se bodo pridružili ter peli radostni odpev:
31 Mir, mir na zemlji! Blaga volja ljudem!\"
32 In Mirjam je stopila pred čakajočo množico ter znova zapela zmagoslavne speve, ljudstvo
pa je odmevalo: Amen.
POGLAVJE 107

Farizej zahteva od Jezusa znamenja za njegovo mesijanstvo.

Jezus ga zavrne, ker da ne priznava znamenj, ki so na voljo brez prestanka.

Jezus opozarja ljudstvo, naj sprejema luč, zato da sami postanejo luč.
1 Iz množice je stopil pred Jezusa neki vase zagledani farizej in mu rekel:
2 \"Gospod, mi bi hoteli, da nam dokažeš, če si resnično Kristus, ki ima priti, tedaj gotovo
lahko storiš, česar črni magi niso zmožni narediti.
3 Glej, oni znajo govoriti in nase priklepati množice s silo svojih besed. Potem znajo
ozdravljati bolne in izganjati hude duhove iz njih, ki so obsedeni.
4 Sposobni so obvladovati viharje. Ogenj, zemlja in ozračje se pokoravajo njihovim besedam
in odgovarjajo.
5 Če se torej zdaj ti dvigneš na ta stol ter boš od tam poletel čez morje, bomo verovali, da si
od Boga poslan.\"
6 Jezus pa je odvrnil: \"Noben črni mag ne živi sveto. Vsak dan pa imate dokaz Kristusovega
življenja.
7 Toda vi, zlobni in prešuštni farizeji, ne morete videti duhovnih znamenj, ker so vam
duhovne oči polne mesenega jaza.
8 Zahtevate znamenja, da zadostite svoji radovednosti. Stopate na najnižji ravni mesenega
življenja in kričite: Čudeže! Videti hočemo znamenja, potem bomo verovali.
9 Nisem bil poslan na zemljo, da odkupujem vero, podobno kot na cestah ljudje kupujejo
ribe, sadje in drugo ceneno blago.
10 Nekateri kot da menijo meni narediti uslugo, če izpovedujejo svojo vero vame in v
svetega Kristusa.
11 Kakšen pomen pa bi imelo zame kot človeka, de vi verujete ali pa ne?
12 Vera ni nekaj, kar je moč kupiti z denarjem. Tudi ni mogoče vere prodajati za zlato.
13 Nekoč je berač - ime mu je bilo Mart - iz množice zavpil: Daj mi srebrni kovanec, pa bom
veroval vate.
14 In vi ste kakor ta berač. Ponujate mi svojo vero v zameno za znamenja.
15 Jaz pa bom vsemu svetu dal znamenje v potrdilo, da Kristus prebiva v meni.
16 Vi vsi ste brali zgodbo o Joni in ribi. V njej je povedano, da je prerok prebil tri dni in tri
noči v trebuhu velikanske ribe, nato je prišel spet ven.
17 Sin človekov bo ostal tri dni in tri noči v osrčju zemlje in bo nato spet prišel ven. Ljudje
bodo videli in ugotavljali:
18 Glejte, luč utegne tako žareti, da ljudje ničesar ne morejo videti.
19 Luč Duha se je tako žareča pojavila nad Galilejo, da ste zdaj vi, ki me poslušate, slepi.
20 Morda ste brali besede preroka Azraela, ki je rekel: Luč bo močno žarela v nočno temo,
toda ljudje tega ne bodo razumeli.
21 Ta čas je zdaj tukaj. Luč žari na vso moč. Vi pa tega ne vidite.
22 Kraljica iz Sabe je sedela v najbolj črni noči, a hrepenela je po luči.
23 Prišla je, da bi iz Salomonovih ust slišala besede modrosti. Verovala je.
24 Postala je goreča živa bakla in je po svoji vrnitvi domov razsvetljevala vso Arabijo.
25 Večji od Salomona je tukaj. Tukaj je Kristus. Vzšla je Zvezda Danica, vi pa luč zametavate.
26 Spomnite se na Ninive, mesto pokvarjenosti v Asiriji, katero je Bog sklenil uničiti s
potresom in ognjem, če se ljudstvo ne bi spreobrnilo na pot pravičnosti.
27 Tedaj je Jona povzdignil svoj glas: V štiridesetih dneh bodo Ninive razrušene in vse
njihovo blagostanje bo mimo.
28 Ljudje so slišali in verovali. Spreobrnili so se na pot pravičnosti. In glejte, njihovo mesto
ni bilo razrušeno, vse njihovo bogastvo je ostalo.
29 Vi, možje iz Galileje, povem vam, da bosta Arabija in Ninive na sodni dan pričevali proti
vam.
30 Glejte, vsakdo namreč, kateremu jaz govorim, ima v sebi vso silo božjega ognja. Toda v
vas leži mrtva.
31 Voljo dušijo mesena poželenja, zato ni sposobna, da bi etre ognja razgibala v valovanje
luči.
32 Zato glejte na svojo dušo in si odgovorite: Ali ni luč v njej temna ko noč?
33 Noben drug dih, ampak edino Sveti Dih more ognje vašega življenja razvneti v žive
plamene, da bodo žareli.
34 Sveti Dih pa samo v srcih čistosti in ljubezni razvname etre ognja, da bodo žareli.
35 Poslušajte torej, vi možje iz Galileje, očistite svoja srca, dovolite Svetemu Dihu, da vstopi,
in vaša telesa bodo polna svetlobe.
36 In podobno mestu na gori bo vaša luč svetila daleč naokrog, da bo lahko razsvetljevala
pot drugim ljudem.
POGLAVJE 108

Jezus kara ljudstvo zavoljo sebičnosti.

Dvanajsteri z njim na slavju, kjer ga farizeji obsojajo, ker se pred jedjo ne umije.

Jezus razkrije hinavščino vodilnih krogov in nad njimi izreče zle napovedi.
1 Množice so se pustile razvnemati sebičnim mislim. Nihče ni priznaval drugemu njegovih
pravic in potreb.
2 Močnejši so šibkejše potiskali vstran in v svoji neučakanosti teptali po njih, zato da bi zase
prvi prejeli dobrine.
3 In Jezus je rekel: \"Glejte kletko neukročenih zveri, jamo sikajočih kač! Tako ste ponoreli
od peklenskega poželenja po sebičnem dobičku!
4 Povem vam, možje, da so ljudem, ki ne vidijo preko samih sebe, sebično pridobljene
dobrine prividi, ki izpuhtijo v jutranji svetlobi.
5 So neresnične, torej le mimoidoče. Danes ima sebična duša hrano, a ta ji ne ustreza. Duša
pa, ki hrane ne prebavlja, tudi ne raste, vedno znova pa se mora nasičevati.
6 Poglejte sebičneža, ki ga je obsedel duh iz ozračja. Vsemogočna Beseda pa tega duha
izžene.
7 Ta potuje skozi izsušene kraje, da najde sebi mesta, tod ne najde ga.
8 Nato se vrne tja, od koder je bil izgnan. Sebičnež je namreč pozabil zapreti in zakleniti
vrata.
9 Nečisti duh najde stanovanje pometeno in pospravljeno. Vstopi in vzame k sebi še sedem
drugih, še bolj nečistih duhov kakor pa je sam. In tam nato prebivajo.
10 Zadnji človekov položaj je več ko sedemkrat bednejši, kakor pa je bil prvi.
11 Tako se godi vam, ki si prisvajate dobrine, ki pripadajo drugim.\"
12 Medtem ko je Jezus govoril, je neka žena ob njem vzkliknila: \"Presrečna mati tega
božjega moža!\"
13 Jezus pa je rekel: \"Da, blagor njej. Toda dvakrat blagor njemu, ki sliši božjo besedo, jo
sprejme in po njej živi.\"
14 Neki premožni farizej je priredil pojedino, na kateri so bili kot gostje Jezus in dvanajsteri,
skupaj z duhovnimi mojstri od daleč.
15 Jezus pa si ni umil rok, preden je sedel k mizi, kot to predpisujejo najstrožja farizejska
pravila. Ko je farizej to opazil, se je močno začudil.
16 Jezus pa mu je rekel: \"Moj gostitelj, zakaj se čudiš, da si nisem umil rok?
17 Vem, da si farizeji pred jedjo umivajo roke in noge. Vsak dan si čistijo telo, medtem pa,
glejte, je njihova notranjost polna navlake.
18 Njihova srca so polna hudobije, oderuštva in goljufije.
19 Ali ni Bog, ki je ustvaril zunanjost telesa, tudi Stvarnik njegove notranjosti?\"
20 Nato je nadaljeval: \"Gorje vam, vi farizeji! Z desetino obdavčujete ljudi za meto in vsako
travico, prezirate pa božjo sodbo in božjo ljubezen.
21 Gorje vam, vi farizeji! Potegujete se za prve sedeže v sinagogah in na sodiščih ter
pričakujete, da vas ljudje pozdravljajo na javnih trgih.
22 Gorje vam, vi nališpana deželska gosposka! Po vašem ravnanju sodeč, bi vas nihče ne
mogel imeti za služabnike Gospoda vojnih trum.\"
23 Blizu njega sedeči mož postave je pripomnil: \"Učenik, tvoje besede so ostre. In vse, kar
govoriš, je obsodba proti nam. Zakaj to?\"
24 Jezus je odgovoril: \"Gorje vam, učitelji postave! Velika bremena nalagate človeškim
otrokom, da, mnogo pretežavna zanje, vi sami pa nočete priti na pomoč komurkoli v še tako
lahki zadevi.
25 Gorje vam! Vi postavljate prerokom in vidcem v čast nagrobne spomenike. Onim, ki so jih
vaši očetje umorili. Sami pa se udeležujete zločinov.
26 Samo poglejte! K vam Bog znova pošilja svete može apostole, preroke, vidce. Vi pa jih
preganjate.
27 Blizu je čas,ko boste proti njim nastopali na sodiščih, jih sramotili po cestah, metali v ječe
in morili s peklenskim zadoščenjem.
28 Povem vam, možje, da je prelita kri vseh svetih mož božjih, od pravičnega Abela pa do
krvi Zaharije, očeta svetega Janeza,
29 ki je bil umorjen ob oltarju v svetišču,
30 da je kri teh svetih mož bolj pordečila roke tega brezbožnega rodu.
31 Gorje vam, vi učitelji postave! Ljudem trgate iz rok ključe spoznanja,
32 zapirate jim vrata; sami ne vstopite, pa nočete, da bi vstopali oni, ki so voljnega srca.\"
33 Farizeje, učitelje postave in pismouke so njegove besede izzivale. Užaljeni so nanj izlivali
sramotenje in zaničevanje.
34 Resnica, ki jo je razglasil, je delovala kot blisk z neba. Voditelji so se posvetovali, kako bi
se dalo narediti, da bi se ujel v svoje lastne besede. Iskali so, kako bi lahko na zakonit način
prelili njegovo kri.
POGLAVJE 109

Skupina se umakne k molitvi.

Jezus jo svari pred kvasom farizejstva in odkriva dejstvo, da se sleherna misel ali dejanje
ohranja v božji knjigi Spominov.

Človekova odgovornost in božja skrbnost.
1 Ko je bila slavnost pri kraju, je Jezus z učitelji iz tujih pokrajin in dvanajsterico, z Marijo,
Mirjam in skupino neoporečnih žen, ki so verovale v Kristusa, odšel v odmaknjen kraj, da bi
molili.
2 Ko so prenehali s tišino, je Jezus rekel: \"Bodite na straži! Farizejski kvas se vmešava v
vsako merico moke življenja.
3 To je strup, ki bo pokvaril, karkoli lahko doseže in uničil bo dušo tako nepogrešno kakor
strupeni dih peklenskega vladarja. To je hinavščina.
4 Farizeji se zdijo v govorjenju neoporečni, a so v srcu peklenski.
5 Poleg tega očividno menijo, da je misel nekaj, kar lahko zaklenejo sami vase.
6 Po vsem videzu ne vedo, da se sleherna misel in želja vtisne ter se potem hrani v Knjigi
življenja, in da se razodene, kadarkoli duhovni mojstri to hočejo.
7 Kar mislimo, želimo ali storimo v najtemnejši noči, se bo razkrilo ob najjasnejši dnevni
svetlobi.
8 Kar šepečemo v uho na skritem prostoru, se bo razglašalo s streh in po cestah.
9 Na sodni dan pa, ko bodo vse knjige odprte, bodo ti ljudje - kakor tudi vsak drug človek sojeni, ne po tem, kaj so rekli ali storili,
10 ampak po tem, kako so uporabljali misli Boga in kaj so storili, da bi mogli služiti etrom
božje ljubezni.
11 Ljudje namreč te etre lahko stavijo v službo mesenega jaza, ali pa da služijo svetemu Jazu
v lastni notranjosti.
12 Glejte, ti ljudje lahko umore telo iz tega mesa. Toda kaj je to? Meso je le minljivo in
kmalu bo po naravnem zakonu prešlo.
13 Njega ubijalci samo malo pospešijo delo narave.
14 S tem pa, da so ubili telo, so trčili na mejo svoje moči. Duše ne morejo ubiti.
15 Toda narava je ohranjevalka duše in telesa. Ob času žetve za dušo bo sodnik preiskal vsa
drevesa življenja.
16 Vsako drevo, ki ne nosi sadov dobrega, bo izruvano s korenino in vrženo v plamene.
17 Komu naj torej velja vaša pozornost? Ne njemu, ki ima moč, da umori telo in drugega nič.
18 Klanjajte se mogočnemu, ki ima moč, da oba, dušo in telo, razkroji v plamenih naravnega
ognja.
19 Toda človek je kralj. Sposoben je, da svoje misli, svojo ljubezen in svoje življenje usmerja
ter doseže nagrado neminljivega življenja.
20 V svojem boju, da dosežete krono življenja, pa niste sami, zapuščeni. Vaš oče živi, in vi
boste živeli.
21 Bogu je mar za vsako živo bitje. On šteje zvezde, sonca in mesece.
22 On prešteva angele, ljudi in vsako stvar tu doli: ptice, cvetlice, drevesa;
23 celo cvetne lističe, vrtnice pozna po imenu, in vsi so zaznamovani v njegovi Knjigi
življenja.
24 Vsak las na vaši glavi in vsako kapljico krvi v vaših žilah pozna po imenu in ritmu.
25 Sliši ptičko, ki kliče, škržata v travi in kresničko nad njo, ko pojeta. Niti vrabec ne pade s
strehe, ne da bi on to vedel in dopustil.
26 Vrabec je očitno neznatna stvarca, saj jih na trgu prodajajo pet za dva novčiča, in vendar
se Bog briga za vsakega od njih.
27 Ali ne bo mnogo bolj skrbel za vas, ki nosite njegovo podobo v svoji duši.
28 Ne bojte se pričevati za Kristusa pred ljudmi. Bog bo potem v navzočnosti nebesnih trum
sprejel vas za svoje sinove in hčere.
29 Če Kristusa pred človeškimi otroki zatajite, tedaj vas Bog pred nebeškimi trumami ne bo
sprejel za svoje.
30 Še več vam pravim: Ne bojte se, ko vas bodo ljudje vodili pred deželne poglavarje, da
dajete odgovor o svoji veri.
31 Vedite, da vas bo ob uri stiske, Sveti Dih učil, kaj reči in kaj zamolčati.\"
32 Nato je mesijanska skupina odšla znova učit množice.
POGLAVJE 110

Mirjam poje spev zmage. Pesnitev.

Jezus razloži simbolični značaj potovanja Izraelcev iz Egipta v Kanaan.
1 Mirjam pa je stala pred valujočo množico in s pogledom proti nebu prepevala znova spev
zmagoslavja:
2 Prinesite semkaj harfo, vino in liro, prinesite cimbale z najvišjimi strunami, vi vsi zbori
nebes. Pridružite se petju novega speva zmage.
3 Gospod vojnih čet je nagnil svoje uho, da posluša vpitje ljudi. In glejte, Belcebubova
citadela se trese kakor list v vetru.
4 Meč iz Gideona je ponovno potegnjen iz nožnice.
5 Gospod je z lastno roko odgrnil daleč vstran zavese noči. Sonce resnice prežarja nebesa in
zemljo.
6 Demoni teme, nevednosti in smrti so v naglem begu, izginjajo, kot se rosa razblinja pred
jutranjim soncem.
7 Bog je naša moč in naša pesem, naše rešenje in naše upanje. Zanj bomo znova gradili hišo.
8 Svoja srca bomo očistili, vse sobe znova uredili. Mi smo tempelj Svetega Diha.
9 Ni nam več treba šotora v puščavi, ne več templja, grajenega z rokami.
10 Ne iščemo Svete dežele, ne Jeruzalema.
11 Mi smo šotor Bogu. Mi smo njegov tempelj, zgrajen brez zvoka ostrih orodij.
12 Mi smo sveta dežela. Mi smo novi Jeruzalem. Aleluja, slava Gospodu! 13 In ko je bil spev končan, so množice vzklikale: Slavljen bodi Bog!
14 Jezus pa je govoril: \"Glejte pot!
15 Človeški otroci so skozi obdobja tavali v temi egiptovske noči.
16 Faraoni čutov so jih vklepali v svoje verige.
17 Toda Bog je šepetal skozi meglo časa in jim pripovedoval o deželi svobode in ljubezni.
18 Njegov Logos je bil poslan, da bi jim razsvetlil pot.
19 Rdeče morje valovi med Obljubljeno deželo in peskom Egipta.
20 Rdeče morje je mesena pamet.
21 Glejte, Logos stegne svojo roko. Morje se razdeli. Mesena pamet se razklene in človeški
otroci stopajo po suhem.
22 Faraon čutov bi jih hotel ustaviti na begu. A vode morja se vrnejo, Faraon čutov je
izgubljen, ljudje pa svobodni.
23 Le za malo časa stopajo skozi puščavo Sinaja. Logos stopa pred njimi.
24 In ko ljudje končno stojijo na bregu Jordana, se njegovo vodovje ustavi - in ljudje krepko
stopijo na svoje.\"
POGLAVJE 111

Jezus uči.

Neki mož ga prosi, naj njegovega brata prisili, da bo pravičen.

Jezus odkriva božanski zakon, moč resnice in univerzalnost posedovanja.

Prilika o bogatinu in njegovi obilni žetvi.
1 Jezus je učil množice. Medtem ko je govoril, je stopil predenj neki mož in rekel:
2 \"Učenik, poslušaj mojo zgodbo! Moj oče je umrl in zapustil veliko posest. Moj brat pa se
je sam vsega polastil in mi odrekel moj delež.
3 Prosim, da mu ukažeš, naj ravna pravično in mi da, kar je mojega.\"
4 Jezus pa je odvrnil: \"Nisem prišel, da sodim v takšnih zadevah. Nisem nikakršen služabnik
sodišč.
5 Bog me ni poslal, da bi silil ljudi delati to, kar je prav.
6 V vsakem človeku je čut za pravilno, le da ga mnogi ne upoštevajo.
7 Umazane megle, ki se dvigajo iz sebičnosti, so oblikovale skorjo okrog njihovega čuta za
pravilno in ta zakriva notranjo svetlobo, tako da ne morejo razumeti niti prepoznavati pravic
drugih ljudi.
8 Te koprene ne morete odstraniti s pomočjo orožja in nič ne razkroji te skorje, razen
spoznanje in ljubezen Boga.
9 Medtem ko tičijo ljudje v močvirju, se zdi, da je nebo daleč. Ko so ljudje na vrhu gore, je
nebo blizu, tako da bi skoraj dosegli zvezde.\"
10 Tedaj se je Jezus obrnil in rekel dvanajsterim: \"Glejte mnoge, ki so v močvirju mesenega
življenja!\"
11 Kvas resnice pa bo močvirno glino preobrazil v trdno skalo in ljudje bodo hodili in našli
pot, ki vodi kvišku do vrha gore.
12 Prehitevati ne morete. Pač pa lahko kvas velikodušno delite okrog.
13 Ko se bodo ljudje seznanili z resnico, ki na svojem obličju nosi zakon neoporečnosti,
tedaj bodo pohiteli, da vsakomur dajo, kar mu gre.\"
14 Ljudstvu pa je Jezus dejal: \"Pazite, da ne boste poželeli. Bogastvo ljudi ne obstaja v tem,
kar se zdi, da imajo - zemljišč, srebra, zlata;
15 Te stvari so zgolj izposojeno premoženje. Nihče ne more odkupiti božjih darov.
16 Reči narave so božje stvari in kar je božjega, to pripada enako vsem ljudem.
17 Bogastvo duše obstaja v čistosti življenja in modrosti, ki prihaja iz nebes.
18 Poslušajte, zemlja nekega človeka je obilno rodila. Njegove kašče so bile mnogo
premajhne, da bi sprejele njegov pridelek. Pa si je rekel:
19 Kaj bom storil? Zrnja ni treba dajati proč. Ne smem ga pustiti, da propade. Nato je rekel:
20 Tole bom storil: Razdrl bom te majhne kašče in si naredil večje. Tam bom shranil svoje
žito in bom rekel:
21 Duša moja, sedaj uživaj. Imaš dovolj za mnogo let. Jej, pij, uživaj in bodi zadovoljna.
22 Toda Bog je gledal doli in videl človeka, njegovo sebično srce. Pa je rekel:
23 Ti nespametnež, to noč bo tvoja duša zapustila svojo hišo mesa. Kdo bo potem imel tvoje
nakopičeno bogastvo?
24 Vi, možje Galileje, ne polagajte zakladov pod zemeljske oboke. Nakopičeno bogastvo bo
uničilo vašo dušo.
25 Bog ljudem bogastva ne daje zato, da bi si ga kopičili v skrivnih obokih. Ljudje so le
upravniki božjega bogastva in se ga morajo posluževati v obči blagor.
26 Slehernemu služabniku, ki je iskren in zvest do sebe, do drugih ljudi, do vsega, kar
obstaja, bo Gospod rekel: Dobro si gospodaril.\"
POGLAVJE 112

Skupina v domu Marije Magdalene.

Jezus svoje apostole imenuje 'mala čreda' in jim naroča, naj svoje srce vežejo na božje
reči.

Poučuje jih glede notranjega življenja.
1 Jezus je zapustil množice ter šel s svojimi učenci proti Marijinemu domu. Ko je sedel za
mizo pred kosilom, je dejal:
2 \"Ne boj se, mala čreda. Očetova volja je, da vladate v kraljestvu duše.
3 Načelnik hiše božje je služabnik Gospoda vojnih trum, človek pa ne more služiti Bogu, če
ne služi ljudem.
4 Služabnik v božji hiši ne more služiti v hiši bogastva, niti v sinagogi čutov.
5 Če se oklepate zemlje, opravkov, ali premoženja tega sveta, imate srce zapleteno v
zemeljske stvari. Kjer so namreč vaši zakladi, tam je vaše srce.
6 Oddajte vse svoje bogastvo, porazdelite ga med ubožce, pa zaupajte v Boga. Ne vam in ne
vašim ne bo nikoli manjkalo potrebnega.
7 To je dokaz za vero, Bog pa ne sprejema v svojo službo nevernega.
8 Čas je dozorel. Vaš Učenik prihaja na oblakih. Nebo na vzhodu je zdaj v žaru njegove
navzočnosti.
9 Nadenite si slovesna oblačila, opasajte se, očistite svoje svetilke in napolnite jih z oljem ter
bodite pripravljeni sprejeti svojega Gospoda. Ko boste pripravljeni, pride.
10 Trikrat blagor služabnikom, ki so pripravljeni sprejeti svojega Gospoda.
11 Glejte, sam se bo opasal in bo pripravil vsakomur razkošno pojedino, in sam bo stregel.
12 Ni pomembno, kdaj bo prišel. Lahko, da pride ob drugi straži, lahko ob tretji. Blagor njim,
ki so ga pripravljeni sprejeti.
13 Ne gre, da bi pustili svoja vrata odprta na stežaj, sami pa šli spat, čakajoč v blaženi
nevednosti, medtem ko čas beži.
14 Nedvomno bodo namreč prišli tatovi, vzeli vaše imetje ter vas zvezali in odpeljali v
razbojniške jame.
15 V primeru pa, da vas ne odpeljejo, pa ne bo imel Gospod ob svojem prihodu spečega
čuvaja za prijatelja, ampak za nasprotnika.
16 Glejte, to so časi, ko mora vsakdo biti čuječ na svojem mestu, ker nihče ne more povedati
ure ali dneva, ko nastopi razodetje človeka.\"
17 In Peter je vprašal: \"Gospod, ali velja ta prilika nam, ali pa je za množice?\"
18 Jezus je odvrnil: \"Zakaj to vprašanje? Bog ni človek, da bi se za enega zavzel, drugega pa
izključil.
19 Kdorkoli hoče, lahko pride in se opasa, si pripravi svetilko in v stolpu življenja najde
stražno mesto, kjer bo lahko čakal, da sprejme Gospoda.
20 Toda vi, kot otroci luči, ste prišli in se naučili govoriti govorico dvora. Tako lahko greste
naprej in kažete pot.
21 Toda lahko čakate in mislite, da ste pripravljeni sprejeti Gospoda, on pa še ne pride.
22 Lahko se zgodi, da postanete nestrpni in si znova zaželite mesenega življenja, morda
začnete biti gospodovalni,
23 utegnete tolči ali drugače grdo postopati s hišnimi služabniki, se opijati z vinom in
mastiti z mesom.
24 Kaj pa bo rekel Gospod, ko pride?
25 Vedite, da bo lenega služabnika spodil iz svoje hiše. Mnogo let bo moralo preteči, dokler
bo spet lahko očiščen in pripuščen k vrednim, da sprejmejo Gospoda.
26 Služabnik, ki je bil postavljen v luč, ki pozna Učenikovo voljo, a je ne izpolnjuje,
postavljeni čuvaj, ki gre spat na stražno mesto življenjskega stolpa,
27 bo moral čestokrat čutiti bič pravičnosti, medtem ko oni, ki Učenikove volje ni poznal in
je zato ni izpolnjeval, ne bo prejel te ostrejše kazni.
28 Kdor pride in stoji pred odprtimi vrati priložnosti, pa ne vstopi, ampak gre svojo pot,
29 ta bo spet prišel, a našel bo vrata trdno zaklenjena. Na klic mu ne bodo odprli.
30 Straža mu bo rekla: Nekoč si imel možnost vstopa, a si jo zapravil, zdaj pa te Gospodar
ne pozna. Zato proč od tod!
31 Prav zares vam pravim: Kdor je mnogo prejel, se mnogo od njega zahteva, kdor pa je
prejel malo, od tega se malo zahteva.\"
POGLAVJE 113

V odgovor na Lamaasovo vprašanje Jezus uči o kraljestvu miru in o poti do njega preko
antagonizmov.

Znamenja časa.

Vodstvo Svetega Diha.

Na poti v Betzajdo.
1 Po opravljenem kosilu so Jezus in vsi njegovi gostje sedeli v prostorni dvorani Marijinega
doma.
2 Lamaas je spregovoril: \"Prosim, Gospod, povej nam, smo sedaj v jutranjem mraku dneva,
ki bo pomenil dobo miru?
3 Smo prišli v čas, ko se ljudje ne bodo več vojskovali?
4 Si ti zares Knez miru, o katerem so sveti možje napovedovali, da pride?\"
5 Jezus odgovori: \"Mir kraljuje danes, a je mir smrti.
6 Stoječa voda v ribniku je mirna. Ko se voda preneha gibati, je brž obložena s semeni smrti.
Pokvarjenost leži v sleherni kaplji.
7 Živa voda stalno valovi sem in tja.
8 Narodi so pokvarjeni. Spijo v naročju smrti, zato jih je treba predramiti, dokler še ni
prepozno.
9 V življenju odkrivamo, da so na delu nasprotja. Bog me je poslal semkaj, da bi vode
življenjskega morja razburkal do globin.
10 Mir sledi sporu. Prihajam, da odpravim ta mir smrti. Knez miru mora najprej biti knez
spora.
11 Ta kvas resnice, ki sem ga jaz prinesel ljudem, bo razdražil demone, in tako bodo narodi,
mesta in družine notranje razklani.
12 Petero, doslej bivajočih v domu miru, bo sedaj razcepljenih tako, da bosta dva proti trem
v boju.
13 Sin bo nasprotoval očetu, mati in hči bosta v sporu; da, prepir bo vladal v vsaki hiši.
14 Sebičnost, poželjivost in sumničenje se bo razpaslo do mrzličnega divjanja, nato bo
zemlja zavoljo mene krščena v človeški krvi.
15 Toda nazadnje bo prevladala pravičnost in ko se bodo megle razpršile, se bodo narodi
naučili, da se ni treba vojskovati. Prišel bo Knez miru in zavladal.
16 Poglejte, na nebu so znamenja o tem, kar vam govorim. Toda ljudje jih niso sposobni
videti.
17 Ko ljudje opazijo na večernem nebu dvigajoči se oblak, napovejo bližnjo nevihto in ta
pride. In kadar piha jug, govore: Vroče bo postalo. In tako tudi je.
18 Da, ljudje znajo brati znamenja na zemlji in na nebu, ne znajo pa razlikovati znamenj
Svetega Diha. Toda vi boste to znali.
19 Vihar ogorčenja se pripravlja. Človek mesa bo iskal razlog, da vas postavi pred sodišče in
pahne v ječo.
20 Ko pa pride ta čas, pustite, da vlada modrost. Ne užalite se. Nejevolja z vaše strani le še
poveča ogorčenje hudobnih.
21 Nekaj čuta za pravičnost in usmiljenje je v najslabšem človeku te zemlje.
22 S tem, da previdno postopate in govorite, ker zaupate vodstvu Svetega Diha, lahko ta čut
prebujate, da se bo razvijal in krepil.
23 Tako lahko dosežete, da se bo ljudska jeza spremenila v proslavljanje Boga.\"
24 Nato je mesijanska skupnost odšla v Betzajdo, kjer so učili.
POGLAVJE 114

Hud vihar na jezeru uniči mnogo življenj, Jezus poziva k pomoči in ljudstvo velikodušno
pomaga.

V odgovor na pismoukovo vprašanje Jezus razlaga pomen nezgod.
1 Ko je Jezus učil, je neki mož pristopil in rekel: \"Učenik, ali smem govoriti?\"
2 Jezus je rekel: \"Le povej!\" Tedaj je mož začel pripovedovati.
3 \"Zadnjo noč je vihar na morju uničil veliko čolnov na ribjem lovu, mnogo mož je izgubilo
življenje, in glej, njihove vdove in otroci so v bedi.
4 Kaj lahko storimo, da jim pomagamo v njihovi hudi nezgodi?\"
5 Jezus na to: \"Važna zadeva! Zato poslušajte, možje Galilejci! Mrtvih ne moremo več oživiti.
Toda na pomoč lahko pridemo njim, ki so v pomanjkanju.
6 Vi upravniki božjega bogastva, za vas je prišla priložnost. Odklenite svoje shrambe.
Prinesite iz njih svoje nakopičeno zlato, darujte ga z velikodušno roko.
7 To bogastvo ste hranili prav za čas, kot je zdaj. Dokler ni bilo potrebno, je bila vaša
naloga, da ga čuvate.
8 Toda zdaj ni vaše, ampak pripada njim, ki so v pomanjkanju. Če ga pa ne daste, si nad
glavo kličete božji srd.
9 Če dajemo njim, ki so v pomanjkanju, to ni dobrodelnost, ampak zgolj poštenost. Dajemo
ljudem le, kar jim gre.\"
10 Tedaj se je Jezus obrnil k Judu, enemu od dvanajsterih, ki je oskrboval imetje skupine, ter
rekel:
11 \"Prinesi semkaj našo zakladnico. Denar sedaj ni naša lastnina. Obrni sleherni novčič v
pomoč njim, ki so v tako hudi nesreči.
12 Toda Juda ne bi hotel vsega denarja dati za nje, ki so v pomanjkanju, zato je govoril s
Petrom, Jakobom in Janezom:
13 \"Določeni del, glejte, bom prihranil, ostalo oddam. Gotovo je dovolj, saj smo tujci njim,
ki so v pomanjkanju; niti njihovih imen ne poznamo!\"
14 Toda Peter je rekel: \"Juda, človek, kaj ti pride na misel, da si upaš tako lahkomiselno
jemati to zadevo stroge pravičnosti?
15 Gospod je govoril resnico. To bogastvo nam ne pripada spričo tolike stiske. Če bi dar
odrekli, bi to bila tatvina,
16 Ne boj se, da bomo v pomanjkanju.\"
17 Nato je Juda odprl blagajno in oddal ves denar.
18 Tako je bilo v zlatu in srebru za hrano in obleko, kolikor so potrebovali v svoji stiski tisti,
ki jim je smrt ugrabila hranitelja.
19 Neki učitelj postave se oglasi: \"Če Bog vodi svetove in vse, kar je v njih, ali ni on izzval
tega viharja, ali ni on ubil teh mož?
20 Ali ni on nad te ljudi prinesel tolikšne nesreče. Ali se je mar njim to zgodilo kot kazen za
njihova zla dela?
21 Dobro se tudi spominjamo, da je nekoč skupina gorečih Judov iz Galileje bila v
Jeruzalemu na nekem prazniku. Te može je Poncij Pilat zaradi nedomnevnih zločinov proti
rimski postavi
22 dal pobiti v samem tempeljskem dvorišču in tako so žrtvovali svojo kri.
23 Ali je mar Bog hotel ta pokol, ker so ti možje bili slabši od drugih?
24 Dalje bi hotel spomniti na oni stolp, imenovan Siloa, v obrambo Jeruzalema, ki se je
navidezno brez vzroka zamajal in pod sabo podrl osemnajst mož.
25 So bili ti možje slabi? In ali so bili ubiti zato, da so prejeli kazen za svoje velike zločine?\"
26 In Jezus je odvrnil: \"Ne moremo motriti ene same kratke pedi življenja in tako presojati.
27 Obstaja zakon, ki ga mora človeštvo brezpogojno priznati: Učinek zavisi od vzroka.
28 Ljudje niso praški, ki bi plesali po zraku sem in tja v enem kratkem življenju, potem pa bi
se zgubili v nič.
29 So marveč nesmrtni delčki večne Celote in pridejo in gredo, glejte, mnogokrat skozi
ozračje te zemlje in pa onega velikega onostranstva, zato da v sebi razvijajo bit lastne
bogupodobnosti.
30 Neki vzrok utegne biti del enega kratkega življenja, učinki pa se lahko ne javijo v tem,
ampak šele v kakem naslednjem življenju.
31 Vzroka vaših učinkov ni moč odkrivati znotraj mojega življenja, kakor vzroka mojih
učinkov ni mogoče najti znotraj vašega življenja.
32 Ne morem žeti, česar nisem sejal, žeti pa moram vse, karkoli sem posejal.
33 Zakon vseh večnih časov je znan duhovnim mojstrom človeštva:
34 Vse, kar ljudje store drugim, bo sodnik in izvršitelj storil njim.
35 Kako se ta zakon dejansko izvaja, tega ne moremo opazovati kar tako med ljudmi.
36 Vidimo, da je šibki brez časti, da ga teptajo in ubijajo oni, ki jih svet imenuje mogočne.
37 Opažamo lahko, da ljudje z očitno šibkimi možgani zasedajo vodilna mesta v državi.
38 So kralji in sodniki, senatorji in duhovniki, medtem ko so ljudje z orjaškim razumom
cestni pometači.
39 Lahko ugotavljamo, da ženske s komaj delno zdravo pametjo in brez kakršnekoli kreposti
hodijo okrog pobarvane in oblečene kot kraljice.
40 Postanejo dvorne gospe marionetskih kraljev, zato ker imajo malce zunanje lepote;
pristne božje hčere pa jim služijo kot sužnje ali kot navadne poljske delavke.
41 Čut pravičnosti kriči na ves glas; To je karikatura pravičnosti!
42 Kadar ljudje ničesar ne motrijo drugače kot le v mejah enega samega kratkega življenja,
ni čudno, de govore: Ni Boga, ali če Bog je, je tiran in mora umreti.
43 Če hočeš človekovo življenje presojati pravilno, se moraš dvigniti in stati na samem
slemenu časa, da motriš misli in dela ljudi, kakor so prihajali skozi pretekla obdobja.
44 Vedeti moramo namreč, da človek ni iz gline narejen zato, da bi se vrnil v zemljo in
izginil.
45 Je namreč del večne Celote. Nikoli ni bilo časa, ko človeka ne bi bilo. Nikoli ne bo prišel
čas, da on nebi obstajal.
46 Zdaj pa glejmo! Ljudje, ki so v sedanjem življenju sužnji, so bili nekdaj tirani. Oni pa, ki
so zdaj tirani, so bili nekdaj sužnji.
47 Ljudje, ki zdaj trpijo, so nekdaj stali visoko in kričali v peklenskem veselju, medtem ko so
drugi trpeli pod njihovimi rokami.
48 In ljudje so zdaj bolni, kruljavi, hromi, ali slepi, ker so nekdaj prekršili zakon popolnega
življenja, vsak božji zakon pa mora biti izpolnjen.
49 Mogoče je, da človek uide kazni, ki bi jo v tem življenju očividno zaslužil za svoja
zgrešena dejanja. Vsako dejanje, beseda in misel pa ima svojo lastno mero in svoje lastne
meje.
50 Je vzrok, in kot tak ima svoje učinke, in če je bilo storjeno kaj zlega, mora njegov storilec
to zlo izravnati.
51 Ko pa bo poravnano vse zlo, ki je bilo kdajkoli storjeno, tedaj se bo človek dvignil do
tega, da bo eno z Bogom.\"
POGLAVJE 115

Jezus uči ob jezeru.

Prilika o sejalcu.

Zakaj uči v prilikah.

Razloži priliko o sejalcu.

Prilika o žitu in ljulki.
1 Jezus je stal ob jezeru in učil. Množice so hudo pritiskale nanj, pa je stopil v čoln, ki je bil
tam blizu, odrinil malo od brega in nato učil v prilikah. Rekel je:
2 \"Glejte, sejalec je vzel svoje seme in odšel na svoje polje, da bi sejal.
3 Trosil je seme v velikem loku, da ga je nekaj padlo na trda pota, ki so jih izpeljali ljudje.
4 Brž so ga poteptale noge drugih ljudi. Nato so priletele ptice in vsa ta zrna so bila proč.
5 Nekaj zrnja je padlo na kamnita tla z zelo malo zemlje. Zrnje je zraslo in stebelca so
mnogo obetala.
6 Toda prst ni segala globoko, da bi mogla hraniti žito. Opoldanska vročina sonca mu je
vzela vso vlago, da je umrlo.
7 Nekaj zrnja je padlo tja, kjer je rasel osat, pa ni doseglo zemlje, da bi v njej vzkalilo in
raslo. Tako se je razgubilo.
8 Drugo seme pa je našlo mesto v bogati in rahli zemlji ter je hitro raslo. Žetev je pokazala,
da je deloma obrodilo stoterno, deloma šestdeseterno in deloma trideseterno.
9 Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša, kdor ima srce, da bi razumel, lahko razume.\"
10 Njegovi učenci pa so bili z njim v čolnu. Tomaž ga je vprašal: \"Zakaj govoriš v prilikah?\"
11 Jezus je odgovoril: \"Moje besede, podobne besedam vsakega duhovnega mojstra,
vsebujejo dvojni smisel:
12 Za vas, ki poznate govorico duše, imajo moje besede mnogo globlji pomen kakor pa za
druge ljudi.
13 Drugi smisel tega, kar sem rekel, je ta, ki ga lahko razume vsa množica. Te besede so
njim v hrano, notranje misli pa so hrana za vas.
14 Naj vsakdo pride do hrane, ki jo je sposoben sprejeti.\"
15 Nato je govoril, da so ga mogli vsi slišati. Rekel je: \"Poslušajte pomen prilike!
16 Ljudje poslušajo moje besede, a jih ne razumejo. Meseni jaz nato odstrani seme, da se ne
pojavi znak duhovnega življenja.
17 To je seme, ki je padlo na izhojena človeška pota.
18 Drugi slišijo besede življenja ter jih sprejmejo vse z veliko gorečnostjo. Zdi se, da resnico
dojemajo in obetajo mnogo.
19 Pridejo pa težave. Javlja se malodušje. Ni globine mišljenja. Njihovi dobri nameni uvenejo
in umro.
20 To so semena, padla na kamnita tla.
21 Drugi slišijo besede resnice in se zdi, da spoznavajo njihovo vrednost. Toda nagnjenje do
uživanja, častihlepje, ljubezen do bogastva in svetne slave jim izpolnjuje tla. Semena nimajo
hrane, zato propadejo.
22 To so semena, padla med osat in trnje.
23 Toda drugi slišijo besede resnice ter jih dobro razumejo; globoko prodrejo v njihove
duše. Živijo sveto življenje in tako je ves svet oblagodarjen.
24 To so semena, padla na plodovito zemljo, in so mnogoterno obrodila.
25 Vi, možje Galileje, pazite na to, kako poslušate in kako obdelujete svoja polja. Če namreč
ponudbe današnjega časa omalovažujete, utegne biti, da se sejalec ne povrne k vam v tem
ali prihodnjem obdobju.\"
26 Nato je Jezus povedal drugo priliko:
27 \"Kraljestvo lahko primerjam s poljem, na katero je nekdo zasejal dragoceno seme.
28 Medtem pa, ko je spal, je prišel neki zlobnež in zasejal vmes polno merico plevela, nato
je odšel.
29 Zemlja je bila dobra, zato je raslo žito in plevel. Ko so prišli služabniki in zagledali ljulko
med pšenico, so šli k lastniku polja ter mu rekli:
30 Zagotovo si posejal dobro seme. Od kod torej ljulka?
31 Lastnik je odgovoril: Neki zlobnež je zasejal ljulko.
32 Služabniki so vprašali: Naj gremo in ljulko porujemo s korenino ter jo zažgemo v ognju?
33 Lastnik pa je odgovoril: Ne, to bi ne bilo dobro. Žito in ljulka rasteta tesno skupaj v
zemlji, pa bi z ruvanjem ljulke uničili tudi pšenico.
34 Zato bomo pustili oboje, da skupaj raste do časa žetve. Tedaj ukažem žanjcem:
35 Pojdite in poberite ljulko ter jo zvežite in sežgite v ognju. Vso pšenico pa spravite v moje
kašče.\"
36 Ko je ta govor končal, je Jezus zapustil čoln in se napotil proti hiši, učenci pa so mu
sledili.
POGLAVJE 116

Skupina v Filipovem domu.

Jezus pojasni priliko o žitu in ljulki.

Prikaže razvoj kraljestva na prilikah: dobro seme, rast drevesa, kvas, skriti zaklad.

Gre na goro molit.
1 Mesijanska skupina je bila v Filipovem domu in Peter je rekel Jezusu: \"Gospod, ali nam
hočeš razložiti pomen prilik, ki si nam jih povedal danes? Posebno ono o pšenici in ljulki.\"
2 In Jezus je rekel: \"Božje kraljestvo označuje dvojnost, v kolikor ima zunanjo in notranjo
obliko.
3 Kakor ga vidi človek, ga sestavljajo ljudje, in sicer oni, ki se izpovedujejo za Kristjane.
4 V to zunanje kraljestvo našega Boga se gnetejo raznovrstni ljudje iz različnih razlogov.
5 Notranje kraljestvo je kraljestvo duše, kraljestvo njega, ki je čist v srcu.
6 Zunanje kraljestvo zlahka razložim v prilikah. Glejte, pravkar sem vas videl metati v morje
veliko mrežo.
7 Ko ste jo potegnili notri, je bila polna raznovrstnih rib, dobrih in slabih, velikih in majhnih.
Videl sem, da ste dobre obdržali, slabe pa zmetali proč.
8 To zunanje kraljestvo je mreža, v katero se ulovijo ljudje vsake vrste. Toda na dan
izbiranja bodo vse slabe izgnali, dobre pa obdržali.
9 Zato poslušajte smisel prilike o pšenici in ljulki:
10 Sejalec je sin človekov. Polje je svet. Dobro seme so otroci luči, ljulka otroci teme.
Sovražnik je jaz mesa. Dan žetve je konec obdobja, žanjci so božji poslanci.
11 Za vsakega človeka bo prišel dan obračuna. Tedaj se bo ljulka pobrala, da se vrže v ogenj
in sežge.
12 Dobro bodo tedaj sijali kot sonca v kraljestvu duše.\"
13 Filip pa je rekel: \"Morajo možje in žene trpeti v plamenih, ker niso našli pota življenja?\"
14 In Jezus je odgovoril: \"Ogenj očiščuje. Kemik vrže v ogenj rudo, ki vsebuje vsakovrstno
žlindro.
15 Kar je nekoristnega, se zdi da je zgorelo. Niti zrno zlata pa se ne izgubi.
16 Ni človeka, ki bi v sebi ne imel neminljivega zlata. Kar je slabega v njem, se vse sežge v
ognju, zlato preživi.
17 Notranje kraljestvo duše je moč razložiti v prilikah:
18 Sin človekov gre ven in trosi semena resnice. Bog obilno zaliva tla. Semena klijejo in
rastejo. Najprej zrastejo listi, nato se razvija steblo, dalje klas, nazadnje polna pšenica v
klasju.
19 Pride čas žetve, in glej, žanjci nosijo zrelo snopovje v Gospodove žitnice.
20 Zopet je to kraljestvo duše podobno gorčičnemu semenu, ki ga ljudje poljubno zaupajo
rodovitni prsti.
21 (Tisoč takih zrnc bi tehtalo komaj šekel.)
22 Nežno semence začne kaliti. Predre zemeljsko površino in po nekaj letih postane
mogočno drevo. Ptice počivajo v njegovi listnati kroni in ljudje najdejo zavetje pod njegovimi
košatimi vejami pred soncem in viharjem.
23 Spet je resnica, da je kraljestvo duše podobno grudici kvasu, ki ga je žena vmešala v tri
merice moke. V kratkem času je vse testo prekvašeno.
24 Spet je kraljestvo duše podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel, pa je šel
in prodal vse, kar je imel, ter je kupil to njivo.\"
25 Potem ko je Jezus nehal govoriti, se je sam napotil proti bližnji gori in se vzpel nanjo, da
bi molil.
POGLAVJE 117

Kraljevsko slavje v Machaeru.

Glasnik Janez obglavljen.

Truplo pokopljejo v Hebronu.

Njegovi učenci žalujejo.

Ponoči jadrajo preko jezera.

Jezus pomiri vihar.
1 V čast četrtniku Herodu so s kraljevsko gostijo obhajali njegov rojstni dan v trdnjavi
Machaeru ob Mrtvem morju.
2 Herod je bil tam s svojo ženo Herodiado in njeno hčerjo Salomo ob navzočnosti vsega
kraljevskega dvora.
3 Na višku slovesnosti so bili vsi gostje in dvorjani omamljeni od vina. Plesali so in skakljali
okoli med igranjem glasbe kakor otroci.
4 Saloma, Herodiadina hči, je prišla in plesala pred kraljem. Njena dražest in prikupno
izvajanje je očaralo na pol vinjenega abotnega Heroda.
5 Dekletce je poklical k sebi in rekel: \"Saloma, pridobila si moje srce, pa me lahko prosiš,
karkoli si želiš; vse ti bom dal.\"
6 V otroškem veselju je dekle steklo k svoji materi in ji povedalo, kaj je rekel vladar.
7 Njena mati pa je rekla: \"Vrni se in reci: Daj mi glavo glasnika Janeza.\"
8 Deklica je stekla in povedala vladarju, česa si zeli.
9 Herod je pozval svojega zvestega krvnika ter mu je rekel: \"Pojdi k stolpu in reci
upravniku, da si prišel z mojim pooblastilom usmrtit jetnika, ki je znan pod imenom Janez.\"
10 Mož je odšel ter se kmalu spet vrnil. Na pladnju je prinesel odsekano Janezovo glavo.
Herod jo je izročil v dar deklici vpričo vseh gostov.
11 Deklica je ostala v oddaljenosti. Nedolžnost ji je bila ranjena ob pogledu na krvavi dar. Ni
se ga hotela dotakniti.
12 Njena mati, otrdela in vajena zločinstva, je pristopila, prijela glavo in jo držala pred gosti,
rekoč:
13 \"Tako se zgodi vsakomur, ki si drzne prezirati ali kritizirati dejanja njega, ki vlada.\"
14 Pijana drhal je v peklenskem veselju strmeč gledala grozljivi prizor.
15 Glavo so nato odnesli nazaj v stolp. Truplo so izročili svetim možem, ki so bili Janezovi
prijatelji. Ti so ga položili v krsto in odnesli na varno.
16 Prinesli so ga k Jordanu in šli preko reke točno na mestu, kjer je Janez ob obali prvič
pridigal.
17 In nesli so ga po poteh skozi judovsko gričevje.
18 Dospeli so na sveta tla blizu Hebrona, kjer sta ležali v grobu trupli glasnikovih staršev.
19 Tam so ga pokopali in nato odšli.
20 Ko je v Galilejo dospela vest, da je Janez mrtev, se je ljudstvo sešlo, da bi pelo mrtvaške
pesmi.
21 Jezus pa in inozemski duhovni mojstri ter dvanajsteri so vzeli čoln, da bi se prepeljali
preko Genezareškega jezera.
22 Neki pismouk, ki je bil zvest Janezov prijatelj, je stal ob jezeru. Klical je za
Jezusom: \"Učenik, dovoli, da ti sledim, kamorkoli greš.\"
23 Jezus pa je rekel: \"Ti iščeš pribežališče pred zlobnimi ljudmi. Za tvoje življenje pri meni
ni varnosti.
24 Zli ljudje bodo namreč mene usmrtili, kakor so usmrtili Janeza.
25 Lisice na zemlji imajo svoje varne brloge. Ptice imajo varna gnezda med skritimi skalami,
jaz pa nimam prostora, kamor bi položil svojo glavo in lahko varno počival.\"
26 Tedaj mu je rekel eden od apostolov: \"Gospod, dovoli, da se tukaj ustavim za toliko, da
pokopljem svojega očeta, ki je umrl.\"
27 Jezus pa je odvrnil: \"Mrtvi naj se brigajo za tiste, ki umrejo. Živi naj čakajo na one, ki
živijo. Pridi, hodi za menoj!\"
28 Prišel je večer. Na jezeru so spustili tri čolne in Jezus je v sprednjem počival. Zaspal je.
29 Nenadoma je vstal vihar. Čolne je metalo kakor igrače po jezeru.
30 Vode so se zlivale preko krovov. Sicer neustrašeni mornarji so se bali najhujšega.
31 Tomaž je s klicem zbudil Jezusa, ki je močno spal.
32 Rekel mu je: \"Glej, vihar! Ali te ne skrbi za nas? Ladje se potapljajo.\"
33 Jezus se je tedaj dvignil in stegnil roko. Govoril je duhovom vetrov in valov, kakor bi
ljudje govorili ljudem.
34 In glej, vetrovi so nehali pihati. Valčki so prihajali krotki in mu poljubljali noge. Jezero se
je umirilo.
35 Jezus pa je rekel svojim učencem: \"Možje vere, kje je vaša vera? (V veri) namreč lahko
govorite, pa vas bodo vetrovi in valovi slišali in slušali.\"
36 Učenci pa so strmeli in govorili: \"Kdo je ta človek, čigar glas ubogajo vetrovi in valovi?\"
POGLAVJE 118

V Gadari.

Jezus izžene iz nekega moža legijo nečistih duhov.

Duhovi zasedejo nečiste četveronožce, ki zdrve v jezero in utonejo.

Prestrašeno ljudstvo prosi Jezusa, naj zapusti njihovo obalno pokrajino.

Z apostoli se vrne v Kafarnaum.
1 Napočilo je jutro. Mesijanska skupina je pristala v pokrajini Gerasenov.
2 Prišli so v Gadaro, glavno mesto Gerasenov, ter se tam nekaj dni mudili, učeč množice.
3 Po izročilu je bilo mesto Gadara posvečeno mrtvim in vsi griči naokoli so bili znani kot
sveta zemlja.
4 Tam je bila pokopališka zemlja za vse okoliške kraje. Griči so bili vsi prekriti z grobovi.
Mnogi mrtvi iz Galileje so bili tam pokopani.
5 Duše nedavno umrlih, ki se niso mogle dvigniti na višje ravni, pa so ostajale okrog grobov,
ki so hranili meso in kosti tega, kar je nekdaj bilo njihovo umrljivo domovanje.
6 Včasih so se lete polastile živih in jih na stotero načinov mučile.
7 In tako je bilo po Gadari mnogo obsedenih, nihče pa ni imel moči, da prinese olajšanje.
8 Učenik pa je vzel inozemske duhovne mojstre in dvanajsterico s sabo do grobov, zato da
bi se lahko srečali s temi skritimi sovragi in se učili, kako se izganjajo zli duhovi.
9 Ko pa so se bližali vhodu, so srečali obsedenega moža. Legija nečistih duhov je bila v tem
možu in ga je naredila tako močnega,
10 da ga nihče ni mogel ukrotiti, niti z verigami ne. Raztrgal je namreč še tako debele verige
in šel svojo pot.
11 Nečisti duhovi pa ne prenesejo luči, ampak razgrajajo in veseljačijo le v temi.
12 Ko je prišel Jezus, je prinesel luč življenja in vsi zli duhovi so se vznemirili.
13 Vodja legije v možu je zavpil: \"Ti Jezus, ti Emanuel, prosimo, da nas ne izročiš globinam.
Ne trpinči nas pred časom.\"
14 Jezus pa je rekel: \"Koliko vas je in kako vam je ime?\"
15 Zli duh je odvrnil: \"Naše ime je legija, naše število je število zveri.\"
16 Jezus pa je spregovoril: Njegov glas je pretresel celo griče, ko je ukazal: \"Ven iz tega
človeka, ne imejte ga več v svoji posesti.
17 Vsi griči pa so bili polni nečistih živali, ki so se pasle z nesnago in jo raznašale ter so tam
širile bolezen med deželami.
18 Ko pa so zli duhovi prosili Jezusa, naj jih ne pusti brez bivališča, je učenik rekel:
19 \"Pojdite in polastite se nečistih četveronožcev.\"
20 Ti in vsi zli duhovi so odšli od grobov ter zasedli povzročitelje nadloge.
21 V divji besnosti so le-ti zdrveli po bregu navzdol, se zagnali v jezero ter v njem utonili.
22 Tako se je vsa dežela znebila vira okuženja in nečisti duhovi se niso več povrnili.
23 Ko pa je ljudstvo videlo mogočna dela, ki jih je Jezus izvedel, so se vznemirili in rekli:
24 \"Če lahko deželo reši gorja in izganja zle duhove, je to mož s tako nadzemeljsko močjo,
da bi po lastni volji lahko opustošil našo deželo.\"
25 Tako so potem prišli in Jezusa prosili, naj ne bi ostal v Gadari.
26 In Jezus se tam ni več dalje mudil, ampak je s tujimi duhovnimi mojstri in z dvanajsterimi
prišel k čolnu ter se vkrcal.
27 Mož, ki je bil osvobojen nečiste legije, je stal na obrežju in rekel: \"Gospod, naj grem z
vami.\"
28 Jezus pa je dejal: \"To ni dobro. Pojdi na svoj dom in razglašaj novico, da ljudje zvedo,
kaj lahko človek izvaja, kadar je v soglasju z Bogom.\"
29 Mož se je tedaj napotil skozi vse Deseteromestje in to oznanjal.
30 Mesijanci pa so jadrali nazaj, prepluli jezero, in se vrnili v Kafarnaum.
POGLAVJE 119

Dobrodošlica Jezusu v Kafarnaumu.

Matej priredi slavje.

Farizeji karajo Jezusa, ker je z grešniki.

Uči o postu in pomenu dobrega in zlega.
1 Po vsej deželi se je hitro razvedelo, da se je Jezus vrnil in množice so mu v trumah
prihajale izreč dobrodošlico.
2 Matej pa, eden od dvanajsterih, premožen mož, čigar dom je bil v Kafarnaumu, je pripravil
razkošno slavje, na katerem so bili gostje Jezus, duhovni mojstri tujih pokrajin in ljudje vseh
miselnih tokov.
3 Ko so farizeji opazili, da Jezus sedi in je s cestninarji in tistimi, ki so na slabem glasu, so
rekli:
4 \"Sramota! Ta človek se sklicuje na to, da je božji mož, pa se druži s cestninarji in
prešuštnicami ter z navadno sodrgo. Kakšna sramota!\"
5 Ko je Jezus zaznal njihove misli, je dejal: \"Tisti, ki so zdravi, ne morejo biti ozdravljeni.
Čistim ni potrebno odrešenje.
6 Kdor je zdrav, mu je dobro. Tisti, ki so čisti, so rešeni.
7 Kdor ljubi pravico in prav dela, mu ni treba, da se kesa. Nisem prišel k takim, ampak h
grešnikom.\"
8 Skupina Janezovih učencev je nosila žalne trakove, odkar so zvedeli, da je mrtev.
9 Postili so se in molili v svojih srcih. Ko so farizeji to opazili, so pristopili k Jezusu in rekli:
10 \"Zakaj se Janezovi somišljeniki postijo, tvoji učenci pa ne?\"
11 In Jezus je odgovoril: \"Glejte, vi ste učitelji postave, pa bi morali vedeti kaj takega. Morda
bi hoteli povedati tem ljudem, kaj veste o tem.
12 Katere duhovne dobrine človeku naklanja post?\" Farizeji pa so onemeli in niso nič
odgovorili.
13 Nato je Jezus rekel:\" Življenjska sila ljudi zavisi od tega, kaj ti jedo in pijejo.
14 Ali je duh življenja krepkejši, kadar je vitalna sila majhna? Ali se svetost dosega z
gladovanjem, ki si ga sami nalagamo?
15 Požrešnež je grešnik v božjih očeh. Ni pa tudi noben svetnik, kdor se brani, da bi se
posluževal božjih sredstev moči, ker s tem samega sebe dela šibkega in nesposobnega za
izpolnjevanje resnih življenjskih nalog.
16 Glejte, Janez je mrtev in njegovi pripadniki se v svoji žalosti postijo.
17 Njihova ljubezen do njega jih nagiba k temu, da izražajo spoštovanje, ker vedo in so bili
poučeni, da je greh, če nas spomin na pokojne pušča neprizadete.
18 Ker imajo oni to za greh, je prav, da se postijo.
19 Če ljudje svojo vest zanemarjajo in ne upoštevajo, kar jim prišepetava, to obtežuje
njihovo srce, da postanejo nesposobni za naloge življenja. To pa vodi v greh.
20 Vest si lahko oblikujemo z novim znanjem. Po vesti je potem enemu lahko nekaj
dovoljeno, kar drugemu njegova vest odsvetuje.
21 To, kar bi bil zame greh, če bi to storil, lahko drugemu ni greh. Kaj je greh, določa tisto
mesto, ki ga na življenjski poti ravno zavzemaš.
22 Postava dobrega ni nespremenljiva. Pri presojanju z vidika dobrega in zla, se vedno
jemljejo v obzir danosti, ki so v notranji zvezi z določenim dejanjem.
23 Nekdo se posti v globoki iskrenosti srca in mu je v blagoslov.
24 Drugi se lahko posti, a iz posvetnih nagibov, zato sledi kazen.
25 Ne moreš izdelati postelje, ki bi ustrezala velikosti vseh ljudi. Če jo lahko narediš
ustrezno sebi, si dobro delal.
26 Čemu bi se možje, ki so moji pripadniki, odločali za post ali za nekaj, kar bi zmanjševalo
njihove sile? Vse so jim potrebne, da služijo človeštvu.
27 Prišel bo čas, ko vam bo Bog dal prosto pot in boste meni storili isto, kar je Herod storil
Janezu.
28 V strahoti one bridke ure se bodo ti možje postili. Kdor ima ušesa za poslušanje, naj sliši.
Tisti, katerih srce je dovzetno, naj začutijo, za kaj tu gre.\"
POGLAVJE 120

Nikodem je navzoč pri slavju.

Jezusa vpraša, ali ne bi novega duha uspešneje uvedel z reformo judovstva.

Jezus to zanika in utemelji.

Ozdravi krvotočno ženo.

Ozdravi Jairovo hči.

Izgine, ko ga hočejo častiti.
1 Nikodem pa, ki je nekdaj ponoči obiskal Jezusa, da bi spoznal pot življenja, je bil med
gosti.
2 Dvignil se je, stopil naprej in rekel: \"Učenik, res je, da se judovske življenjske navade ne
skladajo z judovsko postavo.
3 Duhovništvo je potrebno reforme. Voditelji naj bi postali bolj usmiljeni in prijazni. Pravniki
bi morali postati pravičnejši. Navadno ljudstvo ne bi smelo biti obremenjeno, kakor je.
4 Toda, ali ne bi lahko teh reform izvedli tako, da ne bi odpravili judovskega bogoslužja?
5 Ali ne bi mogel ti svojega velikega dela uskladiti s tem, kar delajo Farizeji in pismouki? Ali
ne bi duhovništvo moglo biti v blagor tvoji božanski filozofiji?\"
6 Jezus pa je odgovoril: \"Novega vina ne gre dajati v stare mehove, ker gre pri vrenju
narazen. Stari mehovi ne bi zdržali napetosti pa bi počili in vino bi bilo izgubljeno.
7 Obnošene obleke ne krpamo z novim tkivom, ker se staremu pri delu ne prilega in bi se to
le še dalje trgalo.
8 Staro vino se lahko hrani v starih mehovih, novo pa zahteva nove.
9 Duhovna resnica, ki jo prinašam, je temu rodu nova, in če jo denemo v stare mehove
judovskih oblik, glejte, se bo razgubila.
10 Nujno je, da se razmakne. Stare posode ne zdržijo in jih bo razneslo.
11 Poglejte kraljestvo Kristusovo! Starodavno in častitljivo je kakor sam Bog, in vendar tako
novo, kakor je vsakokrat novo jutranje sonce. Edino ono lahko nosi v sebi resnico Boga.\"
12 Medtem ko je govoril, je neki načelnik sinagoge, Jair po imenu, vstopil in padel Jezusu
pred noge ter rekel:
13 \"Moj učenik, poslušaj mojo prošnjo! Moj otrok je hudo bolan, bojim se, da mi umre.
Toda vem, če ti le prideš in spregovoriš Besedo, bo moj otrok živel.\"
14 (Bila je edina hči, deklica dvanajstih let.)
15 In Jezus se ni obotavljal. Odšel je z možem in mnogo ljudi jima je sledilo.
16 Ko pa so odšli, je neka žena, zaradi krvotoka mnogo let predmet poizkušanja zdravnikov
od blizu in daleč, ki so ji vsi odrekali življenje, zapustila svojo posteljo in planila na cesto, ko
je Jezus šel mimo.
17 Rekla je sama pri sebi: Če se le rahlo dotaknem njegovega oblačila, vem, da bom
ozdravela. -
18 Dotaknila se ga je in hipoma je krvavenje prenehalo in bila je ozdravljena.
19 Jezus pa je začutil, da je šla od njega zdravilna moč. Obrnjen k množici je rekel:
20 \"Kdo je bil, ki se je dotaknil mojega plašča?\"
21 Peter je rekel: \"Tega nihče ne ve. Množica se gnete okrog tebe, lahko se jih je veliko
dotaknilo tvojega plašča.\"
22 Jezus pa je rekel: \"Nekdo se ga je dotaknil v veri, z mislijo, da ozdravi, kajti sila, ki
ozdravlja, je šla od mene.\"
23 Ko je tedaj žena spoznala, da Jezus ve, kaj je storila, je prišla in pokleknila k njegovim
nogam ter mu vse povedala.
24 In Jezus ji reče: \"Tvoja vera te je ozdravila, pojdi v miru.\"
25 Ob tem je prišel iz Jairovega doma služabnik ter rekel le-temu: \"Moj gospodar, ne
nadleguj Gospoda, da bi hodil k nam. Tvoj otrok je umrl.\"
26 Jezus pa je dejal: \"Jair, mož vere, ne dovoli, da ti vera omahuje v tej uri preizkušnje.
27 Kaj pa je, kar je rekel služabnik? Otrok je umrl? No, kaj pa je smrt?
28 To, da duša zapusti svoje bivališče iz mesa.
29 Človek je gospodar duše in njenega bivališča. Ko se dvigne nad dvom in strah, glej, tedaj
lahko očisti prazno hišo in privede nazaj prebivalca.\"
30 Nato je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in Janeza, Jaira in otrokovo mater v sobo umrle.
31 Ko so bila vrata zaprta, da nihče od množice ni imel dostopa, je Jezus izgovoril Besedo, ki
je razumljiva dušam. Nato prime deklico za roko:
32 \"Talita, pridi, deklica, vstani!\" Dekličina duša se je vrnila in ona je vstala ter zaprosila
hrane.
33 Vsi prebivalci mesta pa so ostrmeli. Mnogi so želeli Jezusu izkazati božje čaščenje.
34 Toda on je, podobno nočnemu prividu, izginil in nadaljeval svojo pot.
POGLAVJE 121

V Nazaretu.

Mirjam poje v veliki mestni dvorani hvalospev.

Jezus uči v sinagogi.

Ozdravi obsedenega mutca.

Ljudstvo ne veruje vanj.

Farizeji ga imenujejo Belcebubovo orodje.

Pot v Kano.
1 V Nazaretu je bil slovesen dan. Vsi prebivalci so bili za to, da bi ga kar najlepše obhajali.
2 Jezus z duhovnimi mojstri od drugod, dvanajsteri, Marija, Gospodova mati in Mirjam so bili
navzoči.
3 Ko se je vse mestno prebivalstvo zbralo v veliki mestni dvorani, je Mirjam stoje pred njimi
v svoji prikupnosti zapela slavospev Bogu.
4 Malo jih je vedelo, kdo je pevka, toda v trenutku si je pridobila srca vseh.
5 Več dni zaporedoma je pela Izraelove pesmi, nato je odšla.
6 Prišla je sobota in Jezus je šel v sinagogo. Vzel je knjigo psalmov in bral:
7 Blagor človeku, ki zaupa v Gospoda, ki se ne klanja ošabnim in hinavcem.
8 O Gospod, moj Bog, čudovito je, kar si za nas storil, in mnoge, da, neštevilne so tvoje
misli, ki nam jih posvečaš.
9 Ne zahtevaš žrtve, ne krvavih daritev. Ne želiš žgalnih daritev in daritev za grehe.
10 Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo, o Bog, tvoja postava je v mojem srcu.
11 Oznanjal sem tvojo besedo o pravilnosti in o miru množicam. Razglašal sem v popolnosti
načrte svojega Boga.
12 Tvoje pravičnosti nisem skrival v svojem srcu. Razglašal sem tvojo zvestobo in milost.
13 Tvoje ljubeznivosti in tvoje resnice nisem prikrival ljudem; razglašal sem jo množicam.
14 Gospod, odpri moje ustnice, da bom oznanjal tvojo hvalo. Krvavih žrtev ne prinašam, niti
žgalnih daritev za grehe.
15 Žrtev, ki bi ti jo hotel prinesti, je čisto življenje, skesano srce, duh vere in ljubezni - in to
rad sprejemaš. 16 Ko pa je to prebral, je vrnil knjigo oskrbniku ter rekel:
17 \"Ta božja oznanila veljajo za današnje čase na zemlji.
18 Naše ljudstvo je poveličevalo žrtvene obrede, zanemarjalo pa usmiljenje, pravičnost in
pravice ljudi.
19 Vi farizeji, vi duhovniki, vi pismouki, vaš Bog je prenasičen s krvjo. Bog vaših molitev ne
sliši. Stojite pred svojimi gorečimi žrtvami, toda zaman.
20 Vrnite se znova k pričevanju postave, spremenite se in se vrnite k Bogu, pa boste živeli.
21 Naj ne bo več dim nedolžnosti v prekletstvo vašim oltarjem.
22 Prinašajte Bogu v žrtev skesano in potrto srce.
23 Odvzemite svojim človeškim sotovarišem bremena, ki ste jim jih naložili.
24 Če pa ne poslušate, če se ne odvrnete od svojih zlih poti, glejte, bo Bog ta narod udaril s
prekletstvom.\"
25 Ko je nehal tako govoriti, je stopil vstran in ljudstvo je osuplo reklo:
26 Odkod ta človek prejema to spoznanje in to moč? Odkod mu prihaja vsa ta modrost?
27 Ali ni to Marijin sin, katere dom je na Marmionski cesti?
28 Ali niso njegovi bratje Juda, Jakob in Simon poznani med našimi poštenjaki? Niso njegove
sestre tu z nami? -
29 In besede, ki jih je govoril, so bile vsem v spotiko.
30 Jezus pa je rekel: \"Prerok nima časti v svoji rodni deželi. Ni dobro sprejet med lastnimi
sorodniki. V lastnem domu ima nasprotnike.\"
31 V Nazaretu ni storil številnih mogočnih dejanj, ker prebivalci niso vanj verovali. Tudi se ni
tam dolgo ustavljal.
32 Ko pa je odhajal, sta mu sledila dva slepca in vpila: \"Ti sin Davidov, poslušaj! Usmili se,
Gospod, in nama odpri oči, da bova videla.\"
33 Jezus jima je rekel: \"Ali verujeta, da vama lahko odprem oči in storim, da vidita?\"
34 Rekla sta: \"Da, Gospod, veva: Če rečeš Besedo, midva lahko spregledava.\"
35 In Jezus se je dotaknil njunih oči ter izgovoril Besedo. Rekel jima je: \"Ustrezno vajini veri
se bo zgodilo.\"
36 In bila sta oblagodarjena. Odprle so se jima oči, da sta videla.
37 Jezus pa jima je velel: \"Ne pravita tega nikomur.\"
38 Toda onadva sta odšla in po vsej pokrajini razglašala.
39 Ko je Jezus nadaljeval svojo pot, so mu privedli obsedenega moža, ki je bil nem.
40 In Jezus je izgovoril Besedo. Nečisti duh je zapustil človeka. Temu se je razvezal jezik in
je rekel: \"Hvaljen Bog!\"
41 Ljudje so strmeli rekoč: \"To je mogočno dejanje. Doslej še nikogar nismo videli storiti
kaj takega.\"
42 Farizeji so bili tudi zelo začudeni, toda vpili so:
43 \"Vi, možje Izraela, pazite! Ta Jezus je Belcebubovo orodje. Bolnike ozdravlja in zle
duhove izganja v Satanovem imenu.\"
44 Jezus jim pa ni odgovarjal, ampak je šel svojo pot.
45 Z duhovnimi mojstri drugih dežel in z dvanajsterimi je šel proti mestu, kjer je nekoč
spremenil vodo v vino. Tam je ostal nekaj dni.
POGLAVJE 122

Sedem dni v molitvi.

Jezus pooblasti dvanajstere in jih razpošlje učit, izganjat zle duhove, obujat mrtve - toda
zgolj razkropljenim rodovom Izraela.

Napove srečanje v Kafarnaumu.
1 Sedem dni je mesijanska skupina molila v tihoti. Nato je Jezus dvanajstere poklical vstran
in rekel:
2 \"Glejte, množice nas obkoljujejo vsepovsod. Ljudstvo je vznemirjeno. Tavajo sem in tja
kakor zmedene ovce.
3 Potrebujejo skrbnega pastirja. Hrepenijo po roki, ki bi jih vodila k Luči.
4 Žito je dozorelo. Žetev je obilna, toda žanjcev je malo.
5 Časi so torej dozoreli, da greste sami skozi vse vasi in mesta Galileje ter učite in
ozdravljate.\"
6 Tedaj je dihnil nad dvanajstere ter rekel: \"Prejmite Sveti Dih.\"
7 Slehernemu je nato izročil Besedo moči, rekoč: \"Po vsemogočni Besedi boš izganjal
duhove, ozdravljal bolne in mrtve vračal življenju.
8 Ne hodite pa na pota Asircev ali Grkov, niti ne hodite v Samarijo. Pojdite le k raztresenim
bratom svojih rodov.
9 Spotoma razglašajte: Prišlo je kraljestvo Kristusovo!
10 Obilno ste prejeli, obilno morate dajati.
11 Toda hoditi je treba v veri. Nikar si ne oskrbujte bergel, da bi se nanje opirali.
12 Vse svoje zlato in srebro darujte ubožnim. Ne imejte dvoje plaščev, niti dvojne obutve.
Imejte zgolj svojo popotniško palico.
13 Božji poljedelci ste in On vas nikoli ne bo pustil stradati.
14 Kjerkoli hodite, si poiščite ljudi z vero, pri katerih ostanite, dokler ne greste dalje.
15 Hodite namesto mene, delujte za mene. Kdor vas sprejme in ste mu dobrodošli, ta
sprejme mene in sem mu jaz dobrodošel.
16 Kdor pa svoja vrata pred vašim obličjem zapre, ta odkloni, da bi sprejel mene.
17 Če vas v kakem mestu ne sprejmejo ljubeznivo, ne hranite v sebi slabih misli. Ne upirajte
se.
18 Kakršnakoli slaba misel bo škodovala vam. Razsipala bo vaše sile.
19 Če vas ne sprejmejo z naklonjenostjo, pojdite dalje, kajti množice hrepenijo po Luči.
20 Glejte, pošiljam vas naokrog kakor jagnjeta med čredo volkov. Zato je potrebno, da ste
modri kot kače in preprosti kot golobje.
21 V vsem svojem govorjenju bodite iskreni in previdni, kajti farizeji in pismouki bodo iskali
pretvez, da vas ujamejo v tem, kar govorite.
22 Gotovo bodo našli način, da vas z lažnivimi obtožbami privedejo pred sodišče.
23 Sodniki vas bodo obsodili zaradi domnevnih zločinov, da boste bičani in vrženi v ječo.
24 Ko boste morali pred sodnika, se ne bojte. Tudi ne skrbite, kako ravnati, kaj govoriti.
25 Sveti Dih vas bo vodil v tisti uri in vam dal govoriti, kakor je treba.
26 Na to se popolnoma zanesite: Niste vi, ki govorite, ampak je Sveti Dih oni, ki navdihuje
besede in premika ustnice.
27 Blagovest, ki jo oznanjate, ne bo prinesla miru, ampak bo razdražila množice do
ogorčenosti.
28 Človek mesa odklanja resnico z gnevom in bi dal svoje življenje, da stre nežno rastlinico
pred časom žetve.
29 In to bo prineslo zmedo v družine, ki so imele zgolj mir lenobe.
30 In brat bo izročal v smrt brata. Oče bo stal in gledal, kako mu morijo otroka, otrok pa bo
pred sodiščem pričal proti očetu in veselo gledal, kako mu v smrt izročajo mater.
31 In ljudje se bodo sovražili samo zato, ker izgovarjate Kristusovo ime.
32 Trikrat blagor človeku, ki bo stanoviten v veri ta dan prihodnje jeze.
33 Pojdite sedaj! Kadar vas preganjajo na enem mestu, si poiščite drugo.
34 In ko naletite na sovražnika, ki presega vaše sile, glejte, ob vaših vratih je sin človekov.
Ko on spregovori, vstanejo v vašo obrambo vse nebeške trume.
35 Toda svojega sedanjega življenja nikar visoko ne cenite.
36 Pride čas, ko bodo ljudje meni vzeli življenje. Ne pričakujte, da bi vi bili izvzeti, kajti
ubijali vas bodo v imenu Boga.
37 Mene ljudje nazivajo Belcebuba, vas bodo imenovali njegove sinove.
38 Ne bojte se tega, kar ljudje govore ali delajo. Nad dušo nimajo moči.
39 Ranijo ali uničijo lahko telo iz mesa, a to je vse.
39 Ne poznajo Boga, ki ravna pota duši in ki more uničiti dušo.
40 Kristus je danes Kralj in ljudje morajo priznati njegovo oblast.
41 Kdor ne ljubi Kristusa, ki je Ljubezen Boga, bolj kot vse drugo, si nikoli ne bo mogel
pridobiti duhovne zavesti.
42 Tisti pa, ki bolj ljubijo lastne starše ali otroke kakor Kristusa, ne morejo nikoli nositi
Kristusovega imena.
43 In tisti, ki bolj ljubi lastno življenje kakor pa Kristusa, ne more ugajati Bogu.
44 Kdor visi na svojem življenju, ga bo zgubil, medtem ko tisti, ki svoje življenje za Kristusa
daruje, reši to svoje življenje.\"
45 Ko je Jezus to povedal, je dvanajstere razposlal po dva in dva, z naročilom, da se bodo z
njim sestali v Kafarnaumu.
46 Oni so šli tedaj skozi vsa mesta v Galileji ter učili in ozdravljali v duhu in moči.
POGLAVJE 123

Duhovne mojstre tujih pokrajin razpošlje Jezus po vsem svetu kot apostole človeštva.

Sam gre v Tir in biva pri Raheli.

Srečanje s Feničanko, katere vero blagruje.

Preko Sidona in Libana na Hermon, od tam v Cezarejo Filipovo in skozi Deseteromestje v
Kafarnaum, kjer se sreča z apostoli.
1 Mesijanski učenik je prebil nekaj časa v molitvi, nato je poklical k sebi duhovne mojstre
tujih dežel ter jim rekel:
2 \"Glejte, dvanajstero apostolov sem poslal med Izrael. Vas pa pošiljam po vsem svetu.
3 Naš Bog je eden, je Duh in je Resnica, in sleherni človek mu je drag.
4 On je Bog vsakega otroka v Indiji in na Daljnem vzhodu, v Perziji in na visokem severu, v
Grčiji in v Rimu in na skrajnem zahodu; v Egiptu in doli na jugu ter v mogočnih deželah
onkraj morij in na morskih otočjih.
5 Če bi Bog poslal kruh življenja enemu in ne vsem, ki so dosegli zavest življenja in
sposobnost, da prejmejo kruh življenja, bi bil krivičen, kar bi omajalo celo nebeški prestol.
6 Torej vas je On poklical iz sedmerih središč sveta, On je v vaše duše dahnil Dih modrosti in
moči, pa vas sedaj pošilja ven kot nosilce luči življenja, kot apostole človeštva.
7 Nastopite svojo pot in razglašajte pri tem Blagovest o Kristusu.\"
8 Nato je nad duhovnimi mojstri dahnil in rekel: \"Prejmite Sveti Dih.\" Slehernemu je potem
izročil Besedo moči.
9 In vsakdo je stopil na pot, da bi bila po njih blagoslovljena vsaka dežela.
10 Nato je Jezus sam šel skozi gričevje v Galileji ter po nekaj dneh dosegel obalo Tira in tam
prebival v Rahelini hiši.
11 Svojega prihoda ni objavil, ker ni prišel učit. Tukaj, kjer je mogel opazovati vodovje
mogočnega morja, je želel občevati z Bogom.
12 Rahela pa je razglasila novico in ljudske množice so drle v njeno hišo, da bi videle
Gospoda.
13 Prišla je žena, Grkinja iz Fenicije, katere hči je bila obsedena. Rekla je:
14 \"O Gospod, bodi usmiljen moji družini! Moja hči je obsedena. Vem pa: Če izgovoriš
Besedo, bo osvobojena. Ti, sin Davidov, sliši mojo molitev!\"
15 Rahela pa ji je rekla: \"Dobra žena, nikar ne moti Gospoda! Ni prišel v Tir, da bi
ozdravljal. Prišel je, da ob morski obali govori z Bogom. \"
16 Jezus pa je rekel: \"Da, nisem bil poslan niti Grkom, niti ljudstvu Sirije in Fenicije. Prišel
sem samo k svojemu ljudstvu Izraelu.\"
17 Žena je tedaj padla k njegovim nogam in rekla: \"Gospod Jezus, rotim te, da ozdraviš
mojega otroka.\"
18 In Jezus je rekel: \"Dobro poznaš obči pregovor: Ni prav, da se kruh otrok meče psom.\"
19 Tedaj je žena odvrnila: \"Da, Jezus, vem to; toda psi lahko jedo drobtine, ki padajo z mize
njihovega gospodarja.\"
20 Jezus nato: \"Tolikšne vere nisem videl niti med Judi. Ona ni niti sužnja niti pes.\"
21 K njej obrnjen pa je rekel: \"Naj bo, kakor veruješ.\"
22 Žena je odšla in ko je prišla do svojega otroka, glej, je bila hči ozdravljena.
23 Jezus je v Tiru ostal mnogo dni. Nato se je odpravil in bival nekaj časa v Sidonu ob morju.
24 Nato je potoval dalje. Po gričih, gajih in dolinah Libana je hodil tiho razmišljajoč.
25 Njegovo zemeljsko poslanstvo se je naglo bližalo koncu. Iskal si je moč. To je tudi prejel.
26 Onkraj je bila gora Hermon in Jezus je želel klečati na tej gori, ki jo opevajo hebrejske
pesmi.
27 Nato je stal na ponosnih vrhovih hermonske gore. Dvigajoč svoje oči proti nebesom, je
govoril z Bogom.
28 In razodeli so se mu duhovni mojstri iz pradavnih časov ter dolgo z njim govorili o
kraljestvu Kristusa.
29 Govorili so o mogočnih delih, ki so bila storjena, o bodoči odločilni zmagi križa in o
zmagi nad smrtjo.
30 Nato je Jezus nadaljeval potovanje. Prišel je do Cezareje Filipove in nekaj dni prebil v
družini Suzane.
31 Dalje je šel skozi vse Deseteromestje, opogumljajoč one, ki so ga poznali kot Kristusa, in
jih je pripravljal na dneve Kalvarije.
32 Nato je dospel do Gadare, kjer mu je mnogo prijateljev izreklo dobrodošlico.
33 Kuza, služabnik hiše Heroda Antipe, je bil tam. Jezus je z njim na kraljevski ladji dospel
preko jezera v Kafarnaum.
34 Ko so ljudje zvedeli, da je Jezus doma, so ga prišli pozdravit.
35 Kratko zatem so prišli dvanajsteri in učeniku poročali, o svojem potovanju po Galileji.
36 Rekli so, da so s sveto besedo izvršili mnogo mogočnih del. Jezus pa jim je dal
priznanje: \"Dobro ste opravili.\"
XVII.
PE
Tretje leto Jezusove službe kot Kristus
POGLAVJE 124

Preko jezera Jezus odide v samoto blizu Julijeve Betzajde.

Množice mu slede, pa jih uči ves dan.

Nasiti pet tisoč ljudi.

Umakne se v samoto, ponoči umiri razburkano morje, po čemer ga apostoli prepoznajo.

Peter na njegov poziv stopa po valovih, nato Jezus reši dvomečega.

Pristanek v dolini Genezaret.
1 Dvanajstero apostolov je tedaj doseglo stanje duhovne zavesti, pa jim je Jezus lahko
odkrival globlji pomen svojega poslanstva do sveta.
2 Teden dni pred velikim judovskim praznikom je Matej vprašal: \"Ali se ne bomo opasali za
potovanje v Jeruzalem?\"
3 Toda Jezus je dejal: \"Ne bomo se odpravili na praznik, kajti časa je malo in jaz vam
moram marsikaj povedati. Umaknimo se v samoto in mirujmo nekoliko.\"
4 Vzeli so svoje ladje ter odjadrali po jezeru, da so prišli do samotnega mesta blizu Betzajde
Julijeve.
5 Ljudstvo jih je videlo in jim je sledilo v velikih množicah.
6 Jezus pa je sočustvoval z zaskrbljeno trumo, ustavil se je in je učil ves dan, ker so iskali
luči in bili kakor tavajoče ovce.
7 Ko se je začelo nočiti, so se dvanajsteri vpraševali, kaj bodo množice počele, in Tomaž je
rekel:
8 \"Gospod, v samoti smo, množice nimajo ničesar pri sebi in so onemogle zaradi
celodnevnega poslušanja brez hrane. Kaj nam je storiti?\"
9 Jezus pa je ukazal: \"Pojdite in nahranite množice.\"
10 Juda je vprašal: \"Naj gremo doli in jim nakupimo za dvesto denarjev kruha, da bodo
jedli?\"
11 Jezus mu je ukazal: \"Pojdi pogledat v zaloge, koliko hlebcev imamo.\"
12 Andrej pa je odvrnil: \"Kruha nimamo, našli pa smo mladeniča, ki ima pet ječmenovih
hlebcev in dve majhni ribi.\"
13 Toda Jezus je odločil: \"Ukažite vsem ljudem, naj se posedejo na travo v skupinah po
dvanajst.\"
14 Tedaj je Jezus vzel hlebe in ribi, se zazrl v nebesa ter izrekel sveto Besedo.
15 Nato je prelomil kruhe in dal dvanajsterim. Enako ribi, rekoč: \"Pojdite in nahranite
množice.\"
16 Vse ljudstvo je jedlo in se okrepčalo.
17 Bilo jih je okoli pet tisoč moških, skupina otrok in nemalo žensk.
18 Ko je bilo vse ljudstvo nahranjeno, je rekel učenik:
19 \"Niti drobtina naj se ne izgubi. Pojdite torej in zberite koščke kruha ter rib za druge, ki
morda stradajo.\"
20 Zbrali so ostanke in napolnili z njimi dvanajst košaric.
21 Ob tem čudovitem dejanju moči je ljudstvo ostrmelo. Rekli so: \"Zdaj vemo, da je Jezus
tisti prerok, katerega prihod so napovedovali preroki.\" Nato so vzklikali: \"Pozdravljen,
Kralj!\"
22 Ko je Jezus slišal vzklikanje, je poklical dvanajstere in jim ukazal, naj se v svojih čolnih
pred njim prepeljejo na ono stran.
23 Sam pa je odšel brez spremstva na gorski prelaz molit.
24 Dvanajsteri so na jezeru upali, da bodo prav v kratkem času dosegli Kafarnaum, toda
nenadoma je izbruhnil strahoten vihar, pa so postali igrača valovom.
25 Ob četrti nočni straži je potem vihar začel delati vrtince, kar jih je navdalo z velikim
strahom.
26 V zaslepljujočem viharju so zagledali nekaj, kar je hodilo po valovih in bilo podobno
človeku. Nekdo je zaklical: \"Duh je, znamenje hudega!\"
27 Toda Janez je postavo prepoznal in vzkliknil: \"Gospod je!\"
28 Veter je tedaj popustil in Peter je od sredine čolna, kjer je stal, vzkliknil:
29 \"Moj Gospod, moj Gospod, če si res ti, ukaži, da pridem k tebi po valovih.\"
30 Postava je stegnila svojo roko in rekla: \"Pridi!\"
31 In Peter je stopil na valove, ki so bili trdni kot skala. Hodil je preko njih.
32 Stopal je varno, dokler mu ni prišla misel, kaj, če se valovi pod mojimi nogami prelomijo?
33 Tedaj so se valovi pod njegovimi nogami prelomili in začel se je potapljati. Iz prestrašene
duše je zavpil: \"Reši me, Gospod, ali pa poginem.\"
34 In Jezus ga je prijel za roko ter rekel: \"O ti malovernež! Zakaj si podvomil?\" Potem je šel
pred njim v čoln.
35 Vihar se je izdivjal, vetrovi so se pomirili in skupina je bila blizu obale. Izkrcali so se v
dolini Genezaret.
POGLAVJE 125

Jezus govori o kruhu življenja, o svojem mesu in krvi kot o simbolih kruha in vode
življenja.

Mnogi ga zapustijo.

Peter v imenu apostolov izpriča vero v Jezusa.
1 Po vsej dolini Genezaret se je naglo raznesla novica, da je prišel Jezus z dvanajsterimi, pa
so ga ljudje prihajali gledat.
2 Prinašali so svoje bolnike ter jih polagali k učenikovim nogam, on pa je ves dan učil in
ozdravljal.
3 Množice na drugi strani, ki jih je dan poprej nahranil, in drugo ljudstvo je prihajalo doli k
jezeru, da bi videlo Gospoda. Ko ga pa niso našli, so mislili, da je v Kafarnaumu.
4 Ko ga niso našli doma, so prišli v Genezaret. Tam ga najdejo in vprašajo: \"Učenik, kdaj si
prišel v Genezaret?\"
5 In Jezus je rekel: \"Zakaj ste prišli okrog jezera? Niste prišli zaradi kruha življenja.
6 Prišli ste, da zadostite svojemu sebičnemu jazu. Vsi vi ste bili oni dan nahranjeni onkraj
jezera, zdaj pa prihajate in bi hoteli več.
7 Hrana, ki ste jo jedli, je bila živež za meso, ki brž premine.
8 Vi, možje iz Galileje, ne iščite hrane, ki mine, marveč iščite hrano, ki je živež duši, kajti,
glejte, jaz vam prinašam hrano iz nebes.
9 Jedli ste meso rib in ste bili zadovoljni, zdaj pa vam prinašam meso Kristusa v jed, da
morete živeti večno.
10 Vaši očetje so jedli mano v puščavi. Nato so jedli meso prepelic ter pili vodo iz studenca,
ki ga je Mojzes priklical iz skale. Vsi pa so umrli.
11 Mana in prepelice so bile simbol Kristusovega mesa. Voda iz skale je bila simbol njegove
krvi.
12 Toda, glejte, prišel je Kristus, in on je kruh življenja, ki ga Bog nudi svetu.
13 Kdorkoli uživa Kristusovo meso in pije njegovo kri, ne bo nikdar umrl. Nikoli več ne bo
lačen. Nikoli več ne bo žejen.
14 In ti, ki jedo ta kruh iz nebes ter pijejo to vodo iz studenca življenja, se ne morejo
izgubiti. Vse to hrani dušo in očiščuje življenje.
15 Kajti Bog je rekel: Ko bo človek očistil samega sebe, ga bom jaz dvignil na prestol moči.\"
16 Tedaj so Jezus in dvanajsteri odšli v Kafarnaum. Jezus se je odpravil v sinagogo in učil.
17 Ko so pa prišli Judje, ki so ga bili slišali v Genezaretu, so menili:
18 Ta mož je zmeden. Slišali smo ga govoriti: Jaz sem kruh življenja, ki prihaja iz nebes. Mi
vsi pa vemo, da je samo človek, sin človekov, ki izhaja iz Nazareta. Poznamo njegovo mater
in njegovo ostalo sorodstvo.
19 Jezus pa je vedel za njihove misli. Rekel jim je: \"Zakaj godrnjate in se med seboj
pričkate?
20 Kristus je večno življenje. On je prišel iz nebes. On ima ključe nebes. Nihče ne more
vstopiti v nebesa, dokler ni sam poln Kristusa.
21 Jaz sem prišel v meso, da opravljam božjo voljo in, glejte, to meso in ta kri sta polna
Kristusa. In tako sem živi kruh, ki prihajam iz nebes.
22 Če pa vi jeste to meso in pijete to kri, boste imeli neminljivo življenje. In če hočete, lahko
postanete kruh življenja.\"
23 Mnogi iz ljudstva pa so bili ogorčeni. Govorili so: \"Kako nam more ta dati svoje meso v
jed in svojo kri v pijačo?\"
24 Njegovi učenci so bili globoko zaskrbljeni zaradi izrečenih misli, mnogi so se tudi odvrnili
in mu niso več sledili.
25 Rekli so: Strahotno je zanj, da reče: Če ne jeste mojega mesa in ne pijete moje krvi, ne
morete vstopiti v življenje.
26 Niso mogli razumeti prilike, ki jim jo je povedal.
27 Jezus pa je rekel: \"Spotikate se in ne prenesete resnice? Kaj boste storili, ko boste videli
to meso in kri preobraženo v višjo obliko?
28 Kaj boste rekli, ko boste videli sina človekovega dvigati se na oblakih neba?
29 Kaj boste rekli, ko boste sina človekovega videli sedeti na božjem prestolu?
30 Meso ni nič. Duh je oživljajoča sila. Besede, ki jih govorim, so duh, so življenje.\"
31 Ko je Jezus videl vse te številne, ki so svoj čas tako glasno izpovedovali vero vanj, da se
odvračajo od njega in odhajajo, je rekel dvanajsterim:
32 \"Ali me boste v tej uri zapustili in odšli?\"
33 Toda Peter je rekel: \"Gospod, nimamo kam iti. Ti imaš besede neminljivega življenja. Mi
vemo, da si nam od Boga poslan.\"
POGLAVJE 126

Pismouki in farizeji obiščejo Jezusa.

Grajajo ga, ker je z neumitimi rokami.

Jezus se brani in uči, kar zadeva hinavščino.

Dvanajsterim zasebno razloži svoj javni nauk.
1 Družba pismoukov in farizejev je prišla iz Jeruzalema, da se prepriča, v čem obstoji
Jezusova moč.
2 Ko pa so ugotovili, da on in njegovi učenci ne upoštevajo judovske navade, ki zadeva
umivanje rok pred jedjo, so se čudili.
3 Jezus pa je dejal: \"Hinavščina kraljuje med vami, pismouki in farizeji. O vas je pisal Izaija:
4 To ljudstvo me časti z ustnicami. Zaman me časte. Njihovi nauki so človeški nauki in
verovanja.
5 Vi možje, ki se imate za božje zastopnike, pa vendar zametavate božje postave in učite
človeške postave;
6 stopite naprej in povejte, kdaj je dal Bog ljudem obredne predpise, ki jih vi izvajate. In
povejte tem ljudem, kako je Duh življenja omadeževan, če se nekdo pred jedjo ne umije.\"
7 Njegovi kritiki mu niso odgovarjali, zato je nadaljeval:
8 \"Poslušajte me, vi možje Izraela! Omadeževanost je zadeva srca, njegovo delo. Mesena
pamet se polasti misli in naredi tako pošastnega ženina. Ta ženin je greh. Greh je proizvod
pameti.
9 Kar človeka omadežuje ni hrana, katero uživa.
10 Kruh in riba in drugo, kar jemo, so le čaše, ki telesnim celicam prinašajo tvarino za
gradnjo hiše. Ko je njihovo delo končano, jo kot odpadek vržejo proč.
11 Življenje rastlin in mesa, ki je za gradnjo človekove hiše, ni nikoli hrana za dušo. Duh se
ne hrani z mrhovino živali in rastlin.
12 Bog dušo hrani neposredno iz nebes. Kruh življenja prihaja iz višav.
13 Zrak, ki ga vdihavamo, je prešinjen s Svetim Dihom, in kdor hoče, lahko ta božji Dih
sprejema vase.
14 Duša ima sposobnost razlikovanja, in kdor hrepeni po življenju Kristusa, ta ga lahko
vdihava. Ustrezno vaši veri naj se zgodi.
15 Človek ni sestavni del prostora, v katerem biva. Hiša ni človek.
16 Nižji svet oblikuje hišo iz mesa in jo tudi ohranja. Višji svet preskrbuje kruh duhovnega
življenja.
17 Najlepše lilije rastejo iz stoječih ribnikov in iz najbolj umazanega blata.
18 Postava mesa zahteva, da ohranjamo telo čisto.
19 Zakon duha pa kliče po čistosti v mislih, besedah in dejanjih.\"
20 Ko pa je prišel večer in so bili vsi v hiši, so dvanajsteri imeli mnogo povedati in so želeli
staviti marsikatero vprašanje.
21 Natanael je vprašal: \"Ali je bilo to, kar si rekel o hiši iz mesa, prilika? Če da, kaj potem
pomeni?\"
22 In Jezus je rekel: \"Še ne morete razločevati? Ne doumete še, da človeka to, kar vzame v
usta, ne omadežuje?
23 Njegova hrana ne gre v dušo, je tvarina za meso, kosti in kite.
24 Duhu je vse čisto.
25 Kar človeka omadežuje, izvira iz mesenih misli, mesene misli pa izhajajo iz srca in
porajajo mnogo zlega.
26 Iz srca prihajajo uboji, tatvine in nespamet. Vsa sebična dejanja in čutna dela izvirajo iz
srca.
27 Jesti z neumitimi rokami človeka ne omadežuje.\"
28 Peter je rekel: \"Gospod, kar si danes povedal, je užalilo pismouke in farizeje.\"
29 Jezus pa je rekel: \"Ti pismouki in farizeji niso mladike drevesa življenja, niso rastline
božje, so rastline ljudi; vsaka tuja rastlina pa bo izruvana.
30 Pustimo vse te ljudi same. So slepi vodniki, ki vodijo mnoge slepe ljudi.
31 Vodniki in oni, katere vodijo, hodijo skupno. Skupno bodo padli v zijoče jame.\"
POGLAVJE 127

Preko jezera v Deseteromestje.

Jezus na odmaknjenem prostoru poučuje dvanajstere.

Čez tri dni dospejo v vas ob jezeru.
1 Jezus je vzel ponoči dvanajstere in prepeljali so se preko jezera ter se izkrcali ob robu
Deseteromestja.
2 Hotel je izslediti skrit kraj, da bi bili sami in bi jim lahko razkril bližnjo bodočnost.
3 Prišli so na gorski prelaz in tam ostali tri dni v molitvi.
4 Tedaj je Jezus rekel: \"Glejte, blizu je čas, ko v mesu ne bom več hodil z vami.
5 Kot veste, sem učil, da ni vreden vstopiti v življenje, kdor svoje življenje tako visoko ceni,
da ni voljan žrtvovati ga v odrešenje svojih človeških bratov.
6 Sam sem prišel kot vzorec človeškim bratom in nisem nikoli prekinil služenja drugim.
7 Ko sem v Heliopoliju imel za seboj sedem preizkušenj, sem posvetil življenje in vse, kar
sem imel, odrešenju sveta.
8 V judovski samoti sem si podvrgel najhujše nasprotnike človeštva in sem tam obnovil svojo
posvetitev, da služim svojemu vrstniku-človeku.
9 V težavah in izkušnjah nisem omahoval, na krivične obtožbe nisem odgovarjal.
10 Bog mi je izročil odrešujočo Besedo in pogosto sem jo izrekal in ozdravljal bolne, izganjal
zle duhove ter obujal mrtve.
11 Vam sem pokazal, kako izgovarjati Besedo ter vam Besedo izročil.
12 V prav kratkem času se bomo napotili proti Jeruzalemu in eden od vas, ki me zdaj
posluša, me bo potem izdal v roke hudobnežev.
13 Pismouki in farizeji me bodo krivično obtožili in izročili sodišču. S pristankom Rima me
bodo križali.\"
14 Tedaj je rekel Peter: \"Moj Gospod, to se ne sme zgoditi. Rimski vojaki bodo stopali po
dvanajstih mrtvih, preden dosežejo našega Gospoda.\"
15 Jezus pa je rekel: \"Odrešenik sveta se ne more zoperstavljati.
16 Prišel sem zato, da rešim svet in vaša imena sem javil pred najvišjim nebeškim dvorom, ki
vas je potrdil kot odrešenike sveta.
17 Nobeno ime ne bo prišlo v nečast vekomaj, razen tistega, ki me bo izdal.
18 Jaz odhajam, čeravno pa bom v mesu preminil, vam bo moja duša stala ob strani v
vsakem oziru, da vas vodi in blagoslavlja.
19 Hudobni ljudje bodo prišli po vas, tako v javnosti kot v času, ko boste klečali in molili.
Navidez zakonito vas bodo obtožili zločinov ter menili, da služijo Bogu, ko vas bodo izročali
v smrt.
20 Toda ne omahujte. Breme bo težavno, a v zavesti, da opravljate svojo dolžnost, vam bo
božji mir breme odvzel, razpršil muko in razsvetlil pot.
21 Sestali se bomo tam, kamor ne pridejo zemeljski krvniki. Tam bomo služili okrutnežem,
ki so nas v svoji nevednosti trpinčili do smrti.
22 Ali lahko preprečimo to zasramovanje in ta uboj naših življenj? Če ne, smo zgolj bitja,
podrejena plimi in oseki zemeljskega dogajanja. Potem bi to ne pomenilo žrtvovanje
življenja.
23 Toda mi obvladujemo to, kar obstaja in se dogaja v času. Glejte, samo izreči nam je
treba, pa bodo vsi duhovi ognja, vode, zemlje in zraka vstali nam v obrambo.
24 Zgolj ukaz bi zadoščal in številne legije angelskega sveta bi prišle in podrle naše
sovražnike na tla.
25 Toda najbolje je, da nam ne pride na pomoč nobena nebeška ali zemeljska sila. Najbolje
je tudi, da celo Bog zakrije svoj obraz in se zdi, kot da nas ne sliši.
26 Kakor sem jaz za vzor vam, tako ste vi vzor za človeštvo. S tem, da se ne zoperstavljamo,
dokazujemo, da svoje življenje prostovoljno žrtvujemo za človeka.
27 Moje vzorništvo pa s smrtjo ne bo prenehalo. Moje telo bo položeno v grob, kjer še ni
ležalo človeško truplo; simbol čistosti življenja v smrti.
28 V grobu bom ostal tri dni, ko se bom v ljubezni zedinjal s Kristusom, z Očetom-Bogom in
z Materjo-Bogom.
29 Nato - simbolično za dvig duše k višjemu življenju bo moje telo znotraj groba izginilo.
30 Preobraženo bo v višjo obliko in vpričo vas vseh se bom dvignil k Bogu.\"
31 Nato so Jezus in dvanajsteri odšli proti neki vasi ob jezeru.
POGLAVJE 128

Jezus ponoči moli na gori. Ko ga najdejo, uči tri dni.

Nahrani štiri tisoč ljudi.

Odhod v Cezarejo Filipovo.

Pričevanje apostolov in Petrovo.

Vera, nepremagljivi temelj Cerkve.

Nekaj dni pri Suzani.
1 V noči, medtem ko so učenci spali, glej, se je Jezus dvignil in sam odšel na vrh hriba šest
milj daleč, da bi molil.
2 Ko so se zjutraj dvanajsteri prebudili, niso mogli najti Gospoda. Tudi vse vaško
prebivalstvo ga je iskalo. Ko je sonce že prestopilo zenit, so ga našli na vrhu hriba.
3 Množice so prihajale in prinašale svoje bolnike, Jezus pa jih je učil in ozdravljal.
4 Ko pa se je začelo nočiti, ljudje niso hoteli oditi. Spali so na zemlji, zato da bi bili blizu
Gospodu.
5 Tri dni in tri noči so množice ostale, pa nihče ni imel kaj jesti.
6 Jezus je z njimi čutil in rekel: \"Če množice odpošljem, ne bodo mogle priti do svojih
domov, ker so oslabele od stradanja, nekateri so pripotovali mnogo milj daleč.\"
7 Njegovi učenci pa so rekli: \"Kje bomo dobili dovolj živeža, da bi nahranili vse? Štiri tisoč je
le moških, poleg žena in otrok.\"
8 Jezus je vprašal: \"Koliko hlebcev kruha imate?\"
9 Odgovorili so: \"Sedem in nekaj ribic.\"
10 Nato je Jezus ukazal: \"Pojdite in posedite ljudi/ kakor ste jih posedli oni dan, ko so bile
nahranjene vse množice, torej v skupine po dvanajst.\"
11 Ko so ljudje posedli v skupine po dvanajst, so prinesli hlebce in ribe.
12 Jezus se je ozrl proti nebesom in izgovoril Besedo. Nato je sedem hlebcev razlomil v male
kose, enako je razrezal ribe.
13 Vsak kos kruha pa se je spremenil v hlebec, vsak kos ribe je postal riba.
14 Dvanajsteri so odšli in so dajali vsakomur. Ljudje so jedli in se nasitili. Vse koščke, ki so
ostali, so zbrali in z njimi napolnili sedem košaric.
15 Nato so se ljudje odpravili, Jezus in dvanajsteri pa so vzeli čolne in prišli z njimi v
Dalmanate ob jezeru.
16 Tukaj so ostali mnogo dni in Jezus je dvanajstere poučeval o notranji luči, ki ne more
pojemati.
17 Učil je o Kristusu znotraj duše, o mogočni sili verovanja, o skrivnosti vstajenja od mrtvih,
o nesmrtnem življenju in o tem, kako živi lahko gredo in pomagajo mrtvim.
18 Nato so odšli v svoje čolne ter prijadrali do severne obale v Galileji in pustili čolne v
Korozainu, kjer so živeli Tomaževi sorodniki; sami pa so potovali dalje.
19 Prišli so v Merom, kjer so se v kristalno čistih vodah dozdevno zrcalila nebesa, in
razodevala slavo Gospoda vojnih trum.
20 Tu so se pomudili nekaj dni v tihem razmišljanju.
21 Nato so znova potovali dalje in prišli v pokrajino Cezareje Filipove.
22 Ko so tako hodili in se pogovarjali, je rekel učenik: \"Kaj pravijo ljudje o sinu človekovem?
Kdo, mislijo, da sem?\"
23 Matej je rekel: \"Nekateri pravijo, da si David, ki se je vrnil. Nekateri spet, da si Enoh,
Salomon ali Set.\"
24 Andrej pa je rekel: \"Slišal sem nekega načelnika sinagoge, ko je vzkliknil: Ta mož je
Jeremija, kajti govori enako kot je pisal Jeremija.\"
25 Natanael je rekel: \"Duhovni učitelji od drugod, ki so bili nekaj časa pri nas, so izjavljali,
da je Jezus Gautama, ki se je vrnil.\"
26 Jakob je rekel: \"Mislim, da največ judovskih učiteljev meni, da si Elija, ki se je ponovno
pojavil na zemlji.\"
27 Spregovoril je Janez in rekel: \"Ko smo bili v Jeruzalemu, sem slišal nekega vidca, ki je
vzkliknil: Ta Jezus ni nihče drugi kakor Melhizedek, kralj miru, ki je živel pred približno dva
tisoč leti in napovedal, da bo znova prišel.\"
28 Tomaž pa je rekel: \"Četrtnik Herod meni, da si Janez, ki je vstal od mrtvih;
29 muči ga njegova nemirna vest, da v sanjah vidi pred seboj dušo umorjenega Janeza,
katera ga preganja kot nočna pošast.\"
30 Tedaj jih je Jezus vprašal: \"Kaj pa vi mislite, kdo sem?\"
31 Odgovoril je Peter: \"Ti si Kristus, Ljubezen Boga, ki se razodeva ljudem.\"
32 Zdaj pravi Jezus: \"Trikrat blagor ti, Simon, Jonov sin. Izrekel si resnico, ki ti jo je Bog
naklonil.
33 Ti si skala in boš eden od stebrov v templju Gospoda vojnih trum.
34 Tvoja izpoved je vogelni kamen vere, skala moči, in na tej skali je zgrajena Kristusova
Cerkev.
35 Vse sile pekla in smrti so brez moči proti njej.
36 Glej, izročam ti ključe, da človeškim otrokom odpiraš vrata do zveličanja.
37 Sveti Dih bo prišel nadte in nad desetere v Jeruzalemu; stal boš pred narodi zemlje in boš
tam razglasil zvezo Boga z ljudmi.
38 Govoril boš besede Svetega Diha in karkoli Bog pričakuje od ljudi kot resno pričevanje
vere v Kristusa, to jim boš oznanil.\"
39 Zatem se je obrnil k dvanasterici in rekel: \"Kar ste danes slišali, tega ne pripovedujte
nikomur.\"
40 Jezus in dvanajsteri so nato odšli in so bili mnogo dni gostje pri Suzani.
POGLAVJE 129

Jezus uči ljudstvo.

S Petrom, Jakobom in Janezom na gori Tabor.

Dogodek preobraženja.
1 Hitro se je raznesla novica, da je prišel Jezus z dvanajsterimi, in mnogo ljudi ga je prišlo
gledat.
2 Jezus pa je govoril: \"Glejte, prihajate, da me vidite, a to ne pomeni nič. Če hočete biti
deležni Kristusovih dobrot, vzemite nase svoj križ in mi sledite.
3 Če bi hoteli svoje življenje zastaviti za sebični jaz, tedaj boste svoje življenje zapravili.
4 Če pa boste svoje življenje stavljali v službo svojim vrstnikom-ljudem, tedaj si boste
pridobili življenje.
5 To življenje je kratkotrajno kot enodnevna igračka. Je pa življenje, ki ne mine.
6 Kje je vaša pridobitev, če si pridobite ves svet, izgubite pa svojo dušo?
7 Če bi hoteli najti duhovno življenje, življenje človeka v Bogu, tedaj morate hoditi po ozki
poti in vstopiti skozi ozka vrata.
8 Pot je Kristus, vrata so Kristus in treba je, da hodite navzgor po Kristusovi poti. Noben
človek ne pride k Bogu, razen preko Kristusa.
9 Kraljestvo Kristusovo bo prišlo; da, nekateri od vas, ki me zdaj slišite, ne boste prestopili
vrat smrti, dokler ne vidite priti Kraljestvo v moči.\"
10 Sedem dni so učenik in dvanajsteri ostali v Cezareji Filipovi.
11 Nato je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in Janeza ter so odšli proti vrhu hriba, da bi molili.
12 Medtem pa, ko so molili, se je prikazala bleščeča svetloba, Jezusova postava je zažarela
kakor dragoceni kamen.
13 Obličje mu je zasijalo kakor sonce, oblačila so mu bila bela kot sneg. Sin človekov je
postal (vidno) sin Boga.
14 Bil je preobražen, zato da bi zemeljski ljudje lahko videli, katere možnosti so v človeku.
15 Vtem ko se je veličastvo pojavilo, so trije učenci zapadli snu. Neki duhovni mojster pa se
je dotaknil njihovih oči ter rekel: \"Prebudite se in glejte Gospodovo veličastvo!\"
16 Zbudili so se, in videli Gospodovo slavo. In še več, videli so veličastvo nebeškega sveta,
kajti zagledali so dva moža iz onostranstva, ko sta stala ob Gospodu.
17 Peter pa je vprašal duhovnega mojstra, ki jih je bil prebudil: \"Kdo sta ta moža, ki stojita
ob Gospodovi strani?\"
18 Duhovni mojster je rekel: \"Ta moža sta Mojzes in Elija, ki sta prišla, da lahko vidite in
spoznate, kako so nebesa in zemlja eno in kako so duhovni mojstri tu in tam eno.
19 Koprena, ki ločuje svetove, je zgolj etrska koprena. Zanje, ki svoja srca očiščujejo z vero,
se ta koprena odstira, zato le-ti lahko vidijo in spoznajo, da je smrt le nekaj varljivega.\"
20 Tedaj je Peter vzkliknil: \"Bog bodi slavljen!\" Nato je poklical Jezusa: \"Moj učenik in moj
Gospod, to so vrata nebeška, in dobro je, da ostanemo tukaj.
21 Naj gremo doli, da prinesemo tri šotore: enega zate, enega za Mojzesa in enega za
Elijo?\" Toda Jezus ni odgovoril.
22 Mojzes in Elija pa sta na gori govorila z Jezusom. Govorili so o bodoči Gospodovi
preizkušnji.
23 O njegovi smrti, o počitku v grobu, o čudovitostih na vstajenjsko jutro, o preobrazbi
njegovega telesa in o njegovem vzponu na oblakih luči.
24 Tudi o simboliki poti, ki jo mora prehoditi sleherni človek. O simboliki poti, ki človeške
otroke preobraža v otroke Boga.
25 Medtem ko so bili trije učenci prevzeti od strmenja, se je nenadoma v etru zaslišalo petje
in postave kot luč in zrak so se premikale povsod okoli na gorskem vrhu.
26 Nato so zaslišali glas, prihajajoč iz veličastva gornjega sveta:
27 \"To je sin človekov, moj Izvoljenec, da razglasi Kristusa ljudem. Naj ga posluša vsa
zemlja.\"
28 Ko so učenci zaslišali glas, jih je prevzel strah. Padli so na zemljo in molili.
29 Prišel pa je Jezus, se jih dotaknil in rekel: \"Vstanite, ne bojte se, glejte, jaz sem tukaj.\"
30 Tedaj so vstali, in ko so se ozrli naokrog, niso videli nikogar. Možje so bili odšli. Edini
učenik je bil z njimi.
31 Ko so se Jezus in trojica vračali z vrha gore, so govorili o pomenu prizora, Jezus pa jim je
povedal vse. Potem je rekel:
32 \"Dokler ne bom vstal od mrtvih, ne pripovedujte nikomur o tem, kar ste videli.\"
33 Učenci pa niso dojeli besed: Dokler ne bom vstal od mrtvih.
34 Zato jim je Jezus še enkrat ponovil o svoji smrti in vstajenju iz groba, o kraljestvu duše, ki
ima priti v slavi in moči.
35 Toda Peter je rekel: \"Pismouki so učili, da mora Elija nastopiti, preden pride Kralj.\"
36 Jezus pa je rekel: \"Elija je že prišel, toda pismouki in farizeji ga niso sprejeli.
37 Ljudje so ga zasramovali, ga vrgli v jetniško celico in so v peklenskem zadovoljstvu
vzklikali, ko so ga videli umreti.
38 Kar so ljudje njemu storili, to bodo storili tudi meni.\"
39 Tedaj so učenci dojeli, da je Jezus govoril o Janezu, ki ga je Herod dal usmrtiti.
POGLAVJE 130

Ob vrnitvi Jezus kara devetere zaradi šibkega zaupanja v Boga, ozdravi epileptičnega
otroka.

Povratek v Kafarnaum.
1 Ko so Jezus, Peter, Jakob in Janez prišli do mestnih vrat, se je množica ljudi gnetla na poti.
2 Deveteri apostoli, ki niso bili šli z Jezusom na goro, so poskušali ozdraviti božjastnega
otroka, ki je bil obseden. Ni jim uspelo. Ljudje so čakali, da se vrne Gospod.
3 Ko je Jezus prišel, je otrokov oče pokleknil pred njega in prosil za pomoč.
4 Rekel je: \"Moj učenik, rotim te, da se usmiljeno ozreš na mojega sina, ki je moj edini
otrok. Je božjasten in strahotno trpi.
5 Včasih pade v ogenj in je blizu tega, da se zaduši. In mnogokrat na dan pade, škriplje z
zobmi in pena mu prihaja iz ust.
6 Pripeljal sem otroka k tvojim učencem, pa jim ni uspelo, da bi mu pomagali.\"
7 Medtem ko je govoril, je služabnik postavil otroka pred Gospoda (otrok ni govoril, ker je
bil nem) in v trenutku je otrok padel na zemljo, se penil in trgal v smrtni stiski.
8 Jezus je vprašal: \"Kako dolgo ga tako muči?\"
9 Oče je odgovoril: \"Od otroštva. Iskali smo pomoči v raznih deželah, toda zaman. Jaz pa
verujem, da ti lahko izgovoriš Besedo in ozdraviš mojega sina.\"
10 Jezus pa je rekel: \"Vera je božja moč. Vse je mogoče njemu, ki veruje v svojem srcu.\"
11 Oče je zavpil v solzah: \"Gospod, verujem, pomagaj moji neveri.\"
12 In Jezus je izgovoril Besedo moči. Epileptični otrok je ležal v nezavesti. Ni dihal in ljudje
so govorili: \"Otrok je umrl.\"
13 Toda Jezus ga je prijel za roko ter rekel: \"Vstani.\" In on je vstal ter je govoril.
14 Ljudstvo je strmelo in mnogi so govorili: \"To je gotovo božji mož, kajti nikoli ni bila
dana tolikšna moč človeku.\"
15 Tedaj so Jezus in dvanajsterica odšli proti hiši. Potem ko so vzeli hrano in se okrepčali, so
rekli deveteri:
16 \"Gospod, zakaj nismo mogli otroka ozdraviti? Izgovorili smo Besedo, toda celo ta je bila
brez moči.\"
17 Jezus pa je rekel: \"Vaš veliki uspeh v vaših prejšnjih delih vas je naredil brezbrižne, pa
ste pozabili priznati silo Boga.
18 Brez duha Besede je Beseda nična pripoved. Vi pa ste pozabili moliti.
19 Vere ni brez molitve v veri. Molitev so peruti vere. Peruti same pa ne letajo.
20 Z molitvijo in vero lahko znižate gorske vrhove in jih zaženete v morje. Mali griči bodo na
vaš ukaz skakljali okoli kakor jagnjeta.
21 Napaka vam je lahko v korist. Največ, kar ste se v življenju naučili, prihaja iz napak, ki ste
jih storili.\"
22 Ko so učenci sedeli potopljeni v misli meditacije, je rekel Jezus: \"Naj se vam te besede
vtisnejo globoko v srce.
23 Približal se je čas, ko morate nositi svoje breme sami, to je, ne da sem v telesu navzoč.
24 Izročen bom namreč rokam hudobnežev in oni me bodo usmrtili na gori onkraj doline
Bezeta.
25 In ljudje bodo moje telo položili v grob, kjer bo po sveti Besedi - straženo in ohranjeno
tri dni. Nato pa bom zopet vstal.\"
26 Dvanajsteri so bili žalostni. Niso razumeli, in vendar so se ga bali prositi, da bi jim
razložil pomen svojih besed.
27 Naslednji dan so mesijanski učenik in dvanajsteri nastopili svoje povratno potovanje in
kmalu so dospeli v Kafarnaum.
POGLAVJE 131

Jezus in Peter plačata tribut.

Apostoli se potegujejo za prvenstvo.

Jezusov očitek, praktični pouk.

Prilika o dobrem pastirju.
1 Ko so Jezus in dvanajsteri počivali v hiši, je prišel cestninar k Petru in mu rekel: \"Ali Jezus
in vi plačujete davek pol šekla?\"
2 Peter je odgovoril: \"Kar se od nas zahteva, plačamo.\"
3 Jezus pa je vprašal: \"Od koga cestninarji pobirajo ta posebni davek? Ali od tujcev ali pa od
lastnih ljudi?\"
4 Peter je odgovoril: \"Samo tujci so dolžni plačati ta davek.\"
5 Tedaj Jezus dalje: \"Mi vsi smo domačini in smo oproščeni. Toda, da ne bo prepira,
plačajmo.\" Toda nihče ni imel ustreznega denarja.
6 Pa je Jezus rekel Petru: Pojdi k jezeru. Vrzi trnek in ujel boš ribo, ki bo imela v sebi šekel.
Vzemi to in plačaj davek zase in zame.\"
7 Peter je storil, kakor mu je Jezus velel. Našel je šekel in plačal davek.
8 Nato je Jezus slišal, kako so se dvanajsteri prepirali med seboj. Duh mesenega jaza je
razgibaval njihova srca, pa so razpravljali o tem, kdo med njimi je največji pred Bogom in
pred ljudmi.
9 Jezus pa je rekel: \"Sramujte se, vi možje! Največji je, kdor služi ostalim.\" Nato je poklical
k sebi otroka. Vzel ga je v naročje in rekel:
10 \"Največji je majhen otrok. Če torej hočete biti največji, morate postati kakor ta otrok po
nedolžnosti, resničnosti in čistosti življenja.
11 Veliki ljudje ne prezirajo malih zemeljskih stvari. Kdor ceni in časti takšnega otroka, ceni
in časti mene, kdor pa prezira otroka, prezira mene.
12 Če hočete priti skozi vhod v kraljestvo, morate biti ponižni kakor ta malček.
13 Poslušajte me, vi možje! Ta otrok in vsak drugi otrok ima nekoga, ki se zanj zavzema
pred prestolom božjim.
14 Vi ga zametavate v lastno škodo, možje, kajti njegov pravi obraz zre obličje Boga vsak
trenutek, slednji dan.
15 In še me poslušajte! Kdor bo kateremu teh malih v spotiko in padec, ta je zaznamovan in
preklet. Mnogo bolje bi bilo zanj, če bi se sam potopil.
16 Resnično, pohujšanja vsepovsod! Ljudem v priložnost, da grešijo in padejo. Toda če po
padcu vstaneš, vsakokrat zrasteš v moči.
17 Gorje pa onemu, ki je drugim v spotiko in padec. Torej bodite previdni, vi božji ljudje, da
ne boste sočloveka vodili v padec. Čuvajte se, da sami ne zaidete na grešna pota.
19 Zato, če te tvoje roke zavajajo v greh, storiš bolje, da si jih odsekaš. Mnogo bolje je
namreč, da si brez rok in brez krivde pred Bogom in pred ljudmi, kakor pa biti popoln v svoji
obliki, pri tem pa izgubiti svojo dušo.
20 In če bi ti noge bile v pohujšanje, je bolje, da si jih odsekaš. Bolje je namreč, da greš v
življenje brez nog, kakor zapasti pogubljenju.
21 Ali če so ti tvoje oči ali tvoja ušesa povod, da grešiš, je bolje zate, da jih izgubiš, kakor da
zgubiš svojo dušo.
22 Vaše misli, besede in dejanja bodo vsa preizkušena v ognju.
23 Spominjajte se, da ste sol zemlje. Če pa izgubite učinkovitost soli, ste v božjih očeh zgolj
smeti.
24 Ohranjajte učinkovitost soli življenja in živite vzajemno v miru.
25 Svet je poln ljudi, ki v sebi nimajo soli življenja, zato so izgubljeni. Jaz pa sem prišel, da
najdem in rešim, kar je zgubljenega.
26 Kaj mislite, ali ne bo ovčar, ki ima sto ovac, pa se mu ena zgubi, pustil vseh
devetindevetdesetih,
27 šel na puščavska pota in na gorske vrhove, da najde eno, ki se mu je zgubila?
28 Gotovo! O tem ne dvomite. In ko zgubljeno ovco zopet najde, je vesel in se veseli nad to
eno mnogo bolj kakor pa nad devetindevetdesetimi, ki se niso oddaljile od njega.
29 In tako se v nebesih veselijo zveličani, kadar se kak človeški otrok, ki je bil zabredel na
grešna pota znova najde in se vrne k skupnosti.
30 Zares se veselijo mnogo bolj kakor nad vsemi pravičnimi, ki niso nikoli zapustili prave
poti.\"
31 Janez pa je rekel: \"Učenik, kdo sme iskati in reševati zgubljene? In kdo lahko ozdravlja
bolne ter izganja hudobne duhove iz njih, ki so obsedeni?
32 Ko smo bili na poti, smo videli človeka, ki ni bil eden od naših, pa je izganjal demone in
ozdravljal bolne.
33 To je opravljal v moči svete Besede in v Kristusovem imenu. Vendar pa smo mu
prepovedali, ker ni hodil v naši družbi.\"
34 Jezus pa je rekel: \"Vi, človeški sinovi, kaj si domišljate, so božanske sile vaša izključna
last?
35 Mar tudi mislite, da bo ves svet moral čakati na vas, da boste opravljali božja dela?
36 Bog ni človek, da bi se zavzemal posebej za nekoga in mu naklanjal posebne darove.
37 Nikomur ne prepovedujte opravljati božjih del.
38 Nikogar ni, ki bi bil sposoben izgovarjati sveto Besedo ter v imenu Kristusa ozdravljati
bolne in izganjati nečiste duhove, pa ne bi bil božji otrok.
39 Mož, o katerem govorite, je eden od nas. Kdorkoli zbira v nebeško žitnico, je z nami eno.
40 Kdorkoli ponudi čašo vode v Kristusovem imenu, je z nami eno. Tako bo sodil Bog.\"
POGLAVJE 132

Jezus brani moža, ki da je ukradel kruh.

Obtožbo prekličejo, poučeno ljudstvo pomaga potrebnim.
1 Množica ljudi se je gnetla po cestah. Vojaki so bili na poti k sodišču z nekom, ki so ga
obtožili, da je kradel kruh.
2 Malo kasneje so moža postavili pred sodnika, da bi dal odgovor.
3 Jezus in dvanajsteri so bili navzoči. Obtožencu se je na obrazu in na rokah poznalo, da
trdo dela in strada.
4 Razkošno oblečena ženska, tožilka tega človeka, je stala spredaj. Takole ga je
obtoževala: \"Tega moža sem zalotila pri dejanju tatvine. Dobro ga poznam, ker je včeraj
prišel beračit kruha.
5 Ker sem ga spodila od svojih vrat, bi moral vedeti, da ljudi, kot je on, ne podpiram. On pa
je danes prišel in izmaknil kruh.
6 Tat je, pa zahtevam, da pride v ječo.\"
7 Služabniki so tudi pričali proti temu možu. Obsodili so ga kot tatu in vojaki so ga odvedli
proč.
8 Jezus pa je, stoječ v ospredju, vzkliknil: \"Vi vojaki in sodnik, nikar se ne prenaglite pri
obsodbi tega človeka.
9 Je mar to dežela pravice in pravičnosti? Ali mar lahko obtožite in obsodite ljudi zločina,
dokler se sami niso izpovedali?
10 Rimska postava ne dovoljuje nezakonitega postopanja, zato zahtevam, da temu možu
daste možnost zagovora.\"
11 Nato je sodnik poklical moža nazaj ter mu rekel: \"Če imaš kaj povedati, govori!\"
12 V solzah, je mož stoje povedal: \"Imam ženo in majhne otroke, ki so lačni. Pogosto sem
svoj bedni položaj izpovedal ljudem ter jih prosil kruha, a nihče me ni hotel poslušati.
13 To jutro, ko sem zapustil našo žalostno kočo, da si poiščem delo, so moji otroci vpili za
kruhom. Sklenil sem, da jih preskrbim, ali pa da umrem.
14 Vzel sem kruh in kličem k Bogu, je bil to mar zločin?
15 Ta žena mi je hleb iztrgala in ga zagnala psom, nato je poklicala uradnike in zdaj sem
tukaj.
16 Dobri ljudje, storite z menoj, karkoli hočete, toda rešite mojo ženo in moje male smrti.\"
17 Tedaj je Jezus rekel: \"Kdo je zločinec v tem primeru?
18 To ženo imam za zločinko v božjih očeh.
19 Tega sodnika obtožujem pred sodiščem zaradi človeških pravic.
20 Te služabnike in uradnike imam za soudeležence pri krivdi.
21 Prebivalstvo Kafarnauma obtožujem krutosti in tatvine, ker se niso brigali za vpijoče v
uboštvu in pomanjkanju ter so nje, ki so bili brez pomoči, prikrajševali za to, kar jim pristoji
po vsakem pravičnem zakonu.
22 Pozivam tu prisotno ljudstvo in ga vprašujem, ali moje obtožbe ne slone na pravičnosti in
na resnici?\"
23 In vsakdo od njih je odgovoril: Da.
24 Ženska-tožilka je zardevala od sramu, sodnik se je plašno umaknil, uradniki so odvzeli
možu spone in stekli proč.
25 Tedaj je Jezus rekel: \"Dajte temu možu, česar potrebuje, da bo šel in nahranil svojo ženo
in svoje male.\"
26 Ljudje so darovali obilno in mož je odšel.
27 Jezus pa je pojasnil: \"Ni zakona, ki bi po njem lahko vsako pregrešno dejanje pravilno
presodili. Preiskati je treba vsa dejstva kakega primera, predno se more pravilno presoditi.
28 Vi, ljudje, ki imate srce za drugega, prestavite se v položaj tega človeka ter mi
odgovorite, kaj bi storili na njegovem mestu?
29 Tat misli o vsakem drugem človeku, da je tat in ga temu ustrezno sodi.
30 Kdor drugega pretrdo kaznuje, tega srce ni brez zločina.
31 Prešuštnica, ki svojo grešnost zakriva pod plašč tako imenovane dostojnosti, nima
besede sočutja za iskreno prešuštnico, katera priznava, da je to, kar je.
32 Povem vam, vi možje, če ne boste obsojali, dokler sami niste brez greha, bo svet kmalu
pozabil pomen besede 'obsojen'.\"
POGLAVJE 133

Dvanajsteri gredo na praznik v Jeruzalem, Jezus pa ostane v Kafarnaumu.

Izbere sedemdeset učencev in jih razpošlje učit in zdravit.

Sam se odpravi k prazniku in spotoma ozdravi deset gobavcev.

V templju uči.
1 Praznik žetve se je bližal. Dvanajsteri so odšli v Jeruzalem, Jezus pa ni šel z njimi. Ostal je
v Kafarnaumu.
2 Med množicami, ki so mu sledile, je bilo mnogo takih, ki niso nameravali iti na
praznovanje; niso bili namreč Judje.
3 In Jezus je poklical k sebi izmed teh ljudi sedemdeset učencev ter jim je
govoril: \"Kristusovo kraljestvo ni le za Jude, ampak je za vsakega človeka.
4 Glejte, dvanajst sem jih izbral, da oznanjajo Blagovest najprej Judom. In ti so Judje.
5 Dvanajst je število Juda, sedem pa število vesolja in tu je vključen sleherni človek.
6 Bog je deset, sveta črka Jod.
7 Če množimo število deset, ki je mišljeno za Boga, s sedem, ki pomeni človeka, imamo
sedemdeset, število za bratstvo človeštva.
8 In zdaj vas razpošiljam po dva in dva. Ne samo k Judom, ampak k vsakemu narodu pod
nebom: Grkom in Asircem, Samarijanom, onim onkraj oceana; k vsakemu človeku.
9 Ni treba, da greste daleč, kajti ljudje iz vsake dežele so tu v Samariji.
10 Dvignite se in pojdite na pot. Toda hodite v veri in ne nosite v svoji torbi ne zlata ne
srebra, tudi ne dodatnega plašča ali obutve.
11 Pojdite v svetem imenu, zaupajte Bogu in nikoli vam ne bo česa manjkalo.
12 Vaš pozdrav naj se glasi povsod: Mir bodi vsem, blaga volja vsem.
13 Če bo v tej hiši sin miru, se bodo vrata odprla na stežaj in boste vstopili. Sveti mir bo
potem počival nad to hišo.\"
14 Učenci so odšli, prišli v Samarijo, in ko so dospeli, so rekli: \"Mir vsem, blaga volja vsem!
15 Kesajte se in se odvrnite od svojih grehov. Spravite v red svojo hišo, kajti prišel bo oni,
sin človekov, ki nosi podobo Kristusa in lahko boste videli njegovo obličje.\"
16 Obiskovali so vas za vasjo v Samariji, pridigali so v Tiru in Sidonu ob morju. Nekateri so
prišli na Kreto, drugi v Grčijo, drugi spet so bili v Gileadu in učili tamkaj.
17 Nato je Jezus sam odpotoval na praznik po cesti skozi Samarijo. Ko je prišel skozi Sihar,
so ga na poti zagledali gobavci. Skupina deseterih ga je klicala od daleč:
18 \"Gospod Jezus, obstani in spregovori Besedo za nas, da lahko postanemo čisti.\"
19 Jezus jim je rekel: \"Pojdite in pokažite se duhovnikom.\"
20 Odšli so in na poti so bili ozdravljeni. Eden od desetih, po rodu Samarijan, se je vrnil, da
bi se učeniku zahvalil in proslavil Boga.
21 Jezus mu je rekel: \"Glej, očiščenih je bilo deset, kje je ostalih devet? Vstani, pojdi svojo
pot, tvoja vera te je ozdravila.
22 Razkril si svoje srce in pokazal, da si vreden zdravilne moči. Glej, ostalih devet bo znova
na rokah in nogah dobilo gobe.\"
23 In Jezus je nadaljeval svojo pot in prišel v Jeruzalem med praznikom ter stopil v
tempeljska dvorišča.
24 Karal je pismouke in farizeje, duhovnike in učitelje postave zavoljo njihovega hinavstva in
sebičnosti.
25 Preprosto ljudstvo je strmelo, rekoč: \"Odkod prihaja temu človeku modrost? Govori,
kakor govore modrijani.\"
26 Jezus pa je rekel: \"Modrosti Svetega-Enega se nisem učil v šolah ljudi. Moj nauk ni moj.
Govorim besede Njega, ki me je poslal, da izpolnjujem Njegovo voljo.
27 Kdor bi hotel spoznati, odkod je, kar govorim, glejte, ta mora izpolnjevati božjo voljo.
Nihče tega ne more spoznati, razen kdor vstopi v življenje in izvršuje božjo voljo.
28 Glejte, Mojzes vam je dal postavo. Nihče od vas pa postave ni izvajal. Kako zmorete torej
soditi o pravi vrednosti človeka?
29 V teh dvoriščih sem nekoč na sobotni dan ozdravil človeka in vi ste ogorčeni iskali, kako
bi me usmrtili. In zdaj, ker vam govorim resnico, mi zopet strežete po življenju.\"
30 Eden od pismoukov se je oglasil in rekel: \"Ti neumnež, si obseden. Kdo ti seže po
življenju?\"
31 Preprosto ljudstvo je govorilo: \"Ali ni to Jezus, ki so ga voditelji že davno hoteli usmrtiti?
In sedaj pride ter uči v tempeljskih dvorih.
32 Če je zakrivil tako strahotne zločine, zakaj ga ne odvedejo vklenjenega v verige?\"
33 Jezus pa je rekel: \"Vi vsi me poznate in veste, odkod prihajam. Ne poznate pa Boga, ki
me je semkaj poslal, čigar besede jaz govorim. \"
34 Znova so množice vstale v njegovo obrambo. Govorili so: \"Če ta ni Kristus, katerega je
Bog obljubil, da ga razodene ljudem, ali bo, ko pride, opravljal veličastnejša dela, kakor jih
izvaja ta človek?\"
35 Farizeji in vodilni duhovniki so bili ogorčeni in so poslali svoje nastavljence, da bi ga
prijeli, preden bi odšel od tam. Služabnike pa je prevzemal strah in se ga niso polastili.
36 Jezus pa je rekel: \"Glejte, tukaj sem, toda le za kratek čas, potem se napotim k Njemu, ki
me je poslal semkaj, da izpolnim Njegovo voljo.
37 Zdaj me iščete in me lahko najdete. Pride čas, ko me boste iskali, a me ne najdete, kajti,
kamor grem jaz, tja vi ne morete priti.\"
38 Ljudje so spraševali: Kam neki bo šel, da ga ljudje ne bodo mogli najti? Bo šel mar v
Grčijo in bo učil Grke? Ali pa bo šel v Egipt ali Asirijo ter tam učil?
39 Toda Jezus ni odgovarjal. Zapustil je tempeljske dvore tako, da ga množice niso opazile
ter je odšel.
POGLAVJE 134

Voditelji so ogorčeni.

Nikodem Jezusa brani.

Jezus prebije noč na Oljski gori.

Naslednji dan znova uči v templju.

V razsodbo mu pripeljejo prešuštnico.
1 Zadnji dan praznika, ko so množice polnile tempeljske dvore in pota, je Jezus govoril:
2 \"Če koga žeja, lahko pride k meni in pije.
3 Kdor veruje vame in v Kristusa, ki ga je Bog poslal, lahko pije iz čaše življenja in iz njegove
notranjosti se bodo iztekali tokovi vode življenja.
4 Sveti Dih ga bo obsenčeval in dihal bo Dih in govoril bo Besede in živel bo Življenje.\"
5 Ljudstvo je bilo deljenega mnenja glede njega. Nekateri so govorili: Ta človek je prerok
živega Boga.
6 Drugi so rekli: To je Mesija, čigar prihod so napovedovali naši preroki.
7 Spet drugi pa so rekli: Ta ne more biti Kristus, ker prihaja iz Galileje. Kristus mora izhajati
iz Betlehema, kjer je živel David.
8 Zopet so duhovniki in farizeji poslali nastavljence, naj ga privedejo pred sodišče na
odgovor za svoje življenje. Ko pa so se uradniki vrnili brez Jezusa,
9 so bili voditelji ogorčeni in so rekli: \"Zakaj tega človeka ne primete in postavite pred
sodišče?
10 Nastavljenci so odgovorili: \"Nikoli nismo slišali koga, ki bi govoril, kakor govori ta
človek.\"
11 Farizeji so stali ogorčeni in govorili: \"Ali ste prišli ob pamet? Ste se pustili zavesti? Mar
ste postali tudi vi učenci tega človeka?
12 Ali je morda od voditeljev ali farizejev kdo vanj veroval? Preprosto ljudstvo! Da, to lahko
veruje. Ti so prekleti, ne vedo ničesar.\"
13 Toda prišel je pred voditelje Nikodem, ki je rekel: \"Ali sme judovsko sodišče nekoga
soditi in obsoditi, ne da bi slišalo njegov zagovor? Pustite vendar, da Jezus pred tem dvorom
priča o sebi.\"
14 Voditelji so odvrnili: \"Ta Jezus je pretkan človek, in če ga pustimo govoriti, nas bo
ošteval iz obličja v obličje, pa se bodo množice smejale in vstale v njegovo obrambo.
15 Veš tudi tako kot mi, da preroki ne prihajajo iz Galileje.\"
16 Voditelji so bili nemočni proti temu, kar so rekli uradniki in Nikodem, zato niso več dalje
govorili.
17 Ljudstvo se je razšlo na domove, Jezus pa je odšel na Oljsko goro, kjer je vso noč
premolil.
18 Zjutraj pa, komaj je sonce vzšlo, se je Jezus vrnil in mnogo ljudi je prišlo, da bi ga videli v
tempeljskih dvorih. Sedel je in učil množice.
19 Farizeji in pismouki so se še vedno trudili, da bi našli razlog za obsodbo v besedah, ki jih
je govoril.
20 Nastavljenci so zasačili neko prešuštnico pri kaznivem dejanju. Medtem ko je Jezus učil,
so jo privedle predenj, rekoč:
21 \"Učenik, to žensko smo zasačili v prešuštvu. Mojzesova postava pravi, da mora oseba,
kot je ona, umreti, biti kamenjana do smrti. Katera kazen, praviš ti, naj jo zadene?\"
22 Jezus se je upognil in narisal na tla lik, v katerega je zapisal število duše. Potem je sedel
in molče razmišljal.
23 Ko so duhovniki zahtevali, naj govori, je rekel: \"Kdor je brez greha, naj vstane in prvi
vrže kamen nanjo.\"
24 Nato je zaprl oči in ni rekel več besede. Ko je vstal in videl ženo samo, jo je vprašal:
25 \"Kje so možje, ki so te semkaj privedli? Tisti, ki so te obtoževali?\"
26 Žena je odvrnila: Vsi so odšli. Nikogar ni bilo, da bi me obsodil.\"
27 In Jezus ji je rekel: \"Tudi jaz te ne obsodim. Pojdi v miru, in nikar več ne greši.\"
POGLAVJE 135

Jezus uči v templju.

Razkriva globine poslanstva Kristusa.

Voditelji ga hočejo kamnati, a Jezus izgine.
1 Bilo je po prazniku. Jezus, Peter, Jakob in Janez so sedeli v tempeljski zakladnici.
2 Ostalih devetero se je vrnilo v Kafarnaum.
3 Ljudstvo je polnilo tempeljske dvore in Jezus je govoril:
4 \"Jaz sem svetilka. Kristus je olje Življenja. Sveti Dih je Ogenj. Glejte Luč! Kdor sledi meni,
ne bo hodil v temi, ampak bo imel Luč Življenja.\"
5 Učitelj postave mu je rekel: \"Ti pričuješ sam za sebe, torej tvoje pričevanje ne more biti
resnično.\"
6 Jezus pa je rekel: \"Če jaz pričujem za sebe, govorim to, kar je res, kajti vem, odkod sem
prišel in kam grem.
7 Nihče v mesu ne more pričevati za mene, ker nihče ne more vedeti, odkod sem prišel in
kam grem.
8 Moja dela pričujejo za resnico, ki jo govorim. Kot človek bi ne mogel govoriti besed, ki jih
govorim. To so besede Svetega Diha. Torej je Oče, ki pričuje za mene.\"
9 Učitelj postave ga je vprašal: \"Kje živi tvoj oče?\"
10 In Jezus je odgovoril: \"Vi mene ne poznate, sicer bi poznali mojega Očeta, če pa bi
poznali Očeta, bi poznali Sina, kajti Oče in Sin sta eno.
11 Jaz bom odšel in vi me ne boste našli. Kamor namreč grem, tja vi ne morete priti, ker ne
poznate poti.
12 Poti pa ne morete najti, ker so vaša srca groba, vaša ušesa naglušna, vaše oči zaprte.
13 Luč Življenja ne more sijati skozi motno kopreno, ki ste jo potegnili okrog svojega srca.
14 Ne poznate Kristusa, če pa Kristusa ni v srcu, v njem ni Luči.
15 Jaz prihajam, da ljudem razglašam Kristusa, toda vi ga ne sprejemate. Zato boste ostali v
temi in v senci greha, dokler ne verujete besedam, ki jih govorim.
16 Toda vi boste sina človekovega razvrednotili, odstranili ga boste in se boste smejali, ko
ga boste videli umreti.
17 Toda potem pride majhna luč in spoznali boste, da sem, kar sem.\"
18 Ljudje niso dojeli pomena besed, ki jih je govoril.
19 Nato je govoril ljudstvu, ki je vanj verovalo in jim je rekel: \"Če bivate v Kristusu in Kristus
biva v vas in če ohranjate moje besede v svojem srcu,
20 ste vi pot, ste vi učenci na poti in vedeli boste, kaj je resnica, in resnica vas naredi
svobodne.\"
21 Ljudstvo pa še vedno ni razumelo. Rekli so: \"Mi smo Abrahamov zarod in smo že
svobodni. Nikdar nismo bili nikogar sužnji. Zakaj praviš, da bomo svobodni?\"
22 In Jezus je rekel: \"Ne veste, da kdorkoli dela greh, je suženj greha, biva v vezeh greha?
23 Če ne grešite, tedaj ste svobodni. Če pa grešite v mislih ali v besedah ali v dejanju, tedaj
ste sužnji in nič, razen resnice, vas ne more osvoboditi. Če pa ste svobodni po Kristusu,
tedaj ste resnično svobodni.
24 Abrahamov zarod ste, a vendar me hočete usmrtiti, ker govorim resnico Abrahamovo.
25 Abrahamovi otroci ste po mesu. Toda, glejte, pravim vam: Je Abraham Duha, ki ga vi ne
poznate?
26 V duhu ste otroci svojega očeta in vaš oče je hudič. Na njegovih besedah visite in njegovo
voljo izpolnjujete.
27 On je bil ubijalec od začetka. On ne more govoriti resnice, kadar pa laže, govori iz sebe.
On sam je laž in je oče samega sebe.
28 Če bi bili vi otroci mojega Očeta-Boga, tedaj bi lahko slišali besede Boga. Jaz govorim
besede Boga, a vi jih ne morete prenesti.\"
29 Neki farizej je vstal in rekel: \"Ta človek ni eden od nas, to je preklet Samarijan in je
obseden.\"
30 Toda Jezus ni upošteval farizejevih in pismoukovih besed. Vedel je, da so vsi ljudje vedeli,
da je Jud.
31 Tedaj je rekel: \"Kdorkoli se drži mojih besed, ne bo nikdar umrl.\"
32 Učitelj postave pa je rekel: \"Zdaj vemo, da je obseden. Naš oče Abraham je umrl, vsi
preroki so umrli, ta človek pa pravi: Kdor se drži mojih besed, ne bo nikoli umrl.
33 Je ta človek večji od našega očeta Abrahama? Ali je nad preroki? Vsi ti so pa umrli.\"
34 In Jezus je rekel: \"Vaš oče Abraham se je razveselil, ko je videl moj dan. Videl ga je in je
bil vzradoščen.\"
35 Učitelj postave je odvrnil: \"Ti nespametnež. Nisi še petdeset let star, si mar videl
Abrahama?\"
36 Jezus je odgovoril: \"Pred Abrahamovimi dnevi sem jaz.\"
37 Zopet so bili pismouki in farizeji ogorčeni. Prijeli so kamenje, da bi Jezusa kamnali, toda,
podobno prividu ponoči, je izginil. Ljudje niso vedeli, kam je odšel.
POGLAVJE 136

Jezus uči v templju.

Pove priliko o usmiljenem Samarijanu.

Gre v Betanijo.

Uči v Lazarjevi hiši.

Kara Marto zaradi pretirane zaskrbljenosti.
1 Jezus pa je zopet stal znotraj tempeljskih dvorov ter učil.
2 Učitelj postave je bil poslan, da ga izpraša in najde razlog za ukor ter ga obtoži za
prekršek.
3 Rekel je Jezusu: \"Gospod, povej, kaj mi je storiti, da prejmem večno življenje?\"
4 In Jezus mu je odgovoril: \"Poznaš postavo. Kaj pravi ta?\"
5 Učenik postave je odvrnil: \"Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo, z
vsemi močmi in vsemi mislimi, svojega bližnjega pa kakor samega sebe.\"
6 Jezus nato: \"Res je, dobro si odgovoril. Izpolnjuj to, pa boš živel.\"
7 Učitelj postave je vprašal: \"Kdo je moj bližnji?\"
8 In Jezus je začel pripovedovati: \"Neki moški je bil na poti iz Jeruzalema v Jeriho, ko so ga
napadli roparji, ga pretolkli, potem so ga oropali in pustili ob poti krvavečega.
9 Mimo je prišel farizej. Vidi ranjenca, toda ker ni imel časa, se je izognil na drugo stran
ceste.
10 Pride levit, a ker si noče umazati duhovniške obleke, gre mimo.
11 Učitelj postave, na svoji poti v Jeriho, vidi umirajočega in si pravi: Če bi pri tem lahko
zaslužil šekel, bi možu pomagal. Toda nima ničesar, za dobrodelnost pa nimam časa. - In
gre mimo.
12 Tedaj pride mimo tujec iz Samarije. Ko vidi ranjenca, se mu v srce zasmili. Ustavi konja in
ga razjaha.
13 Ko je ranjenca spravil k sebi, ga posadi na konja in pri gostilnici poskrbi, da ga negujejo,
dokler se mu ne obnovijo telesne moči.
14 Gostilničarju izroči ves svoj denar, rekoč: Lahko, da ne bo zadostovalo, toda skrbi za
nesrečneža; ko se vrnem, ti vse povrnem. Nato je nadaljeval svojo pot.
15 Torej, učitelj postave, kateri od teh štirih je bil bližnji njemu, ki je padel med
razbojnike?\"
16 Pravnik je odgovoril: \"Oni, ki mu je izkazal usmiljenje. Tisti, ki se je zanj zavzel.\"
17 Jezus pa je rekel: \"Pojdi in stori enako, pa boš živel.\"
18 Jezus, Peter, Jakob in Janez so odšli v Betanijo, kjer je živel Lazar.
19 Marija je sedela ob Jezusovih nogah ter poslušala besede Življenja, Marta pa je medtem
stregla.
20 Marta je poklicala Marijo, da bi ji pomagala pri strežbi; ta pa ni hotela pustiti Gospoda.
21 Tedaj Marta reče Jezusu: \"Ti ni mar, da me Marija pusti ves dan samo nositi breme
strežbe? Prosim, ukaži ji, naj mi pomaga.\"
22 Jezus pa je rekel: \"Preveč se, Marta, brigaš za svoje goste. Ni treba, da te zadeve
(vsakdanjega) življenja vznemirjajo.
23 Utrujaš se z neznatnimi rečmi, zanemarjaš pa to, kar je potrebno bolj kot vse drugo.
24 Tvoja sestra tu si je izvolila mnogo boljši del, ki ga ji nihče ne more vzeti.\"
POGLAVJE 137

Jezus gre z apostoli molit v odmaknjen kraj.

Uči Lazarja moliti.

Vzorna molitev.

Vrednost nestrpne molitve.

Prilika o nestrpni gospodinji.
1 Zvečer so Jezus, Peter, Jakob in Janez z Lazarjem odšli iz vasi na prosto, da bi molili. Lazar
pa je zaprosil Jezusa: \"Nauči me moliti.\"
2 Jezus je rekel: \"Molitev, ki sem jo učil dvanajstere, ko smo bili v Galileji, je Bogu všeč. Ko
torej moliš, reci samo:
3 \"Naš Oče-Bog, ki si v nebesih. Tvoje ime je sveto, tvoje kraljestvo prihajaj, da se bo
izpolnjevala tvoja volja na zemlji kakor v nebesih.
4 Danes nam daj naš potrebni kruh.
5 Pomagaj, da pozabimo, kar nam drugi dolgujejo, zato da bomo oproščeni vseh lastnih
dolgov.
6 Ščiti nas pred zankami skušnjavca, ki so za nas prenevarne.
7 Ko pa pridejo, nam daj moči, da zmagamo.\"
8 Nato je se dostavil: \"Utegne se zgoditi, da poln odgovor na tvojo molitev dozdevno ne
pride tako hitro.
9 Vendar ne postani malodušen. Moli spet in spet, kajti Bog te bo uslišal.\"
10 Spet je povedal priliko: \"Ko je bila ponoči sama, pridejo h gospodinji iznenada lačni
gostje, ki ves pretekli dan niso ničesar užili.
11 Ker sama nima kruha, gre opolnoči klicat prijateljico in jo zaprosi: Posodi mi tri hlebce
kruha, ker so prišli k meni gostje, pa nimam ničesar postaviti prednje.
12 Prijateljica je odvrnila: Zakaj me motiš opolnoči? Vrata so zaprta, otroci so pri meni v
postelji, zato ne morem vstati, da bi ti dala kruha. Dobiš ga lahko jutri.
13 Gospodinja je prosila znova in znova, in ker je prosila in se ni dala odpraviti, je prijateljica
končno vstala in ji dala kruh.
14 Glejte, povem vam: Prosite stanovitno, pa boste prejeli; iščite v zaupanju, pa boste našli;
trkajte v iskrenosti, pa se vam bodo vrata odprla.
15 Vse je vaše, zato pa, kadar prosite, prosite ne kot berač, ampak kot prosi otrok, pa vam
bo zadoščeno.
16 Sin lahko očeta zaprosi za hleb kruha. Oče mu ne bo nikakor namesto kruha dal kamen.
17 Ali, če bi ga prosil ribe, oče sinu gotovo ne bo dal škorpijona. In če ga ob priliki zaprosi
jajca, mu gotovo ne bo namesto tega dal komad proda iz potoka.
18 Pomislite: Če ljudje, ki so zemeljski, svojim otrokom na zemlji umejo naklanjati dobrot v
obilju, ali vam ne bo vaš nebeški oče obilno naklanjal, kadar ga boste česa prosili?\"
POGLAVJE 138

Skupina sreča v Jeruzalemu moža, slepega od rojstva.

Jezus poučuje o vzroku bolezni in nesreč.
1 Gospod, z njim Peter, Jakob in Janez, so bili v Jeruzalemu neko soboto.
2 Stopajoč po poti, so videli moža, slepca. Bil je slep že od rojstva.
3 Peter je rekel: \"Gospod, če greh povzroča bolezen in telesne nedostatke, kdo je bil v tem
primeru grešnik, starši ali on?\"
4 Jezus je odgovoril: \"Vsakršno trpljenje je delno odplačevanje kakega dolga, oziroma
dolgov, ki so bili storjeni.
5 Obstaja zakon zadoščevanja, ki je nepogrešljiv in je povzet v naslednjem življenjskem
načelu:
6 Karkoli nekdo prizadene drugemu, to bo nekdo drug prizadel njemu.
7 V tem je smisel judovskega zakona, izraženega kratko v besedah: Zob za zob, življenje za
življenje.
8 Kdor proti komu greši v misli, besedi ali dejanju, se zadolži glede postave, pa bo nekdo
drug enako grešil proti njemu v misli, besedi ali dejanju.
9 In kdor prelije kri kakega človeka, bo prišel zanj čas, ko bo nekdo prelil njegovo kri.
10 Trpljenje je jetniška celica, v kateri mora človek biti tako dolgo, da poravna svoje
dolgove, razen če ga osvobodi duhovni mojster, ki mu nudi boljše priložnosti za poravnavo
svojega dolga.
11 Trpljenje je neke vrste znamenje, da nekdo ima dolgove, ki jih velja poravnati.
12 Poglejte tega človeka! Nekoč, v kakem drugem življenju je bil krut in je sočloveka kruto
oropal vida.
13 Starši tega človeka so se nekdaj odvrnili od slepca, ki si ni znal pomagati, ter so mu
pokazali vrata.\"
14 Peter je nato vprašal: \"Ali ni potem tako, da plačamo dolgove drugega, če ga z Besedo
ozdravimo, če ga osvobodimo nečistega duha ali mu odvzamemo kakršnokoli nadlogo?\"
15 Jezus pa je rekel: \"Dolgov drugih ne moremo poravnati, toda z Besedo lahko nekoga
osvobodimo trpljenja in težav
16 in mu s tem omogočimo, da poravna svoje dolgove s prostovoljnim žrtvovanjem v blagor
ljudi ali drugih bitij.
17 Glejte, tega človeka lahko osvobodimo, da bo sposobnejši služiti človeštvu in poravnavati
svoje dolgove.\"
18 Potem je Jezus poklical moža in mu rekel: \"Ali želiš postati svoboden in prejeti vid?\"
19 Mož je odgovoril: \"Vse, kar imam, dam rade volje, da bi le videl.\"
20 Tedaj je Jezus s slino pomešal nekaj ilovice in s tem mazilom pomazal slepcu oči.
21 Izgovoril je Besedo in nato rekel: \"Pojdi k studencu Siloam in se umij, medtem pa
izgovarjaj 'Jahve', in sicer sedemkrat, pa boš videl.\"
22 Moža so privedli k studencu Siloam, kjer si je umil oči in izgovoril Besedo. V trenutku so
se mu odprle oči in je videl.
23 Ljudje, ki so moža mnogo let videvali sedeti ob cesti in beračiti, so bili zelo presenečeni,
ko so ugotovili, da vidi.
24 Spraševali so: Ali ni to Job, ki je bil rojen slep in je posedal ob poti ter beračil?
25 Slišal jih je govoriti med sabo, pa je potrdil: \"Da, to sem jaz.\"
26 Ljudje so ga vpraševali: Kako, da si ozdravljen? Kdo ti je odprl oči? 27 Rekel je: \"Mož, ki ga ljudje imenujejo Jezus, je naredil mazilo iz gline ter ga del na moje
oči, nato mi je velel izgovoriti Besedo in se sedemkrat umiti v studencu Siloam. Storil sem,
kot mi je ukazal, in zdaj vidim.\"
28 Neki pismouk je šel mimo in videl moža ter ga slišal pripovedovati, da mu je Jezus z
Besedo odprl oči.
29 Zato je vzel moža s sabo v sinagogo ter zgodbo povedal duhovnikom. Ti so moža
spraševali o čudežu.
30 Odgovarjal je: \"Do danes nisem nikoli videl svetlobe, ker sem bil slep od rojstva.
31 Danes zjutraj sem sedel ob studencu Siloam. Mož, ki ga nisem poznal, mi je del na oči
mazilo, ki ga je, kot so rekli ljudje - naredil iz gline. Ukazal mi je izgovoriti Besedo in si
sedemkrat oči umiti v vodi. Storil sem kot je velel, pa sem videl.\"
32 Neki učitelj postave je vprašal moža: \"Kdo je bil, ki ti je odprl oči?\"
33 Mož je odgovoril: \"Nekateri pravijo, da se imenuje Jezus in da prihaja iz Galileje. Drugi
pa, da je sin Boga.\"
34 Pristopil je farizej in pripomnil: \"Danes je sobota, nekdo, ki opravlja takšna dela na
soboto, ni od Boga.\"
35 Nekateri duhovniki so zelo strmeli in rekli: \"Slab človek ne bi nikoli mogel storiti čudeža,
kot je ta. Imeti mora moč od Boga. \" In tako so se prerekali med sabo.
36 Vprašali so Joba: \"Kaj misliš ti o tem možu iz Galileje?\"
37 Job je odgovoril: \"Prerok je, poslan od Boga!\"
38 Nekateri izmed duhovnikov pa niso verjeli, da je bil mož slep od rojstva, kajti - tako so
menili - ni moči, ki bi sleporojenemu mogla odpreti oči.
39 Nato so privedli moževe starše, da bi pričali pred farizeji.
40 Ti so izjavili: \"To je naš sin, ki je bil rojen slep. Kako je prejel luč oči, tega mi ne vemo.
Odrasel je, naj vam pove sam. Vprašajte njega.\"
41 Bala sta se izpovedati svojo vero, da je v Jezusu Kristus, ki je prišel, da proglasi božjo
moč; s tem bi namreč užalila duhovnike, ki bi ju nato izgnali iz sinagoge.
42 Voditelji so ponovili: \"Ta Jezus je slab človek.\" Ozdravljeni je stopil prednje in rekel:
43 \"Ta Jezus je lahko grešnik ali svetnik, jaz ne vem. Vem pa eno: Bil sem slep, a zdaj
vidim.\"
44 Pismouki in farizeji so nato moža zaničevali: \"Ti si pripadnik tega moža iz Galileje, mi pa
smo pripadniki Mojzesovi. Tega moža ne poznamo in ne vemo, odkod je.\"
45 Job je odvrnil: \"Čudno zares, da vi ne veste, odkod je, in vendar je meni oči odprl.
46 Vi veste, da samo božja moč zmore kaj takega.
47 Molitve grešnika Bog ne usliši, zato morate vedeti, da ni slab človek, kdor lahko uporablja
božjo moč.\"
48 Farizeji so odvrnili: \"Ti revež, spočet in rojen si v grehu, pa si zdaj drzneš nas učiti
postave.\" Nato so ga vrgli iz sinagoge.
POGLAVJE 139

Jezus sreča in pouči moža, ki je bil slep.

Razkriva skrivnosti kraljestva.

O ovčjaku.

Sebe razglasi za pastirja.

Zapusti Jeruzalem in biva nekaj dni pri Massalianu.
1 Ko je Jezus slišal, kaj se je zgodilo in kako so duhovniki moža, ki ga je on ozdravil, vrgli iz
sinagoge, ga je poiskal in vprašal:
2 \"Ali veruješ v Boga in božjega sina?\"
3 Mož je odvrnil: \"Verujem v Boga, toda kdo je oni božji sin, o katerem govoriš?\"
4 Jezus mu je rekel: \"Božji sin je ta, ki govori s teboj.\"
5 Nato je mož izpraševal: \"Zakaj praviš 'božji sin'? Je mar samo eden?\"
6 In Jezus je odgovoril: \"Po rojstvu so vsi ljudje božji sinovi. Bog je oče človeštva. Toda vsi
niso sinovi Boga po veri.
7 Tisti, ki doseže zmago nad jazom, je božji sin po veri. Ta pa, ki govori s teboj, je
zmagovalec in je imenovan božji sin, ker je vzorec za človeške sinove.
8 Kdor veruje in izpolnjuje božjo voljo, je božji sin po veri.\"
9 Mož je vzradoščen vzkliknil: \"Gospod, verujem v Boga in v božjega sina.\"
10 In Jezus je rekel: \"Prišel sem, da odprem vrata ječe in dam slepim vid. Toda glej, farizeji
so slepi od rojstva.
11 Če z mazilom resnice mazilim njihove oči ter jim velim, naj gredo in se umijejo ter
izgovore sveto Besedo, oni tega nočejo storiti. Ljubijo namreč temo.\"
12 Ljudske množice so se gnetle okrog Gospoda, ki je stopil prednje in govoril:
13 \"Vi, možje Izraela, povem vam, da je božji hlev prostoren. Njega zidovi so močni,
vhodno pot pa ima na vzhodu. Kdor tukaj ne vstopi v hlev, ampak se vanj pritihotapi drugje,
je tat in prihaja ropat.
14 Pastir ovac stoji pri vhodu. Daje skrivni znak, potrka in čuvaj mu vhod odpre.
15 Nato pastir pokliče svoje ovce po imenu. Poznajo njegov glas in mu sledijo. Vstopijo v
hlev skozi vhodna vrata.
16 Ovce glasu tujca ne poznajo. Nočejo mu slediti in zbežijo.\"
17 Ljudje niso doumeli prilike, ki jo je Jezus povedal. Tedaj je rekel:
18 \"Kristus je vhodna pot v hlev. Jaz sem pastir ovac, in kdor gre za menoj skozi Kristusa,
pride v hlev, kjer se pretakajo žive vode in je bogata paša.
19 Krivi preroki prihajajo in odhajajo. Izjavljajo, da so pastirji ovac. Pravijo, da poznajo pot,
toda oni ne poznajo Besede moči. Čuvaj jim ne odpre vhoda, ovce ne upoštevajo njihovega
klica.
20 Pastir ovac bo dal svoje življenje, da reši ovce.
21 Najemnik ubeži, da sebi reši življenje, ko volkovi napadejo ovčjak. Potem mala jagnjeta
raztrgajo, ovce pa se razkropijo povsod naokrog.
22 Jaz sem pastir ovac. Jaz poznam svoje ovce. One poznajo moj glas, kakor Bog pozna
mene in jaz Njega.
23 Oče me ljubi z nesmrtno ljubeznijo, ker svoje življenje darujem za ovce.
24 Svoje življenje oddam, kadar jaz hočem, pa ga lahko spet znova prejmem. Kajti vsak božji
sin po veri ima moč, da svoje umrljivo telo odloži in si ga spet nadene. Te besede sem prejel
od Boga.\"
25 Zopet so se ljudje prerekali med seboj. V svojih pogledih na Kristusa so se razhajali. Niso
mogli doumeti besed, ki jim jih je Jezus govoril.
26 Nekateri so znova izjavljali: Obseden je ali pa ob pamet. Čemu poslušamo njegove
besede?
27 Drugi pa so rekli: Njegove besede niso besede obsedenca. Ali mar nečisti duhovi odpirajo
sleporojenim oči? 28 Jezus je tedaj zapustil Jeruzalem in ostal nekaj dni pri Massalianu.
POGLAVJE 140

Jezus in trije apostoli se vrnejo v Kafarnaum.

Jezus posluša poročilo sedemdeseterih.

S svojimi apostoli prepotuje Galilejo in vzpodbuja vernike.

Ozdravi ženo, pove priliko o malem semenu in velikem drevesu.
1 Prišel je čas povratka sedemdeseterih, ki jih je bil Jezus razposlal pridigat.
2 Zato so Jezus, Peter, Jakob in Janez nastopili svoje potovanje nazaj v Galilejo.
3 Šli so skozi Samarijo in pri tem obiskali veliko vasi in mest. Povsod so se ljudje v gnečah
zbirali po cestah, da bi videli človeka, o katerem so razglašali sedemdeseteri. In Jezus je učil
ter ozdravljal bolne.
4 Ko so dospeli v Kafarnaum, so bili sedemdeseteri tamkaj. Prevzeti od veselja, so rekli:
5 \"Duh Gospoda vojnih trum je bil na vseh poteh z nami in nas je napolnjeval.
6 Moč svete Besede se je razkrivala v nas. Ozdravljali smo bolne, hromi so spet hodili, gluhi
slišali, slepi spregledali.
7 Najhujši demoni so se tresli, kadar smo izgovarjali Besedo, in bili so nam pokorni.\"
8 Jezus pa je rekel: \"Ko ste hodili po potih, so nebesa žarela v svetlobi, prav tako je žarela
zemlja; zdelo se je, kot da se spajata v eno. In videl sem, da je Satan kot blisk padel z nebes.
9 Vedite, da imate moč stopati po kačah in škorpijonih, ki so simboli človekovih sovražnikov.
Zaščiteni ste s pravičnostjo in nič vam ne more škodovati.
10 Ko ste bili na potovanju, sem nekega duhovnega mojstra slišal izjaviti: Dobro delajo!
11 Vi pa se nikar ne veselite zato, ker imate moč ozdravljati bolne in si z Besedo pokoravati
hude duhove. Takšno veselje je namreč iz sebičnega jaza.
12 Lahko pa se veselite, ker imajo narodi zemlje ušesa, da slišijo Besedo, oči, da vidijo
Gospodovo veličastvo in srca, da čutijo notranje dihanje Svetega Diha.
13 In upravičeno se lahko veselite, ker so vaša imena zapisana v knjigi življenja.\"
14 Nato se je Jezus ozrl v nebesa in rekel: \"Zahvalim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, ker
se razodevaš malim ter jih učiš, kako razsvetljevati pot, in ker vodiš k sebi modrega.
15 Kar si dal meni, glej, sem izročil njim in preko svete Besede sem jim naklonil
razumevajoče srce.
16 Tako te lahko spoznavajo in častijo po Kristusu, ki je bil, je in vekomaj bo.\"
17 Nato se je obrnil vstran ter rekel sedemdesetim in dvanajsterim: \"Nadvse so
blagoslovljene vaše oči, ker vidijo prav, kar vidite.
18 Blagor vašim ušesom, ker slišijo prav, kar slišijo.
19 Blagoslovljena so vaša srca, ker razumete.
20 V preteklih obdobjih so modri zemlje, preroki, vidci in kralji hrepeneli po tem, da bi
slišali, videli in zvedeli to, kar vi slišite, vidite in veste. Toda ni jim bilo dano.\"
21 Zopet je Jezus rekel: \"Glejte, vodil sem vas veliko mesecev in vam nudil nebeški kruh in
čašo življenja.
22 Bil sem vam ščit in opora. Toda sedaj poznate pot in imate moč, da stojite sami. In zato,
glejte, odlagam svoje telo in grem k njemu, ki je Vse-v-vsem.
23 Čez štirideset dni se bomo odpravili proti Jeruzalemu, kjer bom našel pripravljen
Gospodov oltar, da svoje življenje darujem v voljno žrtev za ljudi.
24 Zdaj pa vstanimo in prepotujmo vse obale Galileje, da pozdravimo in želimo srečo vsem,
ki so božji otroci v veri.\"
25 In vstali so ter se odpravili. Vsako mesto in vsako vas ob obali so obiskali in povsod
govorili: \"Kristusovi blagri naj ostanejo vedno v vas. \"
26 V nekem mestu pa so na sobotni dan obiskali sinagogo in Jezus je učil.
27 Medtem ko je govoril, glej, sta dva moška prinesla na nosilih ženo, ki so jo bolečine
povsem sključile. Osemnajst let ni mogla zapustiti postelje brez tuje pomoči.
28 Jezus pa je položil svojo roko na ženo in rekel: \"Vstani, bodi osvobojena svoje bolezni.\"
29 In ko je izgovarjal Besedo, je žena opazila, da postaja vzravnana in krepka. In je vstala ter
hodila okrog, rekoč: \"Bog bodi hvaljen!\"
30 Načelnik sinagoge je postal ogorčen, ker je Jezus zdravil v soboto.
31 Ni karal Jezusa naravnost, ampak je k ljudstvu obrnjen rekel:
32 \"Vi, možje Galilejci, zakaj prelamljate božjo postavo? Šest dni ima teden, ko lahko
delate. Takrat lahko prinašate trpeče, da bi bili ozdravljeni.
33 Bog pa je sobotni dan blagoslovil, zato naj človek ta dan ne dela.\"
34 Jezus pa je rekel: \"Vi dvolični pismouki in farizeji! Kaj ne odvezujete na sobotne dni
svojih tovornih živali iz hlevov ter jih vodite, da jedo in pijejo? Mar to ni delo?
35 Ta hči vašega očeta Abrahama, ki je osemnajst let ležala priklenjena, je prišla v veri, da bi
bila osvobojena.
36 Recite mi zdaj, vi možje, je mar zločin raztrgati njene vezi in jo osvoboditi na sobotni
dan?\"
37 Načelnik je obmolknil, vsi ljudje pa so veselo vzkliknili: \"Glejte Kristusa!\"
38 In je Jezus je povedal priliko: \"Kraljestvo Kristusa je kakor drobno seme, ki ga nekdo
položi v zemljo.
39 Raste in po mnogih letih postane mogočno drevo. Mnogo ljudi počiva v njegovi senci.
Med vejami gradijo ptice svoja gnezda, skrita v listju, in tam varno raste njihov zarod.\"
POGLAVJE 141

Jezus spodbuja.

Kara prenapetega farizeja.

Udeleži se svatbe.

Ozdravi vodeničnega moža.

Kara goste, ki si iščejo prve sedeže.

Pove priliko o svatbi.
1 Jezus je prišel v neko drugo mesto ob obali in ljudem, ki so mu sledili, s svojimi besedami
vlival upanje in pogum.
2 Tedaj ga je nekdo vprašal: \"Gospod, ali jih le malo stopi v življenje?\"
3 Jezus je odgovoril: \"Pot, ki vodi v življenje, je naporna, vhod je ozek in dobro zastražen.
Toda vsakdo, ki išče v veri, bo pot našel, in oni, ki bodo poznali Besedo, bodo vstopili.
4 Toda mnogo jih je, ki iščejo pot zaradi sebičnega dobička. Udarjajo na vrata življenja, ona
pa se ne vdajo.
5 Čuvar s stolpiča javlja: -Ne poznam te. Tvoje govorjenje je nizkotno. Tvoje obleke so
oblačila greha. Pojdi odtod in nadaljuj svojo pot!
6 Jokaje in z zobmi škripajoč se bodo oddaljili.
7 V svoje ogorčenje bodo videli, kako njihov oče Abraham, Izak in Jakob in preroki počivajo v
kraljestvu Kristusa, oni pa so izključeni iz njega.
8 Resnično vam povem, iz daljnih dežel bodo prišli, od vzhoda in zahoda, od severa in juga,
ki bodo z menoj delili zavest življenja.
9 Glejte, povem vam, da bodo zadnji prvi in prvi bodo zadnji.
10 Vsi ljudje so poklicani, da pridejo v Kraljestvo Kristusa. Malo pa jih je izbranih, kajti edino
čisti v srcu lahko vidijo Kralja.\"
11 Medtem ko je govoril, pa je pristopil farizej in rekel: \"Ti, mož iz Galileje, če si hočeš
rešiti življenje, nikar ne ostajaj tu. Zbeži takoj, ker se Herod zaklinja, da ti vzame življenje, in
ravno zdaj te njegovi služabniki iščejo.\"
12 Jezus pa je rekel: \"Kaj je, da so farizeji tako zavzeti za moje življenje?\" Nato se je obrnil
na govorečega:
13 Pojdi in reci temu zvitemu lisjaku: Glej, ozdravljam bolne in izganjam nečiste duhove
danes, jutri in pojutrišnjem, nato sem svoje dosegel.
14 Pojdi in mu reci: Ni mi treba bežati v Galilejo, kajti s krutim srdom ljudi se moram srečati
v Jeruzalemu.\"
15 Medtem ko se je mudil na trgu, je neki farizej Jezusa in nekatere od njih, ki so mu sledili
povabil h kosilu na sobotni dan, da bi proslavil poroko svojega sina.
16 Med gosti je bil nekdo, ki ga je mučila vodenica.
17 Jezus pa je rekel njim, ki so bili poslani, da bi iz njegovih ust slišali besede, zavoljo
katerih bi ga mogli obtožiti prestopka:
18 \"Vi, učitelji postave, in vi, farizeji, kaj menite o protizakonitosti zdravljenja na sobotni
dan? Tu je človek, eden od vaših ljudi, v veliki muki.
19 Ali naj ozdravim tega moža z Besedo, ki ozdravlja v moči, lastni Bogu?\"
20 Učitelji postave in farizeji so molčali in niso odgovorili.
21 Jezus pa je nato izgovoril ozdravljajočo Besedo ter ozdravil moža, ki je ves vesel odšel.
22 Zatem je ponovno nagovoril učitelje postave in farizeje: \"Kdo izmed vas, ki ima konja ali
kravo, pa bi mu na soboto padla v jamo, ne bi poklical prijateljev na pomoč, da jo potegnejo
ven?\"
23 Niti enega ni bilo, ki bi mu mogel reči: \"Jaz!\"
24 Jezus pa je opazoval goste, ki so bili povabljeni na praznovanje, ter videl, da so se
potegovali za prve sedeže; rekel jim je:
25 \"Vi, sebičneži, zakaj si prizadevate, da bi zasedli najvišja mesta, ko ste le povabljeni
gostje? Kje je vaša vljudnost do gostitelja?
26 Kadar so ljudje povabljeni na svatbo, naj zasedejo najnižja mesta, dokler jih gostitelj ne
posede, kamor on hoče.
27 Če nepovabljen sedeš na najvišje mesto, pa bi potem prišel uglednejši od tebe in bi ti
gostitelj velel vstati, da daš prostor njegovemu uglednejšemu gostu, boš zardeval od
osramočenja in se moral umakniti.
28 Če pa zavzameš najnižji prostor in ti je v čast, ko te tvoj gostitelj pokliče na višji sedež,
tedaj postaneš cenjen in spoštovan gost.
29 Ta dogodek izraža življenjsko pravilo: Kdor se povišuje, bo ponižan, kdor pa se sam
ponižuje, bo v očeh ljudi povišan.\"
30 Nato je Jezus spregovoril vsem gostom: \"Če bi kdo izmed vas hotel prirediti pojedino,
naj tega ne stori za prijatelje, sorodnike ali premožne.
31 Ti namreč pojmujejo takšno prijaznost za posojeno in se čutijo poklicane, da vam
pripravijo še razkošnejšo gostijo in tako poravnajo svoj dolg.
32 Kadar pripravljate pojedino, povabite ubožne, hrome in slepe. Za vas je v tem prednost,
da vam ni treba pričakovati povračila, ampak boste poplačani z zavestjo, da ste pomagali
pomoči potrebnim.\"
33 Nato je povedal priliko: \"Neki bogataš je pripravil gostijo in je razposlal svoje služabnike
k izbranim, da bi jih povabil. Tem pa ni bilo do gostije in so navedli v opravičilu, kar so
mislili, da bo zadovoljilo njihovega nameravanega gostitelja.
34 Prvi je rekel: Kupil sem zemljišče, pa ga moram zapisati v kataster. Zato prosim za
opravičilo.
35 Drugi je navedel, da si mora potrditi lastništvo ovac, ki jih je kupil; zato prosi za
opravičenje.
36 Spet drugi: Poročil sem se pred kratkim, pa ne morem priti. Prosim torej, da bi bil
opravičen.
37 Ko se služabniki vrnejo in gospodarju sporočijo, da povabljeni ne bodo prišli,
38 se je mož v srcu užalostil. Znova je poslal svoje služabnike ven, da bi na cestah in
mestnih ulicah zbirali ubožne, hrome in slepe ter jih privedli na gostijo.
39 Služabniki so se razšli, našli so reveže, hrome in slepe ter jih privedli notri. Toda še je
bilo prostora.
40 Gostitelj je tedaj razposlal svoje vojake, da ljudi siloma pripeljejo h gostiji. Tako se je hiša
napolnila.
41 Tako je Bog ljudem pripravil gostijo. Pred davnimi leti je razposlal služabnike k izbranim
sinovom človeštva. A njih ni bilo h gostiji.
42 Nato je služabnike razposlal k tujcem in množicam. Prišli so, a prostora je za več.
43 Zato, glejte, bo razposlal svoje angele med mogočnim zvokom trobent. Ljudje bodo
prisiljeni priti na gostijo.\"
POGLAVJE 142

Pot apostola, njene težave.

Križ in njegov pomen.

Nevarnost blagostanja.

Mladenič, ki je ljubil bogastvo bolj kot Kristusa.

Prilika o bogatinu in Lazarju.
1 Jezus in dvanajsteri so odšli spet v drugo mesto. Vstopajoč vanj, so govorili: \"Mir bodi
vsem, blaga volja vsem!\"
2 Množica je šla za njimi in učenik jim je rekel: \"Za mano hodite iz sebičnih namenov.
3 Če mi hočete slediti v ljubezni in biti učenci Svetega Diha ter si končno pridobiti krono
življenja, morate pustiti za sabo vse, kar se nanaša na meseno življenje.
4 Nikar se ne varajte. Stojte, ljudje, preglejte račun!
5 Če nekdo hoče zgraditi stolp ali hišo, sede najprej, da izračuna, koliko bo vse stalo. Tako
ve, ali ima dovolj sredstev, da dokonča delo.
6 Dobro namreč ve, da ga neuspeh v podjetju lahko oropa vsega premoženja in izpostavi
zasmehu.
7 Če neki kralj hoče zavzeti kraljestvo drugega kralja, skliče svoje svetovalce, da se dobro
prepričajo o lastnih silah. Ne bo se šel miriti z nekom, ki mu njegovo lastno orožje ni kos.
8 Dobro preračunajte kupno ceno, predno nastopite hojo za menoj. To namreč pomeni, da
izročite svoje življenje in vse, kar imate.
9 Če ljubite očeta, mater, ženo ali otroka bolj, kakor ljubite Kristusa, mi ne morete slediti.
10 Če ljubite premoženje ali čast bolj kakor ljubite Kristusa, niste sposobni hoditi za menoj.
11 Pota mesenega življenja ne tečejo po gorskem hrbtu naravnost proti vrhu. Tečejo namreč
okrog in okrog gore življenja. Če pa ste usmerjeni naravnost proti najvišjemu vhodu zavesti,
tedaj sekate pota mesenega življenja. Ne hodite po njih!
12 Prav v tem je pomen, da ljudje nosijo križ. Nihče ne more nositi drugemu njegovega
križa.
13 Vzemite nase svoj križ in hodite za menoj po Kristusu proti stezi, ki vas naredi za prave
učence. To je pot, ki vodi do življenja.
14 Ta pot življenja se imenuje biser najvišje vrednosti, in kdor ga najde, mora vse, kar ima,
položiti sebi pod noge.
15 Neki mož, glejte, je v njivi odkril žilo zlate rude. Šel je, prodal svojo hišo in vse imetje ter
kupil tisto njivo, veseleč se tega svojega bogastva.\"
16 Navzoči pa so bili pismouki in farizeji, ki so bili premožni in so ljubili svoj denar,
vrednostne papirje in zemljišča. Glasno so se zakrohotali v zasmeh temu, kar je Jezus rekel.
17 Jezus je nato spregovoril njim: \"Vi se pred ljudmi skušate kazati pravične. Bog pa pozna
hudobijo vaših src.
18 Vi, možje, morate vedeti, da je gnusoba v božjih očeh, karkoli mesena pamet ceni in
povišuje.\"
19 Jezus je odšel, pa je predenj pritekel mladenič, mu padel pred noge in rekel: \"Dobri
učenik, povej, kaj naj storim, da prejmem večno življenje.\"
20 Jezus pa je rekel: \"Zakaj me imenuješ dobrega? Nihče ni resnično dober, razen Boga
samega.
21 Bog pa je rekel: Če hočeš priti v življenje, izpolnjuj zapovedi postave.\"
22 Mladenič je vprašal: \"Na katere zapovedi se nanaša postava?\"
23 Jezus je odvrnil: \"Ne ubijaj, ne kradi, ne prešuštvuj, ne pričaj po krivem.
24 Predvsem pa: Ljubi svojega Boga z vsem srcem, svojega bližnjega pa kakor sebe
samega.\"
25 Mladi mož je odvrnil: \"Vse to izpolnjujem od svoje mladosti. Kaj mi še primanjkuje?\"
26 In Jezus je rekel: Nekaj ti manjka. Tvoje srce se obeša na zemeljske reči. Nisi svoboden.
27 Pojdi, prodaj vse, kar imaš, ter razdeli denar revežem, potem pridi in hodi za menoj, pa
boš imel večno življenje.\"
28 Mož je bil užaloščen spričo tega, kar je rekel učenik. Bil je namreč bogat. Zakril si je
obraz in žalosten odšel.
29 Jezus je zrl za žalujočim in rekel: \"Kako težavno je človeku, ki ima nakopičeno bogastvo,
stopiti skozi ozka vrata v kraljestvo duše.\"
30 Njegovi učenci pa so strmeli nad tem, kar je rekel.
31 Odgovoril jim je: \"Povem vam, ljudje, da kdor zaupa bogastvu, ne more zaupati Bogu in
ne more v kraljestvo duše.
32 Da, laže pride dromedar skozi šivankino uho, kakor pa človek z nakopičenim bogastvom
najde pot življenja.\" Tedaj so ga njegovi učenci vprašali: \"Kdo pa potem lahko najde pot?
Kdo ima možnost, da se zveliča?\"
33 Jezus je odgovoril: \"Bogati naj izroči svoje zlato, ošabni naj poljubi prah, Bog pa bo
zveličal.\"
34 Nato jim je Jezus povedal priliko:
35 \"Neki bogatin je živel v blišču in sijaju. Nosil je najfinejša oblačila, kot je ljudem sploh
mogoče. Njegove mize so bile obložene z najizbranejšimi jedili dežele.
36 Neki berač, slep in hrom, ki mu je bilo ime Lazar, je imel navado, da je sedel kraj širokega
vhoda tega doma, zato da je lahko s psi delil odpadke od bogatinove mize.
37 Zgodilo se je, da je Lazar umrl in angeli so ga odnesli v naročje našega očeta Abrahama.
38 Umrl je tudi bogatin in pokopali so ga v dragocen grob. Toda v očiščujočem ognju je bil
zelo nezadovoljen, ko so se mu odprle oči.
39 Ogledoval se je in zagledal berača, ki je počival v Abrahamovem naročju. V bridkosti
svojega srca je zaklical:
40 \"Moj oče Abraham, usmiljeno se ozri doli na svojega sina. V teh plamenih prestajam
strahotne muke.
41 Pošlji Lazarja, lepo te prosim, z naročilom, da mi prinese samo požirek vode in si ohladim
pekoči jezik.\"
42 Toda Abraham je odgovoril: \"Moj sin, v umrljivem življenju si ti imel najboljše reči
zemlje, Lazar pa najslabše, pa mu tam nisi hotel ponuditi čaše vode, ampak si ga odganjal
od svojih vrat.
43 Postava se mora izpolniti, da je Lazar sedaj v prijetnosti, ti pa plačuješ, kar si dolžan.
44 Razen tega je med tvojim področjem in nami velik prepad, tako da tudi če bi hotel, bi ne
mogel k tebi poslati Lazarja, kakor tudi ti ne moreš priti gori k nam, dokler nisi poravnal
svojih dolgov.\"
45 Znova je mož v mukah dejal: \"O, oče Abraham, prosim, pošlji Lazarja nazaj na zemljo in
v hišo mojega očeta, zato da more povedati mojim bratom, ki so še v življenju in jih imam
petero, o strahotah tega kraja, da ne pridejo sem doli, ampak k tebi.\"
46 Abraham je odgovoril: \"Saj imajo besede Mojzesa in vidcev, naj te poslušajo.\"
47 Mož je odvrnil: \"Pisani besedi ne verujejo, toda če se nekdo vrne iz groba, bodo lahko
verjeli.\"
48 Toda Abraham je odvrnil: \"Če ne poslušajo Mojzesa in vidcev, jih tudi ne bo prepričalo,
če se celo eden od mrtvih pojavi v njihovi sredi.\"
49 Peter je rekel: \"Gospod, mi smo vse zapustili, da sledimo tebi. Kaj bo naše plačilo?\"
50 Jezus je rekel: \"Prav zares vam povem, da boste vi, ki ste vse zapustili, da bi mi sledili,
dosegli novost življenja, skritega s Kristusom v Bogu.
51 In z menoj boste sedeli na prestolu moči ter sodili z menoj Izraelove otroke.
52 In kdor obvlada meseni jaz ter mi sledi skozi Kristusa, bo imel stokratno od tega, kar je
bogastvo življenja na zemlji, v prihodnjem svetu pa večno življenje.\"
POGLAVJE 143

Pravičnost v plačevanju.

Jezus pove priliko o gospodarju in delavcih.

Razglasi božji zakon o ločitvi zakoncev.

Skrivnost zakonske zveze.
1 Gospod je stal ob jezeru. Iz množice, ki ga je obdajala je stopil nekdo in rekel:
2 "Ali Bog poklanja nagrade, kakor jih dajejo ljudje za to, kar storimo?"
3 Jezus je odgovoril: "Ljudje nikoli ne vedo, kaj so drugi ljudje resnično naredili. To življenje
je zgolj življenje zunanjega videza.
4 Nekdo se utegne zdeti, da opravlja mogočno delo in ga sodijo kot vrednega velikega
povračila.
5 Drugi se zdi, da je izrodek na žetvenih poljih življenja in torej kot da zasluži samo sramoto
v očeh ljudi.
6 Ljudje ne poznajo človeških src. Edino Bog pozna človekovo srce. Ko bo tedaj dan končan,
je možno, da poplača z življenjem njega, ki se je zrušil pod bremenom dneva, zavrne pa
moža, ki je bil idol človeških src."
7 Nato je povedal priliko: "Kraljestvo duše je kakor človek, ki je imel obširno posest.
8 Zgodaj zjutraj je odšel na trg, iskat ljudi, ki bi mu spravljali žito.
9 Našel je tri može, se pogodil z njimi za denar kot plačilo za delo dneva ter jih poslal na
svoje polje.
10 Zopet je prišel na trg ob tretji dnevni uri ter našel petero mož, ki so čakali, da jih kdo
najame. Rekel jim je: "Pojdite doli na moje polje in delajte, plačati vam hočem, kar je prav. Šli
so in mu služili.
11 Zopet je odšel na trg, ko je bila šesta dnevna ura, in sedem jih je bilo, ki so čakali na
mestu. Poslal jih je na polje delat.
12 Ob enajsti uri je spet prišel. Tam je postajalo navidez lenobno dvanajst mož. Rekel jim je:
"Kaj stojite tu ves dan brez dela?"
13 Odvrnili so: "Ker nimamo kaj delat, nihče nas ni najel."
14 Nato jih je poslal na svoje polje delat.
15 Ko je nato prišel večer, je gospodar rekel svojemu upravniku: "Pokliči delavce s polja in
jih plačaj za delo dneva." In vsi so dobili plačo, vsak po en denar.
16 Ko so potem dvanajsteri, ki so delali le od enajste ure dalje, prejeli vsak po en denar za
svojo službo, so bili trije prvi globoko užaljeni in so rekli:
17 "Teh dvanajstero je služilo zgolj po eno kratko uro, zdaj pa imajo enak delež z nami, ki
smo garali skozi pekoče ure dneva. Ali bi nam končno ne šlo vsaj po dva denarja za našo
službo dneva?"
18 Gospodar je odvrnil: Moji prijatelji, ne delam vam krivice. Se morebiti nismo natančno
pogodili, ko ste prišli na delo? Ali vam nisem plačal vsega?
19 Kaj to pomeni vam, če jaz tem ljudem plačam manjšo ali večjo vsoto? Vzemite, kar vam
pripada in pojdite svojo pot. Dvanajsterim hočem dati toliko, kolikor hočem dati trojici,
peterici in sedmerici.
20 Vsi ti so storili, kar so mogli, in vi tudi ne morete storiti več, kakor to, kar morete."
21 Človekova služba temelji na namenu njegovega srca."
22 Ko je Jezus učil, je prišel k njemu farizej in vprašal: Gospod, ali je po postavi, če zakonski
mož svojo ženo odslovi?"
23 In Jezus je rekel: "Ti bi moral to vedeti. Kaj pravi postava?"
24 Farizej je odgovoril: "Postava predvideva možnost ločitve, da mož ženo odslovi."
25 Jezus pa je povedal v pojasnilo: "Zaradi trdote človeškega srca je postavodajalec
predvideval možnost ločitve. Toda od vsega začetka pa ni bilo tako.
26 Bog je ustvaril ženo in moža in bila sta eno. Rekel je še: "Mož bo zapustil svojega očeta in
svojo mater ter se bo povezal s svojo ženo. Nista več ločena, ampak sta eno, eno meso.
27 Kar je Bog združil, tega človek ne more ločiti."
28 Ko so nato prišli do hiše, si je neki moški znova dovolil vprašanje glede ločitve zakona.
29 Jezus je ponovno povedal, kar je bil rekel farizeju. Nato pa je podal višjo postavo
zakonskega življenja:
30 "Kdorkoli odslovi svojo ženo, razen če je prešuštnica, in si nato vzame drugo,
prešuštvuje.
31 Žena, ki bi zapustila svojega moža, razen če je razuzdanec in prešuštnež, in postane
potem žena drugega, se pregreši s prešuštvom."
32 Tomaž pa je vprašal: "Kaj je prešuštvo?"
33 Jezus je odvrnil: "Mož, ki goji čutne misli, ki poželi kako ženo, ki ni njegova zakonska
žena, je prešuštnik.
34 Žena, ki goji čutne misli in poželi kakega moža, ki ni njen zakonski mož, je prešuštnica.
35 Ljudje ne morejo postaviti zakona glede na to, da bi se dvoje src vzajemno povezalo.
36 Če sta dva povezana v ljubezni, nimata čutnih misli. Žena potem ne more pustiti moža.
Mož nima želje, da bi odslovil ženo.
37 Če možje in žene gojijo čutne misli in poželijo drugo meso, niso eno, niso povezani po
Bogu.
38 Filip je rekel: "Gospod, ali jih je malo, ki jih je Bog povezal v sveto zakonsko zvezo?"
39 Jezus je odgovoril: "Bog pozna čiste v srcu. Čutni možje in žene so proizvod čutnega jaza.
Takšni ne morejo biti eno, niti ne morejo biti eno z Bogom."
40 Natanael je pripomnil: "Ali ne bi bilo dobro, da bi se vsi ljudje sploh zdržali zakonske
obljube?"
41 Jezus je pojasnil: "Ljudje niso že čisti s tem, da so neporočeni. Poželjiv moški je
prešuštnež, pa naj ima ženo ali ne."
42 Nato je rekel vsem: "Nekatere stvari ljudje vedo, ker se jim je to povedalo, medtem ko
drugih stvari ne vedo prej, dokler se vrata njihove zavesti niso odprla za te stvari.
43 Govorim o skrivnostih, ki jih sedaj ne morete razumeti. Toda nekega dne boste razumeli.
44 Samski je človek, ki nima poželenja. Nekateri so takšni rojeni, drugi so iz človeških
okolnosti postali takšni, nekateri pa so samski po Svetem Dihu, ki jih dela svobodne v Bogu
po Kristusu.
45 Kdor je sposoben sprejeti resnico, ki jo oznanjam, naj jo sprejme."
POGLAVJE 144

Jezus govori manjšemu krogu o notranjem življenju.

Množici pove priliko o očetu z dvema sinovoma, katerih mlajši se izgubi in spet vrne.

Nejevolja starejšega.
1 Na koncu svojega potovanja skozi mesta in kraje Galileje je prišel Gospod s svojimi učenci
v Tiberijo, kjer so se srečali z nekaterimi, ki so ljubili Kristusovo ime.
2 Jezus jim je govoril o marsičem, kar zadeva notranje življenje. Ko pa so prispele množice,
je povedal priliko:
3 "Neki mož z obširnimi posestvi je imel dva sinova. Mlajši sin se je naveličal živeti doma in
je rekel očetu:
4 "Moj oče, prosim, razdeli svoje premoženje in daj meni delež, ki mi gre, ker bom poiskal
svojo srečo v kaki drugi deželi."
5 Oče je storil po njegovi želji in mladi mož je s svojim premoženjem odpotoval v tujino.
6 Bil je razsipen in je kmalu vse svoje imetje zapravil z življenjem v grehu.
7 Ko si ni vedel več drugače pomagati, se je udinjal na kmetiji, da je oskrboval svinje.
8 Bil je lačen, a nihče mu ni dal hrane, in tako je jedel otrobe, s katerimi je krmil svinje.
9 Po mnogih dneh pa se je poglobil in si je rekel: Moj oče je bogat in ima številne
služabnike, ki jih velikodušno hrani, jaz pa, njegov sin, stradam tu na deželi med svinjami.
10 Nimam upanja, da bi me spet sprejel kot sina, toda dvigniti se hočem in oditi naravnost v
očetov dom, pa mu bom priznal svojo trdoglavost.
11 Rekel mu bom: Moj oče, tukaj sem spet. Jaz sem razuzdanec, ki sem svoje premoženje
zapravil z grešnim življenjem. Nisem vreden imenovati se tvoj sin.
12 Ne prosim, da bi me znova sprejel kot sina, toda dovoli mi imeti prostor med tvojimi
služabniki, kjer bom imel zavetje pred neurjem in dovolj hrane. 13 In dvignil se je ter poiskal hišo svojega očeta. Ko je prihajal, ga je njegova mati zagledala
že od daleč.
14 (Srce matere začuti prvo še tako rahlo hrepenenje svojega potujočega otroka.)
15 Prišel je oče in oba starša sta z roko v roki hitela dečku naproti. Bila sta ga zelo vesela.
16 Sin je komaj upal prositi starše odpuščanja in mesto služabnika. Ljubezen pa je bila
prevelika, da bi se starša ozirala na to prošnjo.
17 Vrata so bila na stežaj odprta. Čutil se je dobrodošlega v materinem in očetovem srcu.
18 Oče je sklical služabnike ter ukazal, da prinesejo zanj najimenitnejšo obleko,
najizbranejše sandale, da ga obujejo vanje, in prstan iz čistega zlata, da si ga bo nataknil.
19 Oče je k temu pojasnil: "Moji služabniki, pojdite in zakoljite najbolj mastno tele,
pripravite pojedino, da se veselimo.
20 Naš sin, za katerega smo mislili, da je mrtev, se nam je vrnil živ; zaklad, ki smo ga imeli
za izgubljenega, se je našel."
21 Pojedina je bila hitro pripravljena in vsi so bili veseli. Ko je prišel starejši sin, ki je bil delal
na oddaljenem polju, domov, pa še ni vedel, da se je njegov brat vrnil.
22 Ko je zvedel za vzrok razveseljevanja, je bil užaljen in ni hotel vstopiti.
23 Njegov oče in njegova mati sta mu ljubeznivo prigovarjala, da bi se spominjal
trdoglavosti in nespameti svojega brata. Toda on ni hotel in je rekel:
24 "Tako, vsa ta leta sem bil doma, vsak dan sem delal, nikoli nisem prekršil katerega vaših,
bodisi še tako težkih ukazov.
25 Kljub temu niste nikdar zame zaklali kozliča, niti mi niste pripravili preproste pojedine,
da bi se mogel razveseliti s svojimi prijatelji.
26 Toda ko vaš sin, razuzdanec, ki je bil odšel in zapravil polovico vašega imetja z grešnim
življenjem, pride domov, ker mu več ne preostaja drugega, mu zakoljete pitano tele in mu
pripravite imenitno pojedino."
27 Oče mu reče: "Moj sin, vse, kar imam, je tvoje, in ti si vedno z nama v naših radostih.
28 Prav je, da izrazimo svoje veselje, ker je tvoj brat, ki nam je blizu in drag, in ki smo ga
imeli za mrtvega, prišel k nam nazaj živ in zdrav.
29 Najsi je tudi bil razuzdanec, najsi se je družil s priležnicami in tatovi, vseeno pa je še tvoj
brat in naš sin."
30 Nato je Jezus rekel, da so ga lahko vsi slišali: "Kdor ima ušesa za poslušanje in
razumevajoče srce, bo dojel pomen te prilike."
31 Potem so Jezus in dvanajsteri dospeli v Kafarnaum.
POGLAVJE 145

Jezus govori o ustanovitvi Kristusovega kraljestva in o Gospodovem prihodu v slavi.

Opozorilo k verovanju.

Prilika o krivičnem sodniku.

Prilika o farizeju in cestninarju.
1 Skupina farizejev je prišla k Jezusu, da bi z njim govorili. Rekli so: "Učenik, slišali smo, da
praviš: Kraljestvo nebes je blizu.
2 V preroku Danielu beremo, da bo Bog nebes vzpostavil kraljestvo, pa se sprašujemo, ali je
to tisto kraljestvo, o katerem Bog govori. Če je to tako, kdaj pa bo prišlo?"
3 Jezus je odvrnil: "Vsi preroki so govorili o tem božjem kraljestvu, ki je prav pred vrati. Toda
ljudje ne morejo nikdar videti, kako prihaja.
4 Ni ga moč zaznavati s telesnimi očmi. Je namreč v notranjosti.
5 Saj sem rekel in zdaj ponavljam: Nihče, razen tisti, ki so čistega srca, ne more videti Kralja,
vsi pa, ki so čistega srca, so podaniki Kralja.
6 Preobrazite se in se odvrnite od greha. Pripravljajte se, o, pripravljajte se, kraljestvo je pred
vrati."
7 Nato pa je govoril svojim učencem: "Časi sina človekovega so pri koncu.
8 Pride čas, ko si boste nadvse želeli, da spet vidite enega od teh dni. Toda ne boste ga
mogli videti.
9 In mnogi bodo govorili: 'Glejte, tu je Kristus; glejte, tam je Kristus.' Ne dajte se varati, ne
hodite na njihova pota.
10 Kajti, ko bo sin človekov znova prišel, ne bo več nikomur treba kazati poti. Kakor namreč
blisk razsvetli nebo, tako bo sin človekov razsvetlil nebesa in zemljo.
11 Toda, glejte, mnogo rodov bo prišlo in odšlo, preden pride sin človekov v moči. Toda ko
pride, ne bo nihče govoril: 'Glejte, tu je Kristus, glejte, tam je.'
12 Toda, kakor je bilo pred potopom v dneh Noetovih, tako bo tudi takrat. Ljudje so jedli in
so pili, se razveseljevali in prepevali v veselju.
13 Nič niso vedeli o svoji usodi, dokler ni bila barka dograjena in je Noe stopil vanjo. Toda
potem so prišla vodovja in so vse odplavila.
14 Enako je bilo v dneh Lota. Ljudje so jedli in pili, kupovali so in prodajali, sadili in želi so,
hodili so svoja grešna pota, ne da bi jih kaj skrbelo.
15 Ko pa je bil pravični Lot zunaj mestnih vrat, se je stresla zemlja v mestu in žvepleni ogenj
je začel padati z neba.
16 Razpoke zemlje so široko zazevale in tako so v njena žrela izginile pogreznjene hiše, vse
nakopičeno bogastvo in z njim vred vse prebivalstvo, ne da bi se še kdaj dvignilo.
17 Tako bo, ko pride sin človekov v moči.
18 Svarim vas, ljudje, kakor bom svaril ljudje takrat: Ne skušajte reševati svojega bogastva,
ker sicer zgubite svoje življenje. Bežite in ne ozirajte se nazaj na podirajoče se zidovje greha.
Naj vam služi kot svarilo Lotova žena.
19 Kdorkoli skuša sebi življenje rešiti, ta ga bo izgubil. Kdorkoli rade volje daruje svoje
življenje, da življenju služi, ta si bo rešil lastno življenje.
20 Nato pride čas, ko bo človeštvo presejano. Dva bosta ležala v postelji. Eden bo
odpoklican, drugi ostane. Dve ženi bosta pri delu druga ob drugi. Eno bo potegnilo proč,
druga ostane."
21 Njegovi učenci so zaprosili: "Razloži nam to priliko. Ali pa morda ni prilika?"
22 In Jezus je rekel: "Modri bo razumel, kajti kjer je kruh nebes, tam se najdejo čisti v srcu.
Kjer pa je mrhovina, se zbirajo ptice roparice.
23 Toda glejte, povem vam: Predno pridejo ti dnevi, bo sin človekov po enem izmed vas
izdan rokam zlobnih ljudi - in on bo daroval svoje življenje za vas in za ves svet.
24 Da, še več. Sveti Dih bo prišel v moči in vas bo napolnil z modrostjo pravičnega.
25 In razglašali boste čudovito zgodbo po Judeji in Samariji in po oddaljenih deželah
zemlje."
26 Naslednjo priliko je povedal zato, da bi podelil ljudem nauk, kako je treba nenehno moliti
in se ne utruditi.
27 "Živel je sodnik, ki se ni bal Boga, niti se ni oziral na ljudi.
28 Neka vdova ga je pogosto rotila, naj ji pomaga do pravice in uniči njene sovražnike.
29 Sprva je sodnik ni maral slišati, toda po mnogih dneh je dejal:
30 "Ne bojim se Boga, niti se ne oziram na ljudi. Toda, da me ta vdova ne bi s svojim
vsakdanjim moledovanjem čisto izčrpala, bom uredil zadevo z njenimi sovražniki."
31 Ko so učenci vprašali po smislu prilike, je Gospod odvrnil: "Modri razume, nespametni pa
ni treba, da to ve.
32 Da bi nato poučil one izmed navzočih, ki so zaupali vase, da so boljši od drugih, je
povedal naslednjo priliko:
33 "Dva človeka sta šla v sinagogo molit. Eden je bil farizej, drugi cestninar.
34 Farizej je stal spredaj in takole pri sebi molil: 'O Bog, zahvalim se ti, da nisem kakor drugi
ljudje, ki so oderuhi, krivičneži, prešuštniki.
35 Tudi ne kakor ta cestninar. Postim se dvakrat v tednu, desetino dajem od vsega, kar
dobim.'
36 Cestninar si ni upal naprej, niti ni dvignil svojih oči proti nebesom, ampak se je trkal na
prsi, rekoč:
37 'O Gospod, bodi mi usmiljen. Grešnik sem v tvojih očeh, tebe nevreden.'
38 Zdaj pa, vi ljudje, vam povem, da je cestninar vedel, kako je treba moliti in je bil
opravičen.
39 Farizej je mislil, da ve, kako je treba govoriti, toda odšel je obsojen.
40 Glejte, kdorkoli se sam hvali, bo ponižan, kdor pa samega sebe ne hvali, ta bo povišan v
božjih očeh."
POGLAVJE 146

Jezusovo zadnje srečanje s svojimi učenci v Galileji.

Mirjam poje hvalnice.

Pesnitev.

Proti Jeruzalemu.

Ob Enonovem studencu.

Sebična prošnja matere Jakoba in Janeza.

Prihod v Jeruzalem.
1 Jezusovo delo v galilejski deželi je bilo opravljeno. Razglasil je Blagovest in mnogi iz
mnogih mest Galileje so prišli k njemu, da so prejeli njegov blagoslov.
2 Eden med njimi je bil Luka, Sirec iz Antijohije, zdravnik po poklicu, pravičen in spoštovanja
vreden mož.
3 Tam je bil tudi Teofil, grški senator, minister na cesarskem dvoru. Pa še mnogo drugih
cenjenih in uglednih osebnosti.
4 Mirjam je prepevala: Zveličanje Zvezdi Danici z višav.
5 Zveličanje Kristusu, ki je vedno bil in vekomaj bo.
6 Zveličanje temi senčne dežele. Zveličanje vstajajočemu dnevu miru na zemlji. Blaga volja
ljudem.
7 Slava zmagoslavnemu Kralju, ki se spopada z nasilno smrtjo, ki zmaguje v boju in stori, da
nesmrtno življenje sveti ljudem.
8 Slava križu, ki se je zlomil, meču, ki se je razdrobil.
9 Slava zmagoslavju duše. Slava praznemu grobu.
10 Slava njemu, ki so ga ljudje zaničevali, množice zavrgle; povzdignjen je namreč na
prestol moči.
11 Slava mu, kajti poklical je čiste v srcu iz vseh podnebnih pasov na prestol moči.
12 Slava kopreni, ki se trga. Tako se odpira dostop človeškim sinovom do najvišjih dvorov
Boga.
13 Vzradujte se ljudje na zemlji, vzradujte se, nadvse se razveselite.
14 Prinesite harfo in udarjajte na najfinejše strune. Prinesite tamburico in zaigrajte
najmilejše zvoke.
15 Kajti ljudje, ki so bili tlačeni, so zdaj poveličevani, in oni, ki so hodili v temi in smrtni
dolini, so se dvignili in Bog in človek sta eno za vedno.
16 Aleluja. Gospodu slava vekomaj. Amen. 17 Jezus pa je povzdignil oči proti nebesom ter rekel:
18"Moj Oče-Bog, naj sedaj na teh ljudeh ostane blagoslov tvoje ljubezni, tvojega usmiljenja
in tvoje resnice.
19 Svetilka se jemlje iz njihove srede. Če jim notranja luč ne sveti, glej, morajo hoditi po
potih teme in smrti."
20 Nato se je s pozdravom poslovil od njih.
21 Jezus in njegova mati ter dvanajsteri, dalje Mirjam in Marija, mati obeh apostolov Jakoba
in Janeza,
22 ter še številno drugih zvestih duš, ki so ljubile Kristusa, vsi ti so šli proti Jeruzalemu, da
bi se udeležili judovskega praznika.
23 Na svojem potovanju so prišli do studencev Enon blizu Salima, kjer je nekoč učil glasnik
Janez.
24 Medtem ko so počivali ob studencu, je pristopila Marija, Zebedejeva žena in mati obeh
apostolov Jakoba in Janeza, k učeniku in rekla:
25 "Moj Gospod, vem, da kraljestvo prihaja, pa bi te prosila za uslugo: Stori, da bosta ta dva
moja sinova sedela s teboj na prestolu, eden na desni in drugi na levi."
26 Jezus pa ji je odvrnil: "Ne veš, česa prosiš."
27 Nato se je obrnil k Jakobu in Janezu in rekel: "Ali sta voljna in močna dovolj, da pijeta
kelih, ki ga bom jaz pil?"
28 Odvrnila sta: "Da, Gospod, dovolj sva močna, da greva s teboj, kamor pojdeš."
29 Nato je rekel Jezus: "Zares bosta pila iz mojega keliha. Jaz pa nisem pristojen, da
odločam, kdo bo sedel na moji desni ali na moji levi.
30 Ljudje, ki živijo življenje in ohranjajo vero, bodo sedeli na prestolu moči."
31 Ko so apostoli slišali mater prositi za svoja sinova in ugotovili, da si Jakob in Janez
prizadevata za posebne prednosti, so se hudo razvneli in rekli:
32 "Zagotovo smo mislili, da sta Jakob in Janez prerasla sebični jaz. Komu je še verjeti in
zaupati med človeškimi sinovi?"
33 Jezus pa je desetere poklical vstran in jim rekel: "Kako naporno je za ljudi, da bi razumeli
naravo kraljestva duše!
34 Ta dva učenca očividno ne vesta, da voditeljstvo v nebesih ni sorodno voditeljstvu na
zemlji.
35 V vseh kraljestvih sveta tisti, ki izvajajo oblast, povzdigujejo sami sebe, razkazujejo svojo
veljavo in gospodujejo z železno silo.
36 Vi pa morate vedeti, da kdor vodi sinove luči, so tisti, ki ne iščejo zemeljske oblasti,
ampak svoje življenje prostovoljno žrtvujejo za ljudi.
37 Kdorkoli bi hotel biti velik, mora biti služabnik vseh. Najvišje mesto v nebesih je mesto
tistega, ki je najnižji človek na zemlji.
38 Jaz sem imel slavo pri našem Očetu-Bogu, predno so bili narejeni svetovi, in vendar
prihajam služit človeštvu, da sem njihov služabnik in darujem svoje življenje za ljudi."
39 Nato so mesijanci potovali dalje in prišli v Jeruzalem.
POGLAVJE 147

Jezus v templju govori ljudstvu o mesijanstvu.

Kara Jude zaradi neiskrenosti.

Le-ti ga hočejo kamenjati, a Jožef to ubrani.

Skupina gre v Jeriho, nato v Bethabaro.
1 Na prazniku v Jeruzalemu so bili mnogi Judje iz Galileje, Judeje in Samarije.
2 Salomonov preddvor je bil napolnjen s pismouki in farizeji ter učitelji postave in Jezus je
hodil z njimi.
3 Približal se mu je pismouk in rekel: "Učenik, zakaj pustiš ljudi čakati v negotovosti? Če si ti
Mesija, katerega prihod so napovedovali preroki, nam tega ne boš povedal?"
4 Jezus pa je rekel: "Povedal sem vam mnogokrat, toda vi mi ne verujete.
5 Nihče ne more opravljati del, ki jih jaz opravljam, in ljudem prinašati resnice, ki jo jaz
prinašam, če ni prišel od Boga.
6 To, kar sem doslej delal in govoril, pričuje za mene.
7 Bog kliče in oni, katerih ušesa so uglašena, da slišijo nebeški glas, so zaznali klic in zato
verujejo vame. Bog namreč pričuje za mene.
8 Vi ne morete slišati božjega glasu, ker so vaša ušesa zaprta. Ne morete razumeti božjih
besed, ker so vaša srca polna jaza.
9 Vi ste dobičkarji, prepirljivci, hinavci. Te ljudi, ki mi jih je Bog dal, spravljate na mesta, kjer
jih skušate zastrupljati z dvoumnostmi, dlakocepstvom in lažmi, ter menite, da jih boste
odtrgali od bogoljubnih.
10 Povem vam, možje, ti ljudje so preizkušani in vi ne morete niti enega odvesti proč od
skupnosti.
11 Moj Oče, ki jih je meni dal, je večji kot vi vsi in On in jaz sva eno."
12 Nato so Judje pobirali kamenje, da bi ga z njim obmetavali, ter so kričali: "Sedaj smo
slišali dovolj. Proč z njim! Kamenjajmo ga!"
13 Toda Jožef, član velikega sinedrija Judov, ki je bil v preddvoru, je stopil naprej in rekel:
14 "Vi, možje Izraela, nikar se ne prenaglite. Vrzite od sebe to kamenje. V časih, kot so tile,
je vaša pamet boljši vodnik kakor pa vaša strast.
15 Ne veste, ali so vaše obtožbe resnične. Če bo ta človek sebe izpričal za Kristusa, vi pa mu
boste vzeli življenje, bo božja jeza za vekomaj padla na vas."
16 Jezus pa jim je rekel: "Glejte, ozdravljal sem vaše bolnike, vašim slepcem sem dal, da
vidijo, gluhim, da slišijo, hromim, da hodijo, in izganjal sem hudobne duhove iz vaših
prijateljev.
17 Zaradi katerega teh velikih del me hočete usmrtiti?"
18 Judje so odvrnili: "Kamenjati te nočemo zaradi tvojih del usmiljenosti in milosti, ampak
zaradi tvojih zlih, bogoskrunskih besed. Ti si zgolj človek, in vendar praviš, da si Bog."
19 Jezus pa je rekel: "Vaš lastni prerok je rekel človeškim sinovom: Glejte, vi ste bogovi!
20 Poslušajte me zdaj, vi, možje! Če je prerok to lahko rekel ljudem, ki so le poslušali
besedo božjo, zakaj potem mislite, da skrunim božje ime, ker pravim: Sem sin Boga?
21 Če ne verujete v to, kar govorim, morate verovati v to, kar delam, in morali bi videti v teh
delih Očeta ter vedeti, da bivam v Očetu-Bogu in da Oče biva v meni."
22 Nato so Judje ponovno zgrabili za kamenje in bi ga kamenjali v tempeljskem preddvoru.
Toda on se je odtegnil njihovim očem, zapustil preddvor in odšel svojo pot.
23 Z dvanajsterimi je odpotoval proti Jerihi, po nekaj dneh pa je preplul Jordan ter mnogo
dni ostal v kraju Bethabara.
POGLAVJE 148

Lazar umre in Jezus se z dvanajsterimi vrne v Betanijo.

Lazar vstane od mrtvih, kar močno vznemiri voditelje v Jeruzalemu.

Skupina odide na efraimsko gričevje in biva tamkaj.
1 Nekega dne, ko so bili Jezus in dvanajsteri molče zbrani v neki hiši kraja Araba, je prišel
sel in rekel:
2 "Gospod Jezus, poslušaj! Tvoj prijatelj v Betaniji je bolan, blizu smrti. Njegovi sestri nujno
prosita, da se nemudoma odpraviš in prideš čimprej."
3 Obrnjen k dvanajsterim je rekel Jezus: "Glejte, Lazar je zaspal in jaz ga moram zbuditi."
4 Njegovi učenci so mu rekli: "Zakaj hoditi? Če je zaspal, se bo prebudil, potem se mu bo
zboljšalo."
5 Jezus pa je rekel: "To je smrtni spanec. Lazar je namreč umrl."
6 Jezusu pa se ni mudilo oditi. Dva dni je ostal v kraju. Potem je dejal: "Prišla je ura, ko
moramo v Betanijo."
7 Toda njegovi učenci so ga pregovarjali, da ne bi šel. Rekli so: "Judje čakajo na to, da se
vrneš in te lahko usmrtijo."
8 Jezus pa je odvrnil: "Ljudje mi ne morejo vzeti življenja, dokler jim sam svojega življenja ne
izročim.
9 In ko bo prišel čas, bom jaz sam odložil svoje življenje. Ta čas je blizu in Bog to najbolje
ve. Moram se dvigniti in oditi."
10 Tomaž pa je rekel: "Potem hočemo tudi mi s teboj. Da, svoje življenje hočemo darovati in
s teboj umreti."
11 Marija, Marta, Ruta in mnogo drugih prijateljev je jokalo v njihovi hiši, ko se je nekdo
pojavil z vestjo: Gospod je prišel. Toda Marija teh besed ni slišala.
12 Ruta in Marta sta slišali. Vstali sta in šli Gospodu naproti, ki ju je čakal pri vhodu v vas.
13 Ko sta se z učenikom sestali, je Marta rekla: "Prepozen si, ker je Lazar umrl. Če bi bil ti
zgolj pri nas, vem, da on ne bi umrl.
14 Toda tudi sedaj vem, da imaš oblast nad smrtjo; da po Sveti Besedi lahko življenje obudiš
od smrti."
15 Jezus pa je rekel: "Res je, glej, Lazar bo spet živel."
16 Marta je rekla: "Vem, da bo vstal in zopet živel, ko bodo mrtvi vsi vstali."
17 Jezus pa je rekel: "Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje vame, četudi bi umrl, bo
vedno živel.
18 In kdor živi in ima živo vero vame, ne bo nikoli umrl. Ali veruješ, kar sem rekel?"
19 In Marta je zatrdila: "Gospod, verujem, da si prišel razodet Kristusa od Boga."
20 Tedaj je rekel Jezus: "Vrni se in pokliči k sebi svojo sestro, mojo mater in prerokinjo
(Mirjam) ter jim reči, da sem prišel. Jaz pa ostanem tu pri vhodu, dokler one ne pridejo k
meni."
21 Ruta in Marta sta storili, kar jima je Jezus ukazal, in tako so obe Mariji in prerokinja
kmalu srečale Gospoda.
22 Marija je rekla: "Zakaj si se toliko mudil? Če bi bil ti z nami, najin dragi brat ne bi umrl."
23 Ko je Jezus dospel k hiši in videl globoko žalovanje vseh, ga je samega prevzela bridkost
ter je rekel: "Kje je grob, v katerem leži?"
24 Odvrnile so: "Gospod, pridi in poglej." - In Jezus se je razjokal.
25 Ljudstvo je govorilo: "Glejte, kako je Jezus tega človeka ljubil!"
26 Drugi pa so rekli: "Ali ne bi ta Gospod, ki je sleporojenim oči odprl, tudi tega lahko rešil
smrti?"
27 Kmalu je trop žalujočih stal ob grobu, vsekanem v trdo skalo. Velik kamen je zapiral
vhod.
28 Jezus je ukazal: "Odstranite kamen od groba!"
29 Toda Marta je rekla: "Gospod, je to prav? Glej, naš brat je mrtev že štiri dni. Telo mora biti
v razkroju, je prav, če ga bomo tako videli?"
30 Gospod je odvrnil: "Si pozabila, Marta, kaj sem dejal, ko smo stali ob vhodu v vas? Ali
nisem rekel, da boste videli Gospodovo veličastvo?"
31 Tedaj so odvalili kamen. Meso se še ni razkrajalo. In Jezus je povzdignil svoje oči k
nebesom ter rekel:
32 "Moj Oče-Bog, ti, ki vedno uslišiš moje molitve, zahvalim se ti. Zato, da bi te množice
mogle spoznati, da si me ti poslal, da sem jaz tvoj in si ti moj, naredi učinkovito Besedo
moči."
33 Nato je izgovoril Besedo ter z glasom, ki ga duše lahko razumejo, rekel: "Lazar, prebudi
se"
34 In Lazar je vstal ter prišel iz groba. Povezan je bil v mrtvaški prt, pa je Jezus ukazal:
35 "Odvežite ga in naj hodi."
36 Ljudje so strmeli in množice so izpovedovale svojo vero vanj.
37 Nekateri so odšli v Jeruzalem in pripovedovali farizejem o tem vstajenju od mrtvih.
38 Veliki duhovniki so bili zmedeni, pa so rekli: "Kaj nam je storiti? Ta človek vrši mnogo
mogočnih del, in če ga v njegovem delovanju ne ustavimo, bodo vsi ljudje gledali nanj kot na
kralja, potem bo preko Rimljanov zasedel prestol, mi pa bomo izgubili svoj položaj in svojo
oblast."
39 Veliki duhovniki in farizeji so se nato sestali k posvetu ter iskali načrt, kako ga usmrtiti.
40 Veliki duhovnik je bil Kajfa in ta je stopil naprej in rekel: "Vi, možje Izraela, ali ne poznate
postave?
41 Ne veste, da v časih, kakor so tile, lahko žrtvujemo eno življenje, zato da rešimo naš
narod in naše postave?"
42 Kajfa ni vedel, da je bil prerok, ko je govoril te besede resnice.
43 Ni vedel, da je prišel čas za Jezusa, da se bo daroval v žrtev za vsakega človeka, za Juda,
Grka in za ves svet.
44 Od tega dne dalje so se Judje vsak dan pogovarjali in dozoreval je načrt, da bi Gospoda
usmrtili.
45 Jezus in dvanajsterica pa niso ostali v Betaniji. Na gričih Efraima so namreč ob robu
Samarije našli neko hišo in tam prebivali mnogo dni.
POGLAVJE 149

Judje se zbirajo v Jeruzalemu k prazniku.

Skupina gre v Jeriho.

Jezus na obedu pri Zaheju.

Pove priliko o desetih talentih.
1 Velika judovska Pasha, praznik pomladi, je slehernega vernega Juda klicala v Jeruzalem.
2 Deset dni pred praznikom so Gospod in dvanajsteri zapustili griče Efraima in ob Jordanu
odšli navzdol proti Jerihi.
3 Ob vhodu v Jeriho jim je prišel naproti bogat cestninar, z namenom da bi videl Gospoda.
Bil je majhne postave, gneča pa je bila huda, zato ga ni mogel videti.
4 Ob poti je raslo drevo, sikamora, in splezal je po drevesu ter si našel sedež med vejami.
5 Ko je Jezus šel tam mimo, je videl tega moža in dejal: "Zahej, hitro doli. Pri tebi hočem
danes ostati."
6 Zahej je prišel doli in radostno sprejel Gospoda. Toda iz strožje sekte so se številni
oglašali:
7 "Sramota! K Zaheju gre v goste, h grešniku in cestninarju."
8 Toda Jezusu ni bilo mar, kaj so govorili. Odšel je z Zahejem, ki je bil veren mož, in ko so
se pogovarjali, je Zahej rekel:
9 "Gospod, vedno sem skušal delati, kar je prav. Revežem dam polovico svojega imetja, in če
sem komu storil krivico, mu četverno povrnem, da to krivico poravnam."
10 Jezus mu je rekel: "Tvoje življenje in tvoja vera je znana Bogu, in glej, blagoslov Gospoda
vojnih trum je s teboj in vso tvojo hišo."
11 Nato je Jezus vsem naokoli povedal priliko: "Neki cesar je svojega vazala povzdignil do
kraljevske časti ter mu odstopil v vladanje določeno pokrajino. Preden se le-ta odpravi, da bi
jo prevzel,
12 pokliče svojih desetero služabnikov in vsakemu izroči po en talent, z naročilom:
13 - Pojdite in uporabljajte te talente tako, da z njimi množite moje premoženje. Nato
odpotuje.
14 Po dolgem času se vrne in pokliče deseterico k sebi, da bi mu polagali račun.
15 Prvi od njih pride in reče: - "Gospod, zate sem zaslužil devet talentov. Dal si mi enega,
tukaj ti jih izročam deset. -
16 Kralj je odgovoril: Dobro, zvesti mož. Ker si bil zvest v malem, sodim, da boš zanesljiv
služabnik v večjih stvareh.
17 Glej, postavim te za voditelja nad devetimi mesti svojega kraljestva. 18 Prišel je drugi in rekel: Gospod, pridobil sem ti štiri talente. Dal si mi enega, izročam ti jih
pet. 19 Kralj odgovori: - Tudi ti si dokazal svojo zvestobo. Glej, nad štirimi mesti svojega
kraljestva te postavim za namestnika.
20 Naslednji služabnik, ki je prišel, je dejal: - Gospod, podvojil sem to, kar si mi bil dal. Dal
si mi en talent, izročim ti dva. 21 Vladar je odgovoril: Tudi ti dokazuješ svojo zvestobo. Glej, postavim te za upravitelja
pomembnega mesta v svojem kraljestvu. 22 Prišel je zadnji in rekel: - Gospod, tu je, kar si mi dal. Vem, da si strog človek, ki pogosto
žanješ, kjer nisi sejal, pa sem se hudo bal. Zato sem talent, ki si mi ga dal, skril na varno
mesto, zdaj pa ti ga vračam. -
23 Kralj je vzkliknil: - Ti lenobni hlapec! Vedel si za moje zahteve, da pričakujem od
vsakogar to, kar največ zmore.
24 Ker si nisi upal, da bi svoje sposobnosti preizkusil s trgovanjem, zakaj nisi talenta naložil
v hranilnico, da bi ga lahko dvignil z obrestmi?
25 Vladar se je obrnil k upravniku svojega premoženja in rekel: Vzemi ta talent in ga daj
onemu, ki jih je s svojo marljivostjo pridobil devet.
26 Kajti, glej, kdor uporablja to, kar ima, in zasluži, ta bo posedoval obilo. Kdor pa svoj
talent zakoplje, bo nazadnje še ob to, kar ima. -
POGLAVJE 150

Jezus ozdravi slepega Bartimeja.

Z dvanajsterimi gre proti Betaniji.

Množice prihajajo, da mu izrečejo dobrodošlico in govore z Lazarjem.
1 Mesijanska skupnost je bila namenjena v Betanijo. Na začetku, ko je bila še v Jerihi, je šla
mimo berača, sedečega ob poti; ime mu je bilo Bartimej.
2 Ko je ta berač zaslišal mimoidočo množico, je vprašal; "Kaj pomeni to, kar slišim?"
3 Ljudstvo mu je pojasnilo: "Jezus iz Nazareta gre mimo."
4 Mož je nenadoma glasno zavpil: "Gospod Jezus, sin Davidov, obstoj! Usmili se ubogega
slepca Bartimeja!"
5 Ljudstvo ga je opomnilo: "Molči in miruj!"
6 Toda slepi Bartimej je ponovno zavpil: "Ti, sin Davidov, poslušaj! Usmili se ubogega slepca
Bartimeja!"
7 In Jezus se je ustavil ter ukazal: "Privedite ga k meni."
8 Tedaj so Judje vzeli slepca in ga odpeljali h Gospodu, medtem so mu govorili: "Veseli se
zdaj, Bartimej, Gospod te kliče."
9 Tedaj je odvrgel slepec svoje ogrinjalo ter stekel k Jezusu, ki je čakal ob poti.
10 Jezus ga je vprašal: "Česa si želiš od mene, Bartimej?"
11 Slepi je odvrnil: "Gospod, odpri mi oči, da bom mogel videti."
12 In Jezus je rekel: "Bartimej, spreglej. Sprejmi svoj vid. Tvoja vera te je ozdravila."
13 V trenutku je spregledal ter iz vsega srca vzkliknil: "Hvaljen bodi Bog!"
14 Tudi vse ljudstvo je vzklikalo: "Slava Bogu!"
15 Nato so Jezus in dvanajsteri nadaljevali pot v Betanijo. Bilo je šest dni pred praznikom.
16 Ko pa so ljudje izvedeli, da je Jezus v Betaniji, so prihajali od blizu in daleč, da bi ga videli
in slišali govoriti.
17 Vsem je bilo do tega, da bi govorili tudi z Lazarjem, ki ga je Jezus obudil od mrtvih.
18 V Jeruzalemu pa so bili duhovniki in farizeji vsi na nogah. Rekli so: "Ta Jezus pride na
praznik, pa ne moremo dopustiti, da se nam znova izmuzne."
19 In ukazali so vsem, da morajo biti budni in pomagati prijeti Gospoda, zato da bi ga lahko
usmrtili.
POGLAVJE 151

Jezus uči v sinagogi.

Slovesen vhod v Jeruzalem.

Množice z otroki ga s pesmijo slave, pojoč:

Hozana Kralju.

Skupina se vrne v Betanijo.
1 Bilo je dan pred soboto, osmi dan judovskega meseca nazana, ko je Jezus prispel v
Betanijo.
2 Na soboto je šel v sinagogo in učil.
3 V jutru prvega dne v tednu, na nedeljo, je poklical k sebi svojih dvanajst apostolov ter
rekel:
4 "Danes pojdemo v Jeruzalem. Ne bojte se, moj čas še ni prišel.
5 Dva izmed vas gresta lahko proti vasi Betfage. Našla bosta oslico, privezano k drevesu,
blizu pa malega žrebiča.
6 Odvežita oslico in jo pripeljita semkaj k meni. Če vaju kdo vpraša, zakaj jemljeta oslico,
recita le, da jo učenik potrebuje, pa bo lastnik prišel z vama."
7 Učenca sta odšla, kot jima je Jezus ukazal. Našla sta oslico in žrebe blizu odprtih vrat. In
ko sta hotela oslico odvezati, jih je lastnik vprašal: "Zakaj hočeta oslico odvesti?"
8 Učenca sta rekla: "Učenik jo potrebuje." In lastnik je odgovoril: "Dobro tako!"
9 Nato so privedli živinče in nanj položili svoja ogrinjala, Jezus pa je zajezdil oslico in
odjezdil proti Jeruzalemu.
10 Množice ljudstva so prihajale ter napolnile pota, medtem ko so njegovi učenci proslavljali
Gospoda, rekoč:
11 "Trikrat blagoslovljeni Kralj, ki prihaja v imenu Boga! Vsa slava bodi Bogu in mir na zemlji,
blaga volja ljudem."
12 Številni so svoja oblačila razgrinjali po poti, nekateri pa so lomili veje z dreves ter jih
polagali na pot.
13 In mnogo otrok je prihajalo z venci ljubkega cvetja ter jih polagalo na Gospoda ali jih
trosilo po tleh, rekoč: "Pozdravljen, Kralj! Kralju dolgo življenje!
14 Davidov prestol bo znova postavljen. Hozana Gospodu vojnih trum!"
15 Med množico so bili farizeji, ki so rekli Jezusu, ko je jezdil mimo: "Zavrni to hrumečo
množico, ker je sramota, da tako vpijejo po cesti."
16 Gospod je odvrnil: "Rečem vam, možje, če bodo tile utihnili, bodo celo kamni glasno
vpili."
17 Nato so farizeji govorili med seboj: "Naše grožnje so prazne besede. Glejte, saj gre ves
svet za njim."
18 Ko je Jezus prijezdil v bližino Jeruzalema, se je ustavil in je zajokal, rekoč: "Jeruzalem,
Jeruzalem, judovsko sveto mesto! Gospodova slava je veljala tebi, toda ti si Gospoda zavrgel.
19 Tvoje oči so zaprte, da ne moreš videti Kralja. Kraljestvo Gospoda nebes in zemlje je
prišlo, ti pa ga ne razumeš.
20 Glej, prišel bo dan, ko bodo armade od daleč z zidovi obdale tvoja pota, te obkolile in
zaprle vse tvoje izhode,
21 Podrli te bodo do tal ter pomorili tebe in tvoje otroke na cestah.
22 Od tvojega svetega templja in od tvojih palač in zidovja ne bo ostal kamen na kamnu, ker
danes zavračaš dar Boga nebes."
23 Ko je Jezus prispel z množico v Jeruzalem, je zavladalo razburjenje in ljudje so se
spraševali: "Kdo je ta človek?"
24 Množica je odgovarjala: "To je Kralj, prerok, božji duhovnik. To je mož iz Galileje."
25 Jezus pa se ni ustavljal. Šel je naravnost k tempeljskemu vhodu, kjer je bilo polno ljudi, ki
so se gnetli, da bi videli Kralja.
26 Bili so tam bolni, kruljavi, hromi in Jezus se je ustavljal, polagal roke nanje in jih
ozdravljal s sveto Besedo.
27 Tempelj in tempeljska dvorišča so bila polna otrok, ki so proslavljali Boga. Vzklikali so:
"Hozana Kralju! Sin Davidov je Kralj! Pozdravljen Kralj! Hvaljen bodi Bog!"
28 Farizeji so bili polni ogorčenja, ko so slišali otroke prepevati. Rekli so Jezusu: "Slišiš
otroke, kaj pravijo?"
29 Jezus je odvrnil: "Slišim, toda ali niste nikoli brali besed našega lastnega pesnika, ki pravi:
30 Iz ust otročičev in dojencev si si pripravil hvalo!"
31 Ko pa je prišel večer, se je Gospod s svojimi učenci znova napotil proti Betaniji.
POGLAVJE 152

Jezus obsodi nerodovitno smokvo.

Izžene prekupčevalce iz templja.

Poučuje ljudstvo.

Se vrne v Betanijo.
1 Naslednjega dne, v ponedeljek, je prišel učenik z dvanajsterimi v Jeruzalem.
2 Ko so prišli po poti, so zagledali smokvino drevo, ki je imelo obilico listja, o sadu pa
nobenega sledu.
3 In Jezus je govoril drevesu: "Ti nekoristni zajedalec, na pogled si zdrav, toda tvoj videz
vara.
4 Jemlješ si od zemlje in zraka hrano, ki bi jo morala imeti plodonosna drevesa.
5 Povrni se v zemljo in postani sam hrana, da jo uživajo druga drevesa."
6 Ko je Jezus to smokvinemu drevesu povedal, je šel dalje.
7 Ko so dospeli v tempelj, glej, so bili vsi prostori napolnjeni z malimi trgovci, ki so prodajali
golobe in živali ter drugo za daritve. Tempelj je bil videti kot tržnica.
8 Ob pogledu na to je Jezusa prevzel gnev in je rekel: "Vi, možje Izraela, kakšna sramota!
Menimo, da je to hiša molitve. Toda zdaj je razbojniška jama. Odstranite to navlako iz tega
svetega mesta."
9 Trgovci so se zgolj posmehovali in rekli: "Naše trgovanje je pod zaščito teh, ki so na
krmilu. Ne pojdemo od tod."
10 Nato pa je Jezus spletel iz vrvi bič, kot je to že nekoč storil, se pognal med prodajalce,
raztrosil ves njihov denar po tleh,
11 razmetal na široko golobje kletke in prerezal vrvi, s katerimi so bila privezana beketajoča
jagnjeta ter jih osvobodil.
12 Nato je pregnal iz mesta trgovce ter s čisto, novo metlo pometel vsa tla.
13 Vodilni duhovniki in pismouki so bili togotni, a so se bali, da bi se Gospoda dotaknili ali
ga karali, ker je vse ljudstvo stalo v njegovo obrambo.
14 In Jezus je ves dan ljudstvo učil ter ozdravljal veliko njih, ki so bili bolni.
15 Ko pa se je zvečerilo, je zopet odšel v Betanijo.
POGLAVJE 153

Skupina gre v Jeruzalem.

Opazijo posušeno smokvino drevo; njen simbolični pomen.

Jezus uči v templju.

Duhovniki prežijo nanj.

Pove priliko o bogatinovi gostiji.
1 V torek zgodaj zjutraj je Jezus z dvanajsterimi odšel v Jeruzalem.
2 Med potjo je skupina opazila drevo, ki ga je Gospod prejšnji dan nagovoril, da so mu listi
usahnili, kakor če bi jih ogenj ožgal.
3 Peter je spregovoril: "Gospod, poglej drevo! Listje je usahlo in zdi se, da je drevo mrtvo."
4 Jezus pa je rekel: "Tako se bo zgodilo z onimi, ki ne prinašajo sadov. Ko jih Bog odpokliče
na obračun, glejte, bo dahnil nadnje in njihovo listje, njihove prazne besede bodo usahnile in
razpadle.
5 Bog ne bo dopustil, da bi drevesa življenja, ki so brez sadov, jemala prostor, pa jih bo
izruval in vrgel proč.
6 Vi pa lahko božjo moč naredite razvidno. Verujte v Boga, pa lahko ukažete goram, naj se
umaknejo, pa se bodo razdrobile ob vaših nogah.
7 Lahko tudi govorite vetru in valovom, pa vas bodo slišali in bodo pokorni vašim ukazom.
8 Bog sliši verno molitev, in če prosite v veri, boste prejeli.
9 Ne smete prositi napačno. Bog ne bo slišal molitve nekoga, ki pride k njemu z rokami,
omadeževanimi s krvjo drugih ljudi.
10 In kdor goji zavistne misli ter ne ljubi sočloveka, lahko vekomaj moli k Bogu, pa ga ne bo
slišal.
11 Bog ljudem ne more storiti nič več, kakor pa oni store drugim ljudem."
12 In Jezus ponovno hodi znotraj tempeljskih dvorov.
13 Duhovnike in pismouke je zelo opogumil posvet, ki so ga imeli s Kajfom in drugimi
predstavniki oblasti. Tako so sedaj prišli k Jezusu in mu rekli:
14 "Kdo ti daje oblast, da delaš to, kar si storil? Zakaj si včeraj trgovce pregnal iz templja?"
15 Jezus pa jim je odgovoril: "Če mi vi odgovorite na to, kar vas vprašam, potem vam
odgovorim tudi jaz. Ali je bil glasnik Janez božji mož ali pa je bil zapeljivec?"
16 Pismouki in farizeji so bili z odgovorom v zadregi. Med seboj so preudarjali:
17 Če rečemo, da je bil od Boga poslani prerok, bo Jezus rekel:
18 - Janez je pričeval o meni, da sem božji sin, zakaj njegovim besedam ne verujete? 19 Če pa rečemo, da je bil Janez nadut, zapeljiv mož, bomo razdražili ljudstvo, ki ga ima za
preroka živega Boga.
20 In tako so Jezusu odgovorili: "Ne vemo, ne moremo odgovoriti."
21 Tedaj je Jezus odvrnil: "Če vi ne boste povedali, tudi jaz vam ne povem, kdo mi daje
oblast, da izganjam roparje iz božje hiše."
22 Nato jim je povedal priliko: "Neki mož je nekdaj pripravil gostijo ter povabil nanjo vse
bogate in ugledne ljudi dežele.
23 Ko so pa prišli, so našli vrata v obedno dvorano tako nizka, da niso mogli noter, razen če
bi priklonili glave in padli na kolena.
24 Ti ljudje niso hoteli prikloniti glav niti pasti na kolena, pa so odšli proč. K pojedini jih ni
bilo.
25 Nato mož pošlje svoje poslance, da bi ukazali preprostemu ljudstvu in ljudem nižje plasti,
naj pridejo k njemu na pojedino.
26 Ti ljudje so veseli prišli, priklonili svoje glave ter padli na kolena, in prišli so v obedno
dvorano, ki se je napolnila in vsi so se veselili."
27 Učenik je še dodal:"Glejte vi duhovniki, pismouki in farizeji! Gospod nebes in zemlje je
razglasil razkošno slavje in vi ste bili povabljeni med vsemi prvi.
28 Našli pa ste vrata v obedno dvorano nizka, da bi morali prikloniti svoje glave in pasti na
kolena, če bi hoteli vstopiti. Vi pa ste zasmehovali Kralja, ki je priredil slavje, niste hoteli
prikloniti svoje glave in pasti na kolena, ampak ste krenili po svojih potih.
29 Toda sedaj Bog kliče znova. Preprosto ljudstvo in oni nižje plasti prihajajo v množicah,
vstopajo, da bi se udeležili slavja, in vsi se veselijo.
30 Povem vam, možje, da cestninarji in prešuštnice vstopajo skozi vrata v božje kraljestvo, vi
pa ostajate zunaj.
31 Janez je prišel k vam v pravičnosti. Prinesel je resnico, toda vi mu niste verjeli.
32 Cestninarji in prešuštnice, ti pa so verjeli, so prejeli krst in so vstopili k slavju.
33 Povem vam zdaj, kot sem vam povedal že mnogokrat: Mnogo jih je bilo poklicanih, toda
izbranih jih je malo.
POGLAVJE 154

Jezus uči na tempeljskem dvorišču.

Prilika o gospodarju in krivičnem upravniku.

Prilika o svatbi in o gostih brez svatovske obleke.
1 Množice so hotele slišati, kar jim je imel Jezus povedati, in tako so postavile v tempeljskem
stebriščnem dvoru oder, na katerega je stopil Jezus in od tam učil. Govoril je v prilikah:
2 Neki mož je bil lastnik obsežnega posestva. Izgradil je vinograd, ga obdal z živo mejo,
zgradil je stolp in vanj namestil vinsko stiskalnico.
3 Svoj vinograd je zaupal upravnikom ter odpotoval v daljno deželo.
4 Ob času trgatve pošlje gospodar služabnika, da mu prinese delež vinskega pridelka.
5 Upravniki pa pridejo ven, moža pretolčejo in mu zadajo štirideset udarcev z bičem. Nato
ga izženejo skozi vhodna vrata vinograda.
6 Lastnik pa pošlje nato drugega moža, da bi mu prinesel njegov delež. Upravniki se ga
polaste in ga močno ranijo, potem ga preženejo iz vinograda, da obleži zunaj napol mrtev.
7 Spet pošlje lastnik vinograda drugega, ki naj bi mu prinesel njegov delež. Polaste se tudi
tega, potem pa mu s sulico prebodejo srce in ga pokopljejo izven žive meje.
8 Lastnik se je zelo užalostil. Dejal si je: Kaj naj storim? Nato si je rekel: To bom storil. Moj
edini sin je tukaj, pa pošljem njega k upravnikom.
9 Brez dvoma bodo spoštovali mojega sina in mi poslali, kar mi pripada.
10 Poslal je torej svojega sina. Upravniki se posvetujejo med seboj, rekoč: "To je edini dedič
vsega tega bogastva. Če mu vzamemo življenje, je prostrana dediščina naša."
11 Vzamejo mu življenje in ga vržejo čez živo mejo vinograda .
12 Prišli pa bodo dnevi, ko bo lastnik sam ob svoji vrnitvi obračunal z upravniki. Zgrabil bo
vsakega posebej in jih vrgel v použivajoči ogenj, kjer bodo ostali, dokler ne bodo poravnali
svojih dolgov.
13 Svoj vinograd pa bo dal v oskrbo poštenim ljudem."
14 Potem se je obrnil k duhovnikom in pismoukom in rekel: "Mar ne pravi vaš prerok:
15 'Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen'?
16 Vi možje, ki nastopate kot božji možje, kot njegovi upravniki; glejte, kamenjali in morili
ste božje poslance, njegove preroke in njegove vidce, zdaj pa skušate usmrtiti njegovega
sina.
17 Povem vam, vi možje, kraljestvo vam bo iztrgano iz rok in bo izročeno ljudstvu, ki zdaj ni
ljudstvo, in narodu, ki zdaj ni narod.
18 In ljudje, katerih govorice ne morete razumeti, bodo stali med živimi in mrtvimi ter kazali
pot do življenja."
19 Ko so veliki duhovniki in farizeji slišali to priliko (in nje razlago), so bili tako do dna
ogorčeni, da bi Gospoda gotovo napadli in pobili, a hkrati so bili v hudem strahu zavoljo
množice.
20 Jezus pa je povedal še drugo priliko: Kraljestvo je, kakor če kralj priredi svatbeno
pojedino ob poroki svojega sina.
21 Razpošlje svoje služabnike, da pokličejo ljudi, ki so bili povabljeni k svatbi.
22 Služabniki so klicali, a tedaj ljudje niso hoteli priti.
23 Nato pošlje kralj druge poslance naokrog, da bi razglašali: - Glejte, moje mize so
pogrnjene, moji voli in pitana teleta so pripravljena.
24 Najizbranejše meso in najdražja vina so na mojih mizah, pridite na svatbeno pojedino. 25 Judje so se posmehovali in s prezirom sprejeli njegov klic ter odšli po svojih poteh, eden
na svojo kmetijo, drugi po trgovskih poslih.
26 Drugi pa so kraljeve služabnike zgrabili, jih sramotno mučili in nekatere usmrtili.
27 Tedaj razpošlje kralj svoje vojake, ki so morilce pobili in jim požgali njihova mesta.
28 Kralj zdaj razpošlje še druge služabnike. Ukaže jim: - Pojdite na ogle cest, na križišča in
sejmišča ter recite:
29 - Kdorkoli hoče, lahko pride na svatbeno gostijo. 30 Služabniki so odšli in razglašali. In glej, svatbena dvorana je bila polna gostov.
31 Ko pa je kralj prišel, da si ogleda goste, je opazil človeka, ki ni imel svatovske obleke.
Pokliče ga in pravi:
32 - Prijatelj, zakaj si tukaj brez svatovskega oblačila? Hočeš mar biti v onečaščenje mojemu
sinu? 33 Mož je obnemel in ni nič odgovoril.
34 Tedaj reče kralj svojim stražarjem: - Zgrabite tega človeka, zvežite mu roke in noge ter
ga vrzite venkaj v temo noči. 35 Mnogi so bili poklicani, toda nobeden ni izvoljen, če nima svatovskega oblačila."
POGLAVJE 155

Jezus utemeljuje plačevanje svetnih pristojbin.

Pouk o družinskih odnosih v onstranskem življenju.

Največja zapoved je zapoved ljubezni.

Svoje apostole Jezus svari pred hinavstvom pismoukov in farizejev.
1 Ko je Jezus govoril, so pristopili farizeji z namenom, da bi ga izpraševali in obtožili zaradi
besed, ki jih je izrekel.
2 Zvest privrženec Heroda je povzel besedo: "Moj Gospod, ti si resnicoljubni mož, ki kažeš
pot k Bogu ter se ne oziraš na ljdusko mnenje.
3 Povej nam, kaj misliš: Ali naj mi, ki smo Abrahamov zarod, plačujemo davek cesarju ali pa
ne?"
4 Jezus je poznal zlobnost tega srca, pa je odvrnil: "Zakaj si prišel, da bi me izkušal? Pokaži
mi davčni denar, o katerem govoriš."
5 Mož je prinesel kovanec, na katerem je bila vtisnjena podoba.
6 In Jezus je vprašal: "Čigava je podoba in ime na tem denarju?"
7 Mož je odvrnil: "Cesarjeva."
8 Nato Jezus: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega, toda dajte Bogu to, kar pripada Bogu."
9 Oni pa, ki so ga slišali, so govorili: "Dobro je odgovoril."
10 Nato je pristopil neki saducejec, tj. pripadnik ločine, ki ne veruje v vstajenje od mrtvih.
Rekel je: "Učenik, Mojzes je zapisal, da po smrti moža, ki umre brez otrok, dobi njegov brat
v zakon njegovo ženo.
11 Bilo pa je sedmero bratov in najstarejši, ki je imel ženo, je umrl brez otrok. Ženo je dobil
njegov brat, ki je tudi umrl brez otrok.
12 In tako je bilo z vsemi naslednjimi. Nazadnje umre še žena.
13 Čigava bo sedaj ta žena na dan vstajenja?"
14 Jezus pa je rekel: "Na tukajšnji ravni življenja se ljudje poročajo zgolj v zadoščenje
lastnega sebičnega jaza ali da ohranijo človeški rod. V prihodnjem svetu pa in ob vstajenju si
ljudje ne bodo obljubljali zakonske zvestobe.
15 Kakor angeli in drugi božji sinovi se ne bodo združevali po nagnjenju sebičnega jaza, ne
da bi ohranjali rod.
16 Smrt ne pomeni konec življenja. Grob ni človekov cilj nič bolj, kot bi bilo seme določeno
za zemljo.
17 Življenje sledi smrti. Za seme se zdi, da umre. Toda iz njegovega groba se drevo dvigne v
življenje.
18 Tako človek po videzu umre, toda živi dalje in iz groba se dvigne v življenje.
19 Če bi bili sposobni doumeti besedo, ki jo je Mojzes izrekel o gorečem grmu, ki pa ni
zgorel, tedaj bi vedeli, da smrt ne more uničiti življenja.
20 In Mojzes je rekel, da je Bog Bog Abrahamov, Izakov in Izraelov.
21 Bog ni Bog mrtvih kosti, ampak Bog živega človeka.
22 Povem vam, možje, človek stopa v grob, toda znova bo vstal in razglasil življenje.
23 Vsako življenje je namreč s Kristusom skrito v Bogu in človek bo živel, ker - in dokler bo živel Bog."
24 Farizeji in pismouki, ki so slišali Gospoda, so vzkliknili: "Resnico govori!" - veseli, ker je
saducejem tako rekoč zagodel.
25 Nato je pristopil k Jezusu iskren pismouk in rekel: "Gospod, govoriš kakor poslanec božji.
Dovoli mi vprašanje:
26 Katera je največja in prva izmed zapovedi postave?"
27 Jezus je odgovoril: "Prva je. Poslušaj, o Izrael, Gospod, naš Bog je eden. In (ti torej) ljubiš
Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vsem svojim duhom, z vso svojo dušo, z
vsemi svojimi močmi;
28 svojega bližnjega pa boš ljubil kakor samega sebe.
29 V vseh zapovedih je to najvažnejše, saj na tem sloni postava, preroki in psalmi."
30 Pismouk je odgovoril: "Duša mi izpričuje, da govoriš resnico, kajti ljubezen je dopolnitev
postave in daleč presega žgalne daritve in žrtvovanje."
31 Jezus pa mu je rekel: "Zares, tebi je uspelo prodreti v skrivnost. V kraljestvu si in
kraljestvo je v tebi."
32 Svojim učencem je rekel, da ga je slišalo vse ljudstvo: "Čuvajte se pismoukov in farizejev,
ki se bahajo z dolgimi in bogato okrašenimi oblačili.
33 Všeč jim je, da jih pozdravljajo na javnih trgih ter se potegujejo za prva mesta na
slovesnostih. Da zadoste svojemu sebičnemu jazu, si prilaščajo težko pridobljeni zaslužek
ubožnih. V javnosti opravljajo glasne in dolgotrajne molitve.
34 To so volkovi, ki se oblačijo tako, da bi bili videti, kot da so ovce."
35 Nato je dejal vsem: "Po postavi zasedajo pismouki in farizeji Mojzesovo stolico in postava
jim dovoljuje razlagati postavo.
36 Storite torej, kar vam zapovedujejo, ne posnemajte jih pa v njihovih lastnih delih.
37 Predajajo namreč Mojzesov nauk, izpolnjujejo pa Belcebubova dela.
38 Govore o usmiljenju, toda človeškim ramenom nalagajo težavna bremena.
39 Govore o uslužnosti, toda sami si niti najmanj ne prizadevajo v prid svojemu človeškemu
bratu.
40 Delajo se, kot da so marljivi, v resnici pa se le razkazujejo v svojih pestrih oblekah in
vpadljivih obeskih ter se smehljajo, ko jih ljudstvo imenuje častiti učitelji postave'.
41 Našopirjeni hodijo okoli in uživajo, če jih ljudje nagovarjajo z 'oče ta in ta' .
42 Poslušajte zdaj, vi možje, nikogar tukaj ne imenujte očeta. Bog nebes in zemlje, in samo
on je Oče človeštva.
43 Kristus je najvišji, on je vzvišeni mojster vseh človeških otrok.
44 Če hočete biti povišani, sedite k nogam tega mojstra in služite. On je največji človek, ki
najbolje služi.
POGLAVJE 156

Ogorčenost pismoukov in farizejev.

Jezus kara njihovo hinavščino.

Tožba nad Jeruzalemom.

Vdovina milina.

Poslovilni govor ljudstvu v templju.

Zadnji pozdrav Jeruzalemu.
1 Pismouki in farizeji so bili vsi iz sebe od ogorčenja. Jezus pa jim je govoril:
2 "Gorje vam, vi pismouki in farizeji, hinavci! Kopno in morje prepotujete, da koga pridobite
(judovstvu).
3 Ko ste ga pridobili, pa je sin pekla, prav kakor vi sami.
4 Gorje vam, ki se imenujete voditelji ljudi! Voditelji, da, a slepi voditelji.
5 Dajete namreč desetino od kumine, mete in koprca, ne upoštevate pa važnejših določil
postave, ki se nanašajo na razsojo, pravičnost, vero.
6 Mušice precejate predno pijete, potem pa brezbrižno požirate kamele in podobno.
7 Gorje vam, vi pismouki in farizeji, hinavci! Zunanjost čaše čistite, da se blešči, v njej pa
puščate umazanijo, oderuštva in razuzdanosti.
8 Pojdite in očistite vsebino čaše, potem strupeni dim ne bo kalil njene zunanje plati.
9 Gorje vam, vi pismouki in farizeji, hinavci! Vi sami ste kakor pobeljeni grobovi. Lepo se
oblačite, a ste polni kosti mrtvecev.
10 Ljudem ste videti božanski, toda v svojih srcih gojite poželjivost, hinavstvo in hudobnost
krivičnosti.
11 Gorje vam, vi pismouki in farizeji, hinavci! Gradite nagrobnike svetim možem davnine ter
jih krasite, rekoč:
12 - Če bi bili mi živeli v njihovem času, bi jih bili spoštovali in ne bi storili, kar so storili
naši očetje, ko so jih mučili in usmrtili z mečem. 13 Toda vi ste sinovi njih, ki so ubijali svete može, torej niste od njih niti malo pravičnejši.
14 Pojdite in dopolnite mero vaših očetov, ki so se pogrezali v krivičnost.
15 Vi ste gadja zalega, kako bi torej bili kaj drugega kot kače, ki se plazijo v prahu?
16 Bog je zdaj znova poslal k vam svoje preroke in svoje vidce, svoje modrijane in svete
može, vi pa jih boste bičali v vaših sinagogah, jih kamenjali na cestah in jih pribili na križ.
17 Gorje vam, ker bo kri vseh svetih mož, usmrčenih na zemlji, prišla na vaše glave.
18 Od pravičnega Abela pa doli do Zaharije, Barahijevega sina, ki ste ga usmrtili znotraj
svetišča, pred oltarjem Gospodovim.
19 Glejte, povem vam, da bo vse to prišlo na ta narod in na prebivalstvo Jeruzalema."
20 In Jezus se je ozrl naokoli ter dejal: "Jeruzalem, Jeruzalem, ti kruto mesto Jeruzalem, ki
ubijaš preroke po cestah in svete može, ki vam jih je Bog poslal!
21 Glejte, hotel sem vas zbrati kot otroke božje družine, a vi niste hoteli.
22 Zavrgli ste Boga, pa je zdaj vaša hiša opustošena in me ne boste več videli, dokler ne
porečete:
23 - Trikrat blagoslovljen je sin človekov, ki prihaja kot sin Boga."
24 Tedaj je Jezus odšel ter sedel ob zakladnici in opazoval ljudi, ki so dajali desetino.
25 Bogatini so prihajali in darovali od svojega obilja. Nato pa je zagledal ubožno, toda Bogu
vdano vdovo, kako je prišla in vrgla novčič v zakladnico.
26 Tedaj je rekel svojim učencem, ki so stali tam naokrog: "Glejte, ta ubožna vdova, ki je
dala v zakladnico novčič, je darovala več kakor vsi drugi.
27 Darovala je namreč vse, kar je imela. Bogatini so darovali le mali delež od tega, kar
imajo."
28 Na prazniku je bila skupina grških Judov in ti so srečali Filipa, ki se je znal pogovarjati z
njimi, ter so rekli: "Gospod, želeli bi videti Gospoda, onega Jezusa, ki se imenuje Kristus."
29 Filip je šel pred njimi ter jih pripeljal h Kristusu.
30 Jezus pa je rekel: "Prišla je ura. Sin človekov je pripravljen, da bo poveličan in drugače ne
more biti.
31 Če pšenično zrno pade v zemljo in ne umre, ne more biti drugega kakor zrno pšenice.
Toda če umre, zaživi znova in iz njegovega groba vstane stotero pšeničnih zrn.
32 Sedaj je moja duša v bridkosti. Kaj naj rečem?" Nato je obrnil svoje oči k nebesom:
33 "Moj Oče-Bog, nočem te prositi, da mi odvzameš bremena, ki jih moram nositi. Prosim te
le milosti in moči, da bi nosil bremena, najsi bodo kakršnakoli že.
34 To je ura, zavoljo katere sem prišel na zemljo. O, Oče, poveličaj svoje ime!"
35 Tedaj je prostor zažarel v luči, ki je bila bolj bleščeča od opoldanskega sonca. Ljudstvo se
je prestrašeno umaknilo nazaj.
36 Glas, ki se je zdel, da prihaja iz nebes, je rekel:
37 "Poveličujem obe imeni, moje in tvoje, in ponovno jih bom poveličal."
38 Ljudje so zaznali glas, in nekateri so vzkliknili: "Poslušajte, daljno grmenje!" Drugi pa:
"Angel mu je govoril."
39 Jezus pa je rekel: "Ta glas ni bil za mene. Bil je namenjen vam, da lahko uvidite, da
prihajam od Boga.
40 Sodba sveta je zdaj pred vrati. Knez teme se bo pojavil in šel, kamor spada.
41 Sin človekov pa bo zdaj povzdignjen z zemlje in bo vse ljudi pritegnil nase.
42 Ljudje so rekli: "Postava izjavlja, da Kristus ostane vekomaj. Kako moreš reci, da bo sin
človekov zdaj povzdignjen? Kdo je sin človekov?"
43 Jezus pa jim je rekel: "Sedaj luč sveti. Stopajte v luči, dokler jo še imate.
44 Pride tema. Tisti pa, ki hodi v temi, ne more najti Poti.
45 Zopet vam pravim: Stopajte v luči, dokler še imate luč, zato da morejo ljudje uvideti, da
ste sinovi luči."
46 Nato je Jezus stopil venkaj na tempeljski preddvor in je množice zadnjič poklical:
47 "Kdor veruje v mene, veruje v Boga, ki me je poslal, da izpolnim njegovo voljo, in kdor
zdaj vidi mene, vidi mojega Očeta-Boga.
48 Glejte, jaz sem prišel kot luč na ta svet. Kdor veruje v mene, bo stopal v luči, v luči
življenja.
49 Vi ljudje, ki me zdaj poslušate: Če mi ne verjamete, vas ne sodim.
50 Nisem prišel, da svet sodim, ampak da rešim svet.
51 Bog je edini sodnik ljudi. Toda to, kar jaz govorim, bo pričalo zoper vas ob dnevu, ko bo
Bog sodil svet.
52 Jaz namreč ne govorim iz sebe. Govorim besede, ki mi jih Bog daje govoriti."
53 Tedaj je rekel: "Jeruzalem z vso svojo slavo in zlodejstvi, zbogom!"
POGLAVJE 157

Skupina na Oljski gori.

Jezus napove uničenje Jeruzalema in strahote ob koncu sveta.

Svoje učence opominja k zvestobi.

Povratek v Betanijo.
1 Z dvanajsterimi je nato Jezus zapustil tempelj, vzpeli so se na Oljsko goro in se na njej
razporedili po zemlji tako, da so imeli pred seboj spodaj jeruzalemska mestna vrata.
2 Učenci so mu rekli: \"Poglej to čudovito mesto Jeruzalem! Vse njegove stavbe so tako lepe!
Njegovi templji in oltarji so odeti v tolikšno veličje!\"
3 Jezus pa je rekel: \"Jeruzalem je slava mojega ljudstva Izraela. A glejte, prišel bo čas, ko bo
porušeno do zadnjega kamna, in tedaj bo v zasmeh in sramotilna beseda narodom zemlje.\"
4 Učenci so vprašali, kdaj bo to opustošenje nastopilo.
5 Jezus jim je odgovoril: \"Ta narod ne bo prešel, ko bo orožje zavojevalca zagrmelo ob
njegovih vratih. Vdrl bo vanj in kri se bo prelivala po cestah kakor voda.
6 Vse dragocene opreme templja, dvora in palač bodo razrušene ali odpeljane, da z njimi
prekrijejo kraljevske palače in dvore.
7 Glejte, ti dnevi niso pred vrati. Predno nastopijo, glejte, se vas bodo polastili pismouki,
farizeji, veliki duhovniki in učitelji postave.
8 Brez vzroka vas bodo postavili pred sodišče, kamenjali vas bodo, v sinagogah vas bodo
pretepali, pred gospodovalci tega sveta boste obsojeni, vladarji in kralji bodo nad vami
izgovarjali smrtno obsodbo.
9 Vi pa ne boste omahovali, ampak boste pričevali za resnico in pravilnost.
10 V tistih urah ne bodite v skrbeh, kaj govoriti. Ni treba, da mislite na to, kaj boste rekli.
11 Sveti Dih, glejte, vas bo namreč obsenčeval ter vam navdihoval besede, ki jih boste
govorili.
12 Toda potem se bo nadaljevalo prelivanje krvi, pri čemer bodo ljudje menili, da ugajajo
Bogu, ko vas ubijajo. Narodi od blizu in daleč vas bodo črtili zavoljo Kristusa.
13 Ljudje bodo med vašim sorodstvom sejali slabe misli, pa vas bodo le-ti sovražili in
izročali v smrt.
14 Bratje bodo spletkarili proti bratom, očetje se bodo dvignili in pričevali proti svojim
otrokom, otroci pa bodo starše vlačili na grmade.
15 Ko boste slišali rimskega orla frfotati v ozračju in boste videli legije valiti se prek ravni,
tedaj vedite, da je opustošenje Jeruzalema blizu.
16 Modri naj tedaj ne čaka, ampak naj beži. Kdor je na strehi, naj ne hodi več v hišo, da
pobere svoje imetje, ampak naj beži.
17 In kateri so na polju, naj ne hodijo domov, ampak naj pustijo vse, da si rešijo življenje.
18 Gorje pa materam z njihovimi dojenčki tiste dni, nihče ne bo ušel meču.
19 Bridkosti tistih dni ni mogoče izražati v besedah, kajti takšne stiske še ni bilo, odkar je
Bog ustvaril človeka na zemlji.
20 Zavojevalec bo mnogo Abrahamovih sinov odvedel kot sužnje v tuje dežele, in tisti ki ne
poznajo Izraelovega Boga, bodo teptali glavne ceste Jeruzalema, dokler ne bodo dopolnjeni
protijudovski dnevi.
21 Ko pa bo ljudstvo prejelo kazen za svoje zločine, bodo prenehali dnevi bridkosti. Toda,
glejte, prišel bo čas, ko se bo dvignil ves svet, podobno gladiatorjem v krogu, in se bodo
borili iz edinega nagiba, da bi prelivali kri.
22 Človek ne bo razmišljal. Ne bodo videli, niti ne bodo hoteli videti razloga svojemu
ubijanju in plenjenju. Vojskovali se bodo proti prijateljem enako kot proti sovražnikom.
23 Ozračje bo prenasičeno s smrtnim dimom in kuga bo neposredno sledila meču.
24 Tedaj pa se bodo na nebu in na zemlji pojavila znamenja, kot jih ljudje nikoli niso videli.
Tudi na soncu, na mesecu in na zvezdah.
25 Morja bodo kipela in od nebes bodo prihajali zvoki, ki jih ljudem ne bo moč razumeti. To
pa bo narodom prinašalo gorje in tesnobo.
26 Srca najkrepkejših mož bodo trepetala v bojazni, pričakujoč se strašnejših dogodkov na
zemlji.
27 Toda medtem ko bodo spopadi besneli na kopnem in morju, bo Knez Miru stal nad oblaki
neba in znova razglašal:
28 \"Mir, mir na zemlji, blaga volja ljudem.\" In vsi bodo pometali vstran svoje meče, narodi
se bodo naučili, da se več ne bodo borili med seboj.
29 Tedaj bo mož, ki nosi vrč za vodo, prekoračil nebesni obok. Znamenje sinu človekovega
se bo razločno pojavilo na vzhodnem nebu.
30 Tedaj bo modri povzdignil svojo glavo in bo spoznal, da je odrešenje zemlje blizu.
31 Predno pa bodo prišli ti dnevi, glejte, se bodo v mnogih deželah dvignili krivi Kristusi in
ubogi zapeljani preroki.
32 Izkazovali se bodo z znamenji in bodo izvajali številna velika dejanja. Mnoge, ki niso
modri, bodo tako zavajali in mnoge modre bodo varali.
33 Zdaj pa vam še enkrat povem: Ko bodo ljudje govorili: - Kristus je v puščavi, ne hodite
tjakaj.
34 In ko bodo govorili: Kristus je na skritem kraju, ne verjemite. Kajti ko bo prišel, bo svet
vedel, da je prišel.
35 Kakor namreč od vzhoda prihaja jutranja svetloba in sveti do zahoda, tako se bo izpolnil
prihod dobe in sina človekovega.
36 Hudobni zemlje bodo jokali, ko bodo videli prihajati sina človekovega na oblakih neba v
moči.
37 Bodite torej pazljivi, bodite čuječi, ker ne poznate ne ure ne dneva prihoda sina
človekovega.
38 Ne pustite, da bi vam srce obteževala čutnost in ne skrb za življenje, da vas ta dan, ko
pride, ne bi našel nepripravljene.
39 Bodite na straži ob vsakem letnem času. In molite, da bi mogli srečati Gospoda v veselju
in ne v žalovanju.
40 Predno bodo nastopili ti dnevi, bo naš Oče-Bog razposlal svoje poslance naokrog, da, na
vse konce zemlje, in oni bodo govorili:
41 Pripravite se, pripravite se, Knez miru prihaja, zdaj je na tem, da pride na oblakih neba.\"
42 Ko je Jezus to povedal, je odšel s svojimi učenci nazaj proti Betaniji.
POGLAVJE 158

Jezus z dvanajsterimi v oljčnem vrtu moli.

Apostolom razkrije globlji pomen skrivnih naukov.

Pove jim, o čem je treba učiti ljudstvo.

Pove nekaj prilik.

Povratek v Betanijo.
1 Prišlo je jutro osrednjega dne v tednu, ko je Jezus z dvanajsterimi odšel na vrt Oljske gore,
da bi molil. Sedem ur so prebili potopljeni v molitev.
2 Nato je Jezus dvanajstere poklical k sebi in jim rekel: \"Danes se koprena odgrinja in stopili
bomo skozi, v skrivne božje dvore.
3 In Jezus jim je razkril pomen skrite poti Svetega Diha in nezmotljive Luči.
4 Povedal jim je vse o knjigi življenja, o pergamentnih svitkih Grafaela, o knjigi božjih
Spominov, kjer so zabeležene vse misli, besede in dejanja ljudi.
5 Ni jim glasno govoril. Skrivnosti duhovnih mojstrov je razkrival s pritajenim glasom, in
kadar je izgovoril ime BOG, je zavladala tišina v nebeških dvorih, ki je trajala pol ure, kajti
angeli so govoreč zadrževali dih.
6 Jezus je rekel: \"O tem ni moč govoriti glasno. Tudi ne more biti nikdar zapisano. To so
poslanice iz dežele Tišine. To so Dihi notranje srčike Boga.\"
7 Nato pa je učenik dvanajstere učil tega, kar naj bi oni učili druge ljudi. Tu in tam je
uporabljal prilike. Rekel je:
8 \"Spominjate se včerajšnjih besed o prihodu sina človekovega. No, učili boste druge ljudi
to, kar sem vam govoril in kar vam govorim.
9 Učite jih moliti, da ne bodo omahovali. Da bodo pripravljeni vsak trenutek dneva, kajti ko
bodo najmanj pričakovali, tedaj pride Gospod.
10 Neki mož je odšel v oddaljeno deželo in je svojo hišo in vse svoje premoženje izročil v
oskrbo služabnikom. Petero naj bi čuvalo hišo, petero pa skednje in čredo.
11 Služabniki so dolgo čakali, da se bo vrnil, toda gospodar ni prišel, pa so postajali
brezbrižni v svojem delu. Nekateri so zapravljali svoj čas v hrupnem veseljačenju in
pijančevanju, drugi pa so na svojih službenih mestih zaspali.
12 Noč za nočjo so prihajali roparji ter odnašali premoženje iz hiše in skednjev, odganjajoč s
seboj najlepši del čred.
13 Ko so ugotovili, da jim je bilo mnogo premoženja, izročenega v varstvo, izmaknjenega, so
rekli:
14 - Krivda ne more biti na naši strani. Če bi bili vedeli za dan in uro, ko bi se vrnil naš
gospodar, bi njegovo premoženje dobro čuvali in bi ne dopustili, da bi ga tatovi raznesli.
Nedvomno je pogrešil on, ker nam ni tega povedal. -
15 Toda po preteku mnogih dni se je gospodar vrnil. Ko je ugotovil, da so ga oropali tatovi
njegovega premoženja, je poklical služabnike in jim rekel:
16 - Ker ste zanemarjali to, kar bi bili morali delati, zapravljajoč čas z veseljačenjem in
spanjem, glejte, ste vi vsi moji dolžniki.
17 Kar sem izgubil po vaši malomarnosti, to mi dolgujete. - Nato jim naloži težke dolžnosti
ter jih z verigami priklene na njihovo mesto, da bi morali ostati, dokler niso plačali za vse,
kar je njihov gospodar izgubil zavoljo njihove brezbrižnosti.
18 Drugi mož je zaklenil svoje premoženje ter odšel spat. V nočnih urah so prišli roparji,
odklenili vrata, in ko so videli, da ni čuvaja, so vstopili in odnesli premoženje.
19 Ko se mož prebudi in najde vrata na stežaj odprta, vse bogastvo pa ukradeno, reče: - Če
bi vedel uro, ko bodo tatovi prišli, bi bil na straži. 20 Čuvajte se, prijatelji moji, čuvajte se! Bodite pripravljeni vsako uro, vseeno, naj pride vaš
Gospod opolnoči ali ko se dani, da vas dobi pripravljene, da ga sprejmete.
21 Potem, glejte, je bila razglašena svatba. Deset devic naj bi ženina sprejelo, ko bi prišel.
22 Device so si nadele primerne obleke, vzele so svoje svetilke ter sedle, da čakajo na klic:
Glejte, ženin prihaja!
23 No, pet izmed njih, ki so bile modre, je imelo svetilke napolnjene z oljem. Drugih petero
pa je bilo nespametnih, ker so bile njihove svetilke brez olja.
24 Ženin ni prišel ob času, ko so ga pričakovale. Device so postale med čakanjem trudne in
so zaspale.
25 Opolnoči se razlegne klic: - Glejte, ženin prihaja! 26 Device vstanejo. Modre hitro prižgo svoje svetilke in odidejo, da sprejmejo ženina.
27 Nespametne device rečejo: 'Nimamo olja, naše svetilke ne gorijo.'
28 Skušajo si izposoditi pri modrih, a te rečejo: 'Nimamo več kot zase. Pojdite k trgovcu in si
kupite ter napolnite svoje svetilke, pa se vrnite, da sprejmete ženina.'
29 Medtem pa, ko so šle kupovat, je prišel ženin. Device, ki so bile pripravljene s svojimi
prižganimi svetilkami, so šle z njim na svatbo.
30 Ko so prišle nespametne device, so bila vrata zaprta in se niso odprla, čeravno so trkale
in klicale na glas.
31 Voditelj svatbe je dejal: 'Ne poznam vas.' Device so morale oditi v svoji nesreči.
32 Ponovno vam povem, vi pa povejte tistim, ki vam bodo sledili:
33 Bodite pripravljeni sleherno uro dneva in noči, kajti Gospod bo prišel, ko ga ne
pričakujete.
34 Glejte, ko bo prišel z vsemi svojimi poslanci luči, bodo odprli knjigo življenja in knjigo
Spominov, knjigi, v katerih so zapisane misli, besede in dejanja.
35 In vsakdo bo lahko bral spomine, ki jih je sam zapisal, in bo poznal svojo usodo, predno
bo sodnik spregovoril. To bo čas, ko bomo presejani.
36 Glede na to, kaj bodo vsebovali Spomini, bo vsakdo prejel, kar mu pripada.
37 Sodnik je Pravičnost, kralj vse zemlje - in on bo ločil množice, kot pastirji ločijo ovce od
kozlov.
38 Ovce bodo našle svoje mesto na desni, kozli na levi, sleherni človek pa bo vedel za svoje
mesto.
39 Tedaj poreče sodnik onim na desni: 'Vi, blagoslovljeni Očeta-Boga, pridite v svojo
dediščino, ki vam je pripravljena izdavna.
40 Vi ste bili služabniki človeštva. Jaz sem bil lačen, pa ste mi dali jesti kruha, bil sem žejen,
pa ste mi dali piti, bil sem nag, pa ste me oblekli.
41 Bil sem bolan, pa ste mi stregli; bil sem v ječi in ste prišli k meni z ljubeznivimi besedami.
Bil sem tujec, pa sem našel dom v vaši hiši.
42 Pravični pa tedaj poreko: 'Kdaj smo te videli lačnega, žejnega, bolnega, jetnika ali tujca
ob naših vratih in smo ti pomagali?'
43 Tedaj poreče sodnik: 'Služili ste človeškim sinovom, in karkoli ste storili njim, to ste meni
storili.'
44 Onim na levi bo rekel sodnik: 'Proč od mene. Vi niste služili človeškim sinovom.
45 Lačen sem bil, pa mi niste dali jesti, žejen, a mi niste dali piti, tujec sem bil, pa ste me
pregnali od svojih vrat. Ujetnik sem bil in bolan, pa mi niste pomagali.'
46 Oni tedaj porečejo: 'Kdaj smo te zanemarili in ti nismo tako služili? Kdaj smo te videli
lačnega, žejnega, bolnega, tujca ali v ječi, pa ti nismo pomagali?'
47 In tedaj bo sodnik rekel: 'Vaše življenje je bilo polno lastnega jaza. Služili ste svojemu
jazu in ne svojim sovrstnikom-ljudem. In kadar ste prezirali enega od teh, ste zanemarjali
mene.'
48 Tedaj bo pravični imel kraljestvo in moč, oni pa, ki so krivični, bodo odšli, da plačajo
svoje dolgove, da trpijo vse to, kar so ljudje trpeli zaradi njih.
49 Tisti, ki imajo ušesa zato, da slišijo, in srca, da razumejo, bodo dojeli smisel teh prilik.'
50 Ko je Jezus končal vse te prilike, je rekel: \"Veste, da bo čez dva dni veliki praznik Pashe,
in glejte, sin človekov bo izdan v roke hudobnežev.
51 In on bo svoje življenje daroval na križu in ljudje bodo spoznali, da je on, sin človekov,
božji sin.\"
52 Nato so se Jezus in dvanajsteri vrnili v Betanijo.
XVIII.
TZADDI
JEZUS IZDAN IN PRIJET
POGLAVJE 159

V Simonovi hiši pri gostiji.

Marija mazili učenika z dragoceno nardo, Juda in drugi jo obsojajo, češ da je razsipna.

Jezus jo brani.

Judovski voditelji uporabijo Ananija, da prime Jezusa.

Ananija podkupi Juda, da mu pomaga.
1 Bar-Simon, nekdanji gobavec, ki je bil po Jezusovi sveti Besedi očiščen, je prebival v
Betaniji.
2 Gospodu in mesijanski skupnosti na čast je priredil slavje, na katerem je bil Lazar med
gosti, Ruta in Marta pa sta stregli.
3 Ko so se gostje razmestili okrog mize, je Marija vzela stekleničico dišavnega mazila ter ga
izlila Jezusu na glavo in noge.
4 Nato je pokleknila in s svojimi lasmi obrisala njegove noge. Vonj dragocene dišave je
napolnil ves prostor.
5 Juda pa, ki je stalno motril življenje s stališča sebičnosti, je vzkliknil: \"Sramuj se, zakaj
tako razsipaš to drago dišavo?
6 Za tristo denarjev bi jo bili lahko prodali, pa bi imeli denar za naše potrebe in za hrano
ubožnim.\"
7 (Juda je bil blagajnik in je nosil pri sebi ves denar mesijanske skupnosti.)
8 In drugi so dodali: \"Kakšna razsipnica si, Marija! Take dragocenosti bi ne smela metati
proč.\"
9 Toda Jezus je rekel: \"Molčite, vi možje, in pustite jo, ker ne veste, kaj govorite.
10 Reveže imate vedno med seboj, vsak čas jim lahko pomagate. Jaz pa ne bom dolgo z
vami.
11 Marija pa pozna bridkost prihodnjih dni. Mazilila me je vnaprej za moj pokop.
12 Povsod se bo oznanjala Blagovest o Kristusu, in kdor bo o Kristusu govoril, bo poročal o
tem dnevu. Kar je Marija storila v tej uri, bo ljub spomin na njo, koderkoli bivajo ljudje.\"
13 Po slavju je vzel Lazar Jezusa s seboj na svoj dom.
14 V Jeruzalemu pa so bili duhovniki in farizeji pri načrtih, kakor bi se polastili Gospoda in
mu vzeli življenje.
15 Veliki duhovnik je povabil k posvetu vse najmodrejše može ter dejal: \"To je treba izvesti
na skrivaj.
16 Prijeti ga bo treba, ko ne bodo blizu množice, kajti sicer lahko pride do bitke. Ljudstvo se
utegne postaviti v njegovo obrambo, pa bi tako oskrunili ta sveti prostor s človeško krvjo.
17 Kar pa delamo, se mora izvesti pred velikim praznikom.\"
18 Ananija pa je rekel: \"Jaz imam načrt, ki bo uspel. Dvanajsteri z Jezusom gredo vsak dan
sami venkaj, da molijo.
19 Našli bomo njihov dogovorjeni prostor. Takrat se lahko moža polastimo in privedemo
semkaj brez vednosti množic.
20 Poznam enega od dvanajsterih, ki ljubi bogastvo, in mislim, da bo za denar pripravljen
pripeljati nas tja, kjer mož običajno moli.\"
21 Tedaj je rekel Kajfa: \"Če hočeš to prevzeti in podkupiti človeka, o katerem govoriš, da
nam pomaga prijeti Jezusa na skrivnem, dobiš za nagrado sto srebrnikov.\"
22 \"Dobro tako,\" je potrdil Ananija.
23 Nato je odšel v Betanijo in našel dvanajstere v Simonovi hiši. Poklical je Juda k sebi:
24 \"Če si za to, da pridobiš zase vsoto denarja, poslušaj:
25 Veliki duhovnik in drugi voditelji v Jeruzalemu bi hoteli govoriti z Jezusom na samem, da
bi izvedeli za njegove zahteve.
26 Če jim sam dokaže, da je Kristus, glej, tedaj ga bodo branili.
27 Če torej hočeš biti jutri ponoči za vodnika tja, kjer je tvoj učenik, da bodo poslali
duhovnika, ki bi z njim govoril, tu je vsota tridesetih srebrnikov, ki ti jo hočejo duhovniki
dati za to.\"
28 Tedaj je Juda razmišljal: Gotovo utegne biti dobro, da Gospodu damo priložnost govoriti
duhovnikom o svojih načrtih, ko je čisto sam.
29 Če bi mu ti hoteli škodovati, ima moč, da izgine in odide, kakor je to že storil. Trideset
srebrnikov pa je lepa vsota.
30 Zato je rekel Ananiji: \"Hočem vas voditi in s poljubom vam dam spoznati, katera oseba
je Gospod.\"
POGLAVJE 160

Jezus in dvanajsteri jedo Pasho sami v Nikodemovi hiši.

Jezus umiva učencem noge.

Juda zapusti omizje in odide, da izda Gospoda.

Jezus poučuje enajstere.

Ustanovi Gospodovo večerjo.
1 V torek je Jezus poklical k sebi dvanajstere in jim rekel: \"To je spominski dan Boga, in mi
hočemo obhajati čisto sami večerjo Pashe.
2 Petru, Jakobu in Janezu je ukazal: \"Pojdite v Jeruzalem in tam pripravite.\"
3 Učenci so vprašali: \"Kam hočeš, da gremo in najdemo mesto, kjer lahko pripravimo?\"
4 Jezus je rekel: \"Pojdite k vhodu ob studencu in zagledali boste moža z vrčem v roki.
Takole mu povejte: To je prvi dan nekvašenih kruhov.
5 Gospod želi, da mu odstopiš obedno dvorano, kjer bi lahko z dvanajsterimi obhajal zadnjo
Pasho.
6 Ne bojte se govoriti. Mož, ki ga boste videli, je Nikodem, judovski voditelj, pa vendar božji
človek.\"
7 Apostoli so odšli, našli moža, kakor je Jezus rekel, in Nikodem je hitel domov. Gornji
prostor, obedno dvorano so uredili in pripravili za večerjo.
8 Popoldan je prišel Gospod in njegovi v Jeruzalem in našli so vse pripravljeno za obhajanje.
9 Ko je prišla ura slovesne večerje, so se apostoli začeli pričkati med seboj, ker si je vsak od
njih hotel zagotoviti častni prostor.
10 Jezus pa je rekel: \"Se hočete prepirati zase celo sedaj, ko se že bližajo sence te bridke
noči?
11 Pri nebeški gostiji ni častnega mesta, razen zanj, ki si ponižno izbere najnižji prostor.\"
12 Tedaj je Gospod vstal, vzel skledo z vodo in brisačo, se sklonil in zapovrstjo umival
dvanajstim noge ter jih brisal z brisačo.
13 Nanje je dihnil in rekel: \"Naj te noge vedno hodijo pota pravičnosti.\"
14 Prišel je k Petru, da bi mu noge umil, ta pa je rekel: \"Gospod, ti boš meni noge umival?\"
15 Jezus mu je odgovoril: \"Pomena tega, kar delam, še ne doumeš, a boš razumel
pozneje.\"
16 Peter pa je vztrajal: \"Moj učenik, ne, ne boš se pripogibal, da bi mi umil noge.\"
17 Jezus je tedaj odvrnil: \"Moj prijatelj, če ti nog ne umijem, ne boš imel deleža z menoj.\"
18 Nato Peter: \"Potem pa, o moj Gospod, me umij vsega, noge, roke, glavo.\"
19 Jezus pa je rekel: \"Kdor se je prej skopal, je čist in se mu ni treba umiti, razen nog.
20 Noge so resničen simbol razumevanja človeka, in kdor hoče biti čist, mora vsak dan v
veletoku življenja dobro umivati svoje razumevanje.\"
21 Nato se je Jezus s svojimi učenci razposedel ob slavnostni mizi, rekoč: \"Poslušajte, kateri
je nauk te ure!\"
22 Imenujete me učenik, kar tudi sem. Če torej vaš Gospod in učenik poklekne in vam umiva
noge, ali potem ne bi drug drugemu umivali nog in tako razodevali svojo voljo, da služite?
23 Vi to veste, zato ste trikrat blagoslovljeni, če tako ravnate.\"
24 In nadaljuje: \"To je ura, ko lahko resnično proslavim božje ime in zato sem srčno
hrepenel po tem, da bi z vami obhajal to zadnjo večerjo, preden prestopim kopreno.
25 Ne bom je namreč več obhajal, dokler se ne obnovi z vami v kraljestvu našega OčetaBoga.\"
26 Nato so zapeli hebrejski slavospev, ki so ga Judje običajno peli pred tem obhajanjem.
27 Zatem so jedli Pasho, pri čemer je Jezus govoril: \"Vedite, eden od vas se bo to noč obrnil
vstran in me bo izdal hudobnim rokam.\"
28 Apostoli so zastrmeli nad tem, kar je rekel. Začudeno so se spogledovali med sabo. Vsi
so vzklikali: \"Gospod, ali sem mar jaz?\"
29 Peter je rekel Janezu, sedečemu ob Gospodovi strani: \"Koga misli?\"
30 Janez je stegnil roko in se dotaknil Jezusove ter vprašal: \"Kdo izmed nas je tako
pokvarjen, da bi izdal svojega Gospoda?\"
31 Tudi Juda je vprašal: \"Gospod, ali sem jaz?\"
32 In Jezus je rekel: \"To je oni, ki je zdaj istočasno z mano segel z roko v skledo. Vsi ozrejo
in roka Judova je bila v skledi hkrati z Jezusovo.
33 Jezus je rekel: \"Preroki se ne morejo motiti. Sin človekov mora biti izdan, toda gorje
njemu, ko bo izdal svojega Gospoda.\"
34 Juda se je nenadoma dvignil od mize. Prišla je njegova ura.
35 Jezus mu je rekel: \"Kar imaš storiti, stori brž.\" In Juda je odšel.
36 Ko so končali večerjo, je Jezus sedel z enajsterimi nekaj časa molče in globoko
razmišljujoč.
37 Nato je Jezus vzel hlebec kruha, ki še ni bil načet, rekoč: \"Ta hleb je simbol za moje telo,
kruh pa je simbol za kruh življenja.
38 In kakor jaz lomim ta hlebec, tako bo moje meso prelomljeno kot vzorec za človeške
sinove. Ljudje morajo namreč svobodno darovati svoja telesa v prostovoljno žrtev za druge
ljudi.
39 In kakor jeste ta kruh, tako treba, da jeste kruh življenja, pa nikoli ne umrete.\" Nato je
vsakemu dal jesti košček kruha.
40 Potem je vzel kelih vina in rekel: \"Kri je življenje, to je življenjska kri grozda. To je
simbol za življenje njega, ki daje svoje življenje za ljudi.
41 In kadar pijete to vino, če ga boste pili v veri, pijete Kristusovo življenje.\"
42 Nato je srknil iz keliha in kelih izročil ostalim apostolom. Medtem je Jezus rekel: \"To je
gostija življenja, velika Pasha sina človekovega, Gospodova večerja, in vi naj bi pogosto jedli
kruh in pili vino.
43 Odslej se bo ta kruh imenoval 'kruh spominjanja' in to vino bo imenovano 'vino
spominjanja'. Spominjajte se mene, kadarkoli jeste ta kruh in pijete ta kelih.\"
POGLAVJE 161

Jezus poučuje enajstere.

Pove jim, da se mu bodo vsi odtujili in da ga bo Peter pred jutrom trikrat zatajil.

Zadnje besede spodbude.

Obljuba Tolažnika.
1 Medtem je Juda hodil zunaj, da bi srečal poslance duhovnikov ter izdal Gospoda.
2 Učenik je učencem govoril: \"Ura je prišla, sin človekov bo sedaj poveličan.
3 Otročiči moji, še malo časa sem pri vas. Kmalu me boste iskali, a me ne boste našli; kamor
namreč jaz grem, tja vi ne morete priti.
4 Izročam vam novo zapoved: Kakor jaz ljubim vas in darujem svoje življenje za vas, tako naj
bi vi ljubili svet in žrtvovali svoje življenje za rešitev sveta.
5 Ljubite drug drugega, kakor ljubite sami sebe, tedaj bo svet vedel, da ste sinovi božji,
učenci sina človekovega, ki ga je Bog poveličal.
6 Peter je rekel: \"Gospod, kamor greš ti, tja bom šel jaz, kajti jaz bi hotel svoje življenje
darovati za svojega Gospoda.\"
7 A Jezus je rekel: \"Ne hvali se, kot da si neustrašen, moj prijatelj. To noč ne boš toliko
močan, da bi šel z menoj.
8 Samo poslušaj. Peter! Trikrat me boš zatajil, predno bo petelin jutri zjutraj zapel.\"
9 Nato se je ozrl po enajsterih ter rekel: \"Vi vsi se mi boste to noč odtujili.
10 Prerok je rekel: - Glej, udaril bom pastirja ovac in ovce bodo zbežale in se poskrile.
11 Toda ko bom vstal od smrti, glejte, boste spet prišli in jaz bom šel pred vami v Galilejo.\"
12 Peter pa je rekel: \"Moj Gospod, tudi če te vsi drugi ljudje zapustijo, jaz te ne zapustim.\"
13 Jezus nato: \"O, Simon Peter, glej, tvoja gorečnost presega tvoje sile. Pazi, kajti Satan bo
prišel, da te preseje, kakor se seje pšenica. Jaz pa sem molil, da bi ti v veri ne omahnil, zato
da boš po prestani preizkušnji lahko steber moči.\"
14 Vsi apostoli so zaklicali: \"Ni sile na zemlji, ki bi nas zmogla odtujiti od našega Gospoda
ali povzročiti, da bi ga zatajili.\"
15 Jezus pa je rekel: \"Vaša srca naj ne prevzame žalost. Vsi vi verujete v Boga. Verujte v
mene.
16 Vedite, da je v moji očetnjavi mnogo bivališč. Če bi ne bilo tako, bi vam povedal.
17 Šel bom v svojo očetnjavo in bom pripravil prostor za vas, da boste lahko vi tam, kjer sem
jaz. Toda sedaj ne veste poti v mojo očetnjavo.\"
18 Tomaž je rekel: \"Ne vemo, kam nameravaš iti, kako naj bi vedeli za pot?\"
19 In Jezus je odvrnil: \"Jaz sem pot, resnica in življenje. Jaz sem razkritje Kristusa od Boga.
Nihče ne more dospeti v mojo očetnjavo, razen če pride z menoj po Kristusu.
20 Če bi bili poznali in razumeli mene, tedaj bi mogli poznati mojega Očeta-Boga.\"
21 Filip je rekel: \"Pokaži nam Očeta, in zadosti nam bo.\"
22 Jezus pa je rekel: \"Ali nisem bil pri vas vsa ta leta, pa me še ne poznate!\"
23 Kdor je videl sina, je videl Očeta, kajti v sinu je Oče, ki razodeva samega sebe.
24 Glejte, velikokrat sem vam rekel, da kar jaz govorim ali delam, niso besede in dejanja
človeka.
25 To so besede in dela Boga, ki živi v meni in jaz v njem.
26 Poslušajte me, vi verni ljudje: Kdor veruje v mene in v mojega Očeta-Boga, ta bo govoril
in delal, kar sem jaz govoril in delal.
27 Da, še več, opravljal bo dela, večja, kakor sem jih jaz kdajkoli storil, kajti odhajam k
njemu, čigar dela izvajamo, in potem bo moja roka vam v pomoč.
28 V mojem imenu pa, preko Kristusa, vi lahko prosite Boga in on bo ugodil vaši prošnji.
29 Verujete v to, kar sem rekel? Da, verujete, in če ljubite Kristusa ter hodite za menoj, tedaj
se boste držali mojih besed.
30 Jaz sem vinska trta, vi ste mladike te trte, moj Oče je vinogradnik.
31 Mladike, ki so nekoristne, ki ne nosijo drugega kot listje, bo vinogradnik odrezal in vrgel
v ogenj, da zgore.
32 On bo mladike obrezal, da bodo donašale sad, ki bo mnogoterno obrodil.
33 Mladika ne more donašati sadu, če je ločena od trte. Tako vi ne morete donašati sadu, če
ste ločeni od mene.
34 Prebivajte v meni in izvršujte dela, katera vas je Bog preko mene učil. Tedaj boste
prinašali mnogo sadov in Bog vas bo priznal, kakor je mene.
35 Sedaj odhajam, toda prosil bom svojega Očeta-Boga in poslal vam bo drugega Tolažnika,
ki bo prebival v vas.
36 Glejte, ta Tolažnik od Boga, Sveta Sapa, je eno z Bogom, toda ona je tako, da je svet ne
more sprejeti, ker je ne vidi; svet je ne pozna.
37 Vi pa jo poznate in jo boste spoznali, ker bo prebivala v vaši duši.
38 Ne bom vas zapustil in pustil osamljene, ampak bom v Kristusu, ki je ljubezen Boga,
razkrivajoča se ljudem, ostal z vami na vsej poti.\"
POGLAVJE 162

Jezus polneje razkrije poslanstvo Svetega Diha.

Odkrito pove svojim učencem, da bo umrl, in oni so užaloščeni.

Moli zanje in vse verujoče na svetu.

Zapustijo dvorano zadnje večerje.
1 Janeza je prevzemala bridkost, ker je učenik rekel: 'Odhajam, in kamor jaz grem, vi ne
morete priti.'
2 Jokaje je rekel: \"Gospod, s tabo grem skozi vse preizkušnje in v smrt.
3 Jezus je odvrnil: \"Sledil mi boš skozi vse preizkušnje in skozi smrt, toda zdaj še ne moreš
tja, kamor grem jaz. Prišel pa boš.\"
4 Znova je Jezus govoril enajsterim: \"Ne žalujte zavoljo tega, ker odhajam. Najbolje je
namreč, da odidem. Če namreč ne odidem, Tolažnik ne bo prišel k vam.
5 To vam govorim, dokler sem z vami v mesu, toda ko pride Sveti Dih v moči, glejte, vas bo
učil bolj in bolj in spomnil vas bo vseh besed, ki sem vami jih jaz govoril.
6 Povedati bi vam bilo treba še celo množico stvari. Stvari, ki jih ta doba ni sposobna
sprejeti, ker jih ne more dojemati.
7 Toda, glejte, povem vam: Predno bo prišel veliki dan Gospodov, bo Sveti Dih razkril vse
skrivnosti:
8 Skrivnost duše, življenja, smrti, nesmrtnosti; enost človeka z vsakim drugim človekom in z
Bogom.
9 Tedaj bo svet priveden k resnici in človek bo resnica.
10 Ko bo prišla ona, Tolažnica, Krepiteljica, bo ona svet prepričala o grehu, o resničnosti
tega, kar govorim, in o pravilnosti sodbe Pravičnega. Takrat bo knez mesenega življenja
izgnan.
11 Ko bo prišla Krepiteljica, tedaj meni ne bo treba posredovati za vas. Vi boste namreč
priznani in potrjeni, Bog vas bo poznal, kakor pozna mene.
12 Prišla je ura, ko boste jokali, zlobni se bodo veselili, ker odhajam. Toda prišel bom zopet
in vse vaše bridkosti se bodo spremenile v radosti.
13 Da, resnično, veselili se boste, kakor se veseli, kdor pozdravlja svojega brata, ki se je
prebudil od mrtvih.\"
14 Apostoli so rekli: \"Naš Gospod, nikar ne govori več v prilikah, ampak nam govori
naravnost. Vemo, da si moder in veš vse.
15 Kaj pomenijo tvoje besede: Odhajam, toda zopet bom prišel?\"
16 Jezus je odvrnil: \"Prišla je ura, ko boste vi vsi razpršeni in vsakogar bo prevzemal strah.
17 Bežali boste, da si rešite življenje in me pustili čisto samega. Toda ne bom ostal sam, moj
Oče-Bog je z menoj vso pot.
18 Hudobneži me bodo postavili pred sodišče hudobnežev in v navzočnosti množic bom
daroval svoje življenje kot vzorec za človeške sinove.
19 Toda znova bom vstal ter pridem k vam.
20 O teh stvareh vam govorim, da boste mogli biti trdni v veri, ko se bodo dogajale.
21 Vi pa boste prenašali zasmehovanje ljudi in mi sledili po trnjevi poti, ki jo hodim pred
vami.
22 Ne pustite se preplašiti, ampak bodite vedri, ker, glejte, jaz sem premagal svet.\"
23 Tedaj je Jezus dvignil svoje oči k nebesom in rekel: \"Moj Oče-Bog, ura je prišla.
24 Sin človekov mora biti sedaj povzdignjen z zemlje. O, naj bi ne omahnil, da lahko ves svet
spozna moč žrtvovanja.
25 Kakor namreč jaz dajem svoje življenje za ljudi, glejte, morajo ljudje svoje življenje
darovati za druge ljudi.
26 Prišel sem, da izpolnjujem tvojo voljo, o Bog, in v svetem Imenu je Kristus poveličan, zato
da ljudje lahko vidijo Kristusa kot življenje, kot luč, kot ljubezen in resnico.
27 In preko Kristusa sami postanejo življenje, luč, ljubezen in resnica.
28 Poveličujem tvoje Ime zavoljo teh, ki si jih dal meni, ker so tebe častili in te bodo častili v
bodoče.
29 Od njih se ni nobeden izgubil in nihče se ni oddaljil, razen zaslepljeni sin mesenega
življenja, ki je odšel, da proda svojega Gospoda.
30 O Bog, odpusti temu človeku, saj ne ve, kaj dela.
31 In zdaj, o Bog, prihajam k tebi in nisem več v umrljivem življenju. Ohranjaj ti te može,
katerim sem razkrival tvojo modrost in tvojo ljubezen.
32 Kakor oni verujejo v mene in v besede, ki jih govorim, naj vsi svetovi verujejo njim in
besedam, ki jih govorijo.
33 Kakor si ti mene odposlal v svet, tako sem jaz nje razposlal. Prosim, da jim nakloniš čast,
ki si jo meni naklanjal, da sem bil čaščen.
34 Ne prosim, da bi jih vzel s sveta, ampak da bi bili očuvani zla na svetu in da bi bili
očuvani pred skušnjavami, ki bi bile zanje pretežavne.
35 Nekdaj so oni pripadali svetu, toda sedaj niso več od tega sveta, kakor tudi jaz nisem več
od tega sveta.
36 Tvoja beseda je resnica, o Bog, zato naj jih posvečuje tvoja beseda.
37 Molim ne le zanje, o Bog, ampak molim tudi za vse, ki bodo verovali v mene in bodo
sprejeli Kristusa zavoljo tega, kar oni delajo in govore, zato da bi bili vsi eno.
38 Kot sem jaz eno v tebi in ti eno v meni, naj bodo oni eno v nama.
39 Tako bo ves svet mogel spoznati, da si me ti odposlal, da izpolnjujem tvojo voljo in da jih
ljubiš tako, kakor si vekomaj ljubil mene.\"
40 Ko je Jezus to povedal, so zapeli judovsko hvalnico, nato so se dvignili in odšli na pot.
POGLAVJE 163

Jezus obišče Pilata, ki ga priganja, naj z begom iz dežele reši svoje življenje.

Jezus odkloni.

Srečanje z učenci v Massalianovem sadovnjaku.

Prizor v Getzemaniju.

Pojavi se judovsko krdelo pod Judovim vodstvom.
1 Ko so Jezus in enajsteri prišli ven, se jim je približal rimski stražar in rekel: \"Zdravstvujte
vsi! Je nekdo med vami mož iz Galileje?\"
2 Peter je odgovoril: \"Mi vsi smo možje iz Galileje. Koga iščeš?\"
3 Stražar je odvrnil: \"Iščem Jezusa, ki ga kličejo Kristus.\"
4 Jezus je odgovoril: \"Tukaj sem.\"
5 Stražar je povedal: \"Nisem prišel uradno, ampak ti prinašam obvestilo od governatorja.
6 Jeruzalem mrgoli maščevalnih Judov, ki prisegajo, da ti vzamejo življenje, pa hoče Pilat
govoriti s teboj. Želi, da prideš nemudoma k njemu.
7 Jezus je Petru in ostalim ukazal: \"Pojdite k dolini in čakajte ob Kidronu, jaz sam grem in
obiščem governatorja.\"
8 In Jezus je odšel s stražarjem, ob palači pa mu je prišel Pilat naproti pri vhodu. Rekel mu
je:
9 \"Mladi mož, rekel bi ti rad nekaj, kar ti bo v korist. Opazoval sem tvoje delovanje in
govorjenje več kot tri leta.
10 Pogosto sem te branil, kadar bi te bili tvoji rojaki najraje izročili kamenjanju kot zločinca.
11 Sedaj pa so duhovniki, pismouki in farizeji spravili ljudstvo v takšno stanje blaznega
hlepenja in krutosti, da ti strežejo po življenju.
12 Za vzrok navajajo, da si se zaklel podreti njihov tempelj, spremeniti Mojzesovo postavo,
pregnati farizeje in duhovnike ter sam zasesti prestol.
13 Trdijo, da si z Rimom v tesni zvezi.
14 Vse jeruzalemske ceste so polne znorele drhali, in vsi ti strežejo po življenju.
15 Rešitve za tebe ni drugje kakor v begu. Ne čakaj jutranjega sonca. Saj poznaš pot do meje
te preklete dežele.
16 Imam majhno skupino stražarjev, opremljenih s konji in orožjem, pa te bodo spremili, da
prideš ven iz nevarnosti.
17 Tukaj ne smeš ostati, mladi mož, treba je, da se vzdigneš in greš.\"
18 Jezus pa je odvrnil: \"Plemenitega kneza ima cesar v svojem Ponciju Pilatu, in s čisto
človeškega vidika so tvoje besede modre. Toda z vidika Kristusa so nespamet.
19 Bojazljivec beži, ko se pojavi nevarnost. Toda kdor je prišel, da išče in rešuje, kar je
zgubljenega, mora darovati svoje življenje v prostovoljno žrtev za one, ki jih je prišel iskat in
reševat.
20 Predno bo Pasha zaključena, glej, bo ves ta narod preklet zaradi prelite krvi nedolžnega.
In prav zdaj so morilci pred vrati.\"
21 Pilat pa je rekel: \"To ne sme biti. Rimski meč bomo potegnili iz nožnice, da ti rešimo
življenje.\"
22 Jezus je odvrnil: \"Ne, Pilat, ne. V vsem svetu ni tako sposobnega orožja, da bi meni rešilo
življenje.\"
23 Poslovil se je od governatorja ter se odpravil dalje. Toda Pilat je poslal dvojno stražo z
njim, da ne bi mogel pasti v roke onim, ki so mu stregli po življenju.
24 Nenadoma pa je Jezus izginil. Stražarji ga niso več videli. Kmalu je bil pri potoku Kidronu,
kjer so bili enajsteri.
25 No, naravnost onstran potoka je bil sadni vrt in dom Massaliana, kjer se je Jezus pogosto
mudil.
26 Massalian je bil Jezusov prijatelj in je veroval, da je Jezus Kristus, katerega prihod so od
zdavnaj napovedovali judovski preroki.
27 V tem vrtu je bila mala vzpetina, ki jo je Massalian imenoval Getzemani.
28 Noč je bila temna, v vrtu pa je bila tema podvojena, zato je Jezus osmero apostolov pustil
čakati pri potoku.
29 S Petrom, Jakobom in Janezom pa je odšel v Getzemani molit.
30 Sedli so pod oljko in Jezus je Petru, Jakobu in Janezu začel odkrivati skrivnosti življenja:
31 \"Duh večnosti je Eden, zakrit. In to je Bog-Oče, Bog-Mati in Bog-Sin v Enem.
32 V javljanju življenja Eden postane Trije: Bog-Oče je Bog moči, Bog-Mati je vsevedni Bog,
in Bog-Sin je Ljubezen.
33 Bog-Oče je moč nebes in zemlje, Bog-Mati je Sveto Dihanje, misel nebes in zemlje, BogSin - edini Sin -je Kristus, in Kristus je Ljubezen.
34 Jaz sem prišel kot človek, da to ljubezen razkrijem ljudem.
35 Kot človek sem bil podvržen vsem preizkušnjam in skušnjavam človeškega rodu. A
premagal sem meso z vsemi njegovimi strastmi in poželenji.
36 Kar sem storil jaz, lahko store vsi ljudje.
37 In zdaj sem na tem, da prikažem človekovo sposobnost obvladanja smrti. Vsak človek je
namreč Bog, ki je postal človek.
38 Jaz bom odložil svoje življenje, da ga bom znova prevzel, tako da boste lahko spoznali
skrivnosti življenja, smrti in vstajenja od mrtvih.
39 Legel bom v mesu, toda dvignil se bom v duhovni obliki z močjo, da se bom javil in me
bodo umrljive oči lahko videle.
40 Tako bom v treh dneh prikazal vse o življenju, vse o smrti, pomen vstajenja od mrtvih.
41 Kar pa delam jaz, lahko izvajajo vsi ljudje.
42 Vi pa, moji trije, ki ste najbolj notranji krog Cerkve Kristusove, boste ljudem predočevali
lastnosti vseh Bogov.
43 Peter bo dajal spoznati Moč Boga, Jakob Misel Boga, Janez pa bo javljal Ljubezen Boga.
44 Ne bojte se ljudi, kajti razposlani ste, da izvajate mogočna dela Boga-Očeta, Boga-Matere
in Boga-Sina.
45 Vse sile mesenega življenja ne morejo uničiti vašega življenja, dokler vaše delo ne bo
dokončano.
46 Zdaj vas zapuščam in bom odšel v temo čisto sam ter bom govoril z Bogom.
47 Žalost me prevzema. Puščam vas tukaj, da bedite z menoj.\"
48 Jezus je odšel za lučaj kamna proti vzhodu, padel na svoj obraz in molil:
49 \"Moj Bog, moj Bog, ali obstaja način, kako uteči grozotam bližnjih ur? Moje človeško
meso je prestrašeno, moja duša je trdna, ne pa moja volja. Toda, tvoja volja, o Bog, naj se
zgodi.
50 V smrtni bridkosti je molil. Hudo je pritiskalo na njegovo človeško naravo. Žile so se mu
raztrgale in njegovo čelo se je kopalo v krvi.
51 Nato se je vrnil k trojici in jih našel speče. Rekel jim je:
52 \"O Simon, Simon, spiš? Nisi mogel eno uro čuti z menoj? Bodi buden, pazi in moli, da ti
tvoje skušnjave ne bodo pretežavne.
53 Vem, da je duh delaven, toda meso je šibko.\"
54 Nato je zopet odšel in molil: \"O Oče, Bog! Če moram izpiti ta grenki kelih, daj mi moč
telesa, kakor imam moč duše kajti ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi.\"
55 In zopet se je vrnil k svojim učencem; glej, spet jih je našel speče. Zbudil jih je in rekel
Jakobu:
56 \"Spiš, medtem ko se tvoj učenik bori z največjim sovražnikom ljudi? Ali ne moreš niti
eno uro bedeti z menoj ?\"
57 Spet je odšel in molil: \"O Bog, tebi se predajem, zgodi se tvoja volja.\"
58 In spet se je vrnil k trojici, ki so še vedno spali. Janezu je rekel:
59 \"Pri vsej ljubezni, ki jo imaš do mene, ne bi mogel eno samo uro bedeti z menoj?\"
60 Nato je rekel: \"Dovolj je. Ura je prišla, moj izdajalec prihaja. Vstanimo in pojdimo!\"
61 Ko so prišli znova h Kidronu, glej, je osmero apostolov spalo, pa je Jezus rekel: \"Vi
možje, zbudite se! Glejte, prihaja namreč izdajalec sina človekovega.\"
POGLAVJE 164

Juda s poljubom izda svojega Gospoda.

Krdelo se polasti Jezusa, učenci pa zbeže, da si rešijo življenje.

Jezusa peljejo v Jeruzalem.

Peter in Janez sledita krdelu.
1 Gospod je bil z enajsterimi v Messalianovem vrtu. Med pogovorom so zapazili trop mož s
svetilkami, meči in koli, ki so se jim bližali.
2 Jezus je rekel: \"Glejte, poslanci zlega! In Juda jih vodi.\"
3 Učenci pa: \"Gospod, bežimo, da si rešimo življenje.\"
4 Toda Jezus je odvrnil: \"Zakaj naj bi bežali, da si rešimo življenje, ko pa se dopolnjujejo s
tem besede prerokov in vidcev?\"
5 In Jezus je sam odšel tropu naproti. Ko so si stali nasproti, je rekel: \"Čemu ste tukaj, vi
možje? Koga iščete?\"
6 Oni so odgovorili: \"Iščemo moža iz Galileje. Iščemo Jezusa, njega, ki sam sebe imenuje
Kristus.\"
7 In Jezus je odvrnil: \"Tukaj sem.\"
8 Nato je dvignil svoje roke in z mogočno mislijo dvignil eter v stanje luči. Ves vrt je žarel v
svetlobi.
9 Zmedene može je vrglo nazaj in mnogi so zbežali ter se niso ustavili, dokler niso prišli v
Jeruzalem. Drugi so popadali na tla z obrazom na zemlji.
10 Najhrabrejši med možmi, katerih srca so bila trdo izkušena, so ostali. Ko se je svetloba
obledela, je Gospod znova vprašal: \"Koga iščete?\"
11 Ananija je rekel: \"Iščemo moža iz Galileje. Iščemo Jezusa, ki sam sebe imenuje Kristus.\"
12 Jezus mu je odvrnil: \"Rekel sem vam že enkrat, zdaj pa vam znova povem, da sem to
jaz.\"
13 Ob Ananiju je stal Juda. Toda nenadoma je odšel in se je vrnil od zadaj h Gospodu, rekoč:
\"Moj Gospod.\" Nato ga je poljubil v znamenje, da je on Jezus, ki so ga iskali.
14 Jezus pa je rekel: \"Ali prihajaš, Iškariot, da s poljubom izdaš svojega učenika?
15 Nujno je, da se to zgodi, toda gorje njemu, ki izda svojega Gospoda.
16 Meseno poželenje ti je otrdelo vest, pa ne veš, kaj delaš. Toda v kratkem se bo uveljavila,
pa boš, glej, ker te bo pekla, naredil konec svojemu zemeljskemu romanju in si boš vzel
življenje.\"
17 Tedaj je prišla enajsterica, popadla Juda in mu hotela pokazati svoj gnev. Toda Jezus je
rekel:
18 \"Ne škodujte temu možu, ker nimate pravice, da ga sodite. Njegova vest je njegov
sodnik, ona bo izrekla sodbo in sam jo bo izvršil.\"
19 Nato je drhal, ki jo je vodil Kajfov služabnik Malhus, prijela Jezusa ter ga vklenila v verigo.
20 Jezus pa je rekel: \"Zakaj ste prišli v gluhi noči z meči in koli, da me primete na tem
svetem mestu?
21 Mar nisem govoril na javnih mestih v Jeruzalemu? Ali nisem ozdravljal vaših bolnikov,
odpiral oči vašim slepcem, dal vašim hromim, da so hodili, gluhim, da so slišali? Lahko bi me
našli katerikoli dan.
22 Zdaj pa me skušate vkleniti z verigami. Kaj so te verige drugega kot vezi iz trsta?\" Nato
je dvignil roke, verige so se razklenile in padle na zemljo.
23 Malhus je, misleč, da si je Gospod hotel z begom rešiti življenje, zamahnil s kolom, da bi
ga udaril.
24 Toda Peter je imel meč, mahnil z njim po možu in ga ranil.
25 Jezus pa je rekel: \"Stoj, Peter, stoj! Vrni v nožnico svoj meč. Nisi poklican boriti se z meči
in koli. Kdor prime za meč, bo z mečem pokončan.
26 Ni mi potrebna zaščita s strani človeških sinov. V tem trenutku bi lahko zaklical in legija,
da, dvanajst legij božjih angelov bi prišlo, da me branijo. Toda potem bi se ne zgodilo
prav.\"
27 Nato je rekel Malhu: \"Mož, nisem ti hotel hudo storiti.\" Svojo roko je položil na rano in
ta se je zacelila.
28 Dalje je rekel: \"Ne boj se, da bi ubežal, da si rešim življenje. Ni mi za to, da ohranim
življenje. Naredi z mano, kar hočeš.\"
29 Tedaj se je drhal zagnala, da bi se polastila enajsterice ter jih pri obravnavi predstavila
kot Jezusove sotrudnike v zlodejstvih.
30 Toda apostoli so zapovrstjo Jezusa zapustili in zbežali, da bi si ohranili življenje.
31 Zadnji pri tem je bil Janez. Drhal ga je zagrabila in mu neusmiljeno trgala obleko s telesa.
Nazadnje jim je nag utekel.
32 Massalian ga je opazil, pa ga je vzel v hišo in mu dal drugo obleko. Nato je Janez sledil
onim, ki so Gospoda odvedli.
33 Peter se je sramoval svoje strahopetnosti. Ko se je umiril, se je pridružil Janezu, da sta šla
tesno za drhaljo ter prišla v Jeruzalem.
XIX. KOPH
SODNA OBRAVNAVA NAD JEZUSOM
IN IZVRŠITEV OBSODBE
POGLAVJE 165

Jezus pred Kajfom.

Peter trikrat zataji Gospoda.

Obsodba s podpisi sedmero judovskih voditeljev.

Sto krivičnih prič potrdi obtožbo.
1 Kajfa je bil judovski veliki duhovnik. Drhal je Jezusa peljala proti njegovi palači.
2 Tam se je sešel sodni zbor in vse galerije so bile natrpane s pismouki in farizeji kot
zapriseženimi pričami proti Gospodu.
3 Dekla, ki je čuvala pri vratih palače, je spoznala Janeza, pa jo je ta zaprosil, da bi smela s
Petrom v sodno dvorano.
4 Dekla jima to dovoli in Janez je prišel notri, Petra pa je bilo strah in se je ustavil na
zunanjem dvorišču.
5 Ko je stal ob vratih, mu žena reče: \"Si ti učenec tega moža iz Galileje?\"
6 Peter je odvrnil: \"Ne, nisem.\"
7 Možje, ki so Jezusa privedli v dvorano, so sedeli pri ognju v zunanjem dvorišču, ker je bila
noč hladna. Peter je sedel pri njih.
8 Druga dekla, ki je oskrbovala ta prostor, je zapazila Petra in mu je rekla: \"Ti si gotovo iz
Galileje, tvoja govorica je galilejska. Ti si učenec tega človeka.\"
9 Peter pa je rekel: \"Ne vem, kaj govoriš. Tega človeka niti ne poznam.
10 Potem je Petra zagledal Kajfov sluga, eden od njih, ki so Gospoda prijeli in ga pripeljali na
dvor. Rekel mu je:
11 \"Ali te nisem videl na Massalianovem vrtu s tem zapeljivcem iz Nazareta? Vem zagotovo
- in ti si eden izmed onih, ki so hodili z njim.\"
12 Tedaj se je Peter dvignil in začel udarjati z nogami po podu ter se zaklinjati, da ne pozna
tega obtoženca.
13 Janez, ki je stal tam blizu in slišal Petrove besede, ga je pogledal z velikim osupnjenjem,
ko je spoznal, da je Peter zatajil Gospoda.
14 Prav takrat je v dvorišču glasno zapel petelin, pa se je Peter spomnil Gospodovih besed:
15 'Preden bo petelin jutri zjutraj zapel, me boš trikrat zatajil.'
16 S pekočo vestjo je Peter odšel tja v noč in zajokal.
17 Kajfa je predsedoval zboru. Pred njim je stal Galilejec.
18 Kajfa je nagovoril navzoče: \"Vi, ljudje iz Jeruzalema, kdo je ta mož, ki ga obtožujete?\"
19 Odgovorili so: \"V imenu vsakega neoporečnega Juda obtožujemo tega Galilejca, tega
Jezusa, ki se ima za našega kralja, kot sovražnika Boga in človeka.\"
20 Kajfa je rekel Jezusu: \"Mož, dovoljeno ti je, da zdaj govoriš in nam poveš kaj o svojem
nauku in svojih zahtevah.\"
21 Jezus je rekel: \"Ti duhovnik posvetnega kova, zakaj sprašuješ po mojih besedah in delih?
22 Glej, na vseh javnih prostorih sem učil množice. Vašim bolnikom sem vračal zdravje,
vašim slepcem sem odpiral oči, gluhim vračal sluh, hromim dal, da so hodili in vaše mrtve
sem vračal življenju.
23 Svojih del nisem opravljal na skrivnem, ampak v vaših javnih dvoranah in na prometnih
cestah.
24 Pojdi in vprašaj ljudstvo, ki ga niste podkupili z zlatom ali bleščečimi obeti, da ti poroča o
mojih besedah in delih.\"
25 Ko je Jezus to izrekel, je pristopil k njemu judovski stražnik, ga udaril v lice in
rekel: \"Kako si drzneš tako odgovarjati njemu, ki je judovski veliki duhovnik?\"
26 Jezus pa je odvrnil: \"Če sem govoril napak, pričaj proti temu, če pa sem govoril resnico,
zakaj me biješ?\"
27 Tedaj spregovori Kajfa: \"Karkoli tu storite, naj se zgodi po zakonu, kajti za vse, kar
storimo ali rečemo, moramo dati odgovor višjemu dvoru.
28 Tožilci tega človeka naj svojo obtožbo predložijo v zakoniti obliki.\"
29 Tedaj vstane Kajfov pisar, rekoč: \"Tu imam v zakoniti obliki obtožbe, ki prihajajo in so
podpisane od pismoukov, duhovnikov in farizejev.\"
30 Kajfa ukaže: \"Vi možje, utihnite, poslušajte branje obtožb.\" Pisar je vzel v roke
pergamentni svitek, ga odvil in bral:
31 \"Visoko spoštovani možje judovskega sinedrija in veliki duhovnik Kajfa!
32 Najsvetejša dolžnost, ki jo človek lahko izpolnjuje do svojega naroda in do samega sebe,
je ta, da narod in sebe brani pred sovražniki.
33 Jeruzalemsko prebivalstvo se zaveda, da je v njegovi sredi mogočen sovražnik.
34 Neki mož, z imenom Jezus, se je pojavil, ki se ima za dediča Davidovega prestola.
35 Kot goljuf je sovražnik -in v imenu vsakega neoporečnega Juda navajamo tukaj obtožbe,
ki smo jih sposobni dokazati.
36 Na prvem mestu oskrunja Boga, rekoč, da je božji sin in da sta on in Bog eno.
37 Onečaščuje praznične dni s tem, da ozdravlja in še druga dela opravlja na soboto.
38 Samega sebe razglaša za kralja, naslednika Davida in Salomona.
39 Izjavlja, da bo razrušil naš tempelj in ga v treh dneh veličastnejšega spet postavil.
40 In izjavlja, da bo ljudstvo izgnal iz Jeruzalema, kakor je prodajalce pregnal iz tempeljskih
dvorov. Storil bo, da naše sveto gričevje zasede rod ljudi, ki ne pozna Boga.
41 Napoveduje, da bodo učitelji postave, pismouki, farizeji in saduceji vsi poslani v
izgnanstvo in se ne bodo nikoli več vrnili.
42 Tem obtožbam dostavljamo svoje podpise in uradne žige.
Annas, Abinadab, Joash, Simon, Annanias, Azaniah, Hezekiah.
43 Ko je pisar prebral obtožnico, je vse ljudstvo klicalo po krvi. Rekli so: \"Takšnega lopova
je treba kamenjati. Treba ga je križati.\"
44 Kajfa je zaklical: \"Vi, možje Izraela, ali soglašate s temi obtožbami zoper tega človeka?\"
45 Sto mož, ki so bili podkupljeni, je vstalo k pričevanju. S prisego so potrdili resničnost
vsake od navedenih obtožb.
46 Kajfa je rekel Jezusu: \"Človek, imaš k temu kaj povedati? Si ti sin Boga?\"
47 Jezus je odgovoril: \"Tako si rekel.\" Nato ni več spregovoril.
POGLAVJE 166

Jezus pred sinedrijem.

Nikodem se poteguje za pravičnost, dokazujoč nezadostnost pričevanj.

Svetu ne uspe razglasiti Jezusa za krivega, to pa stori Kajfa kot predsednik sodnega
zbora.

Tolpa trpinči Jezusa.

Vodijo ga v Pilatovo sodno dvorano.
1 Ko Jezus ni hotel govoriti, je Kajfa stopil pred judovsko drhal, rekoč:
2 \"Trdno zvežite ujetnika, ker mora pred judovski veliki sinedrij, da bo odgovarjal za svoje
življenje.
3 Dokler ta najvišji judovski svet ne preveri naših izsledkov, ne moremo izvršiti nobene
sodbe.\"
4 Brž ko se je zdanilo, se je sestal najvišji ljudski svet. Gospod in njegovi tožniki so stali
pred sodnim zborom.
5 Predsedoval mu je Kajfa, ki je vstal in rekel: \"Tožniki tega moža iz Galileje naj predlože
svoje tožbe in dokaze.\"
6 Kajfov pisar je stoje bral obtožnico v imenu njih, ki so obtožili moža iz Galileje.
7 Nato so poklicali vse priče, da bi pred judovskim sinedrijem dale svoje izjave.
8 Nato so pravniki preverjali razvidnost, Nikodem pa je stal med zagovorniki.
9 Dal je z roko znamenje, da hoče govoriti; nato je rekel:
10 \"Če se dokaže, da je ta Jezus sovražnik in izdajalec naše postave in dežele, bodi obsojen
kot zločinec in naj trpi za svoja zlodejstva.
11 Če bo dokazano, da so priče pred Bogom in ljudmi krivoprisežniki, tedaj te obsodite kot
zločince, moža iz Galileje pa osvobodite.\"
12 Prinesejo izjave prič pred sodnike postave. Niti dve od teh nista bili v soglasju med seboj.
Izrečene so bile v ognju strasti ali zavoljo pričakovanega dobička.
13 Sodni zbor bi z veseljem obsodil Jezusa zločinstva in na smrt, a spričo razvidnosti o
nasprotnem si tega niso upali.
14 Tedaj je rekel Kajfa: \"Ti, Galilejec, ukazujem ti sedaj pred živim Bogom, da mi odgovoriš:
Si ti Kristus, božji sin?\"
15 Jezus je odgovoril: \"Če bi rekel da, ne bi hoteli slišati ne verovati.
16 Če bi odgovoril ne, bi bil podoben vašim pričam in bi bil lažnivec pred Bogom in ljudmi. A
to vam povem:
17 Pride čas, ko boste videli sina človekovega na prestolu moči prihajati na oblakih neba.\"
18 Zdaj je Kajfa raztrgal njegova oblačila, rekoč: \"Mar niste slišali dovolj? Niste slišali
njegovih podlih bogoskrunskih besed? Kaj nam je še treba prič? Kaj naj storimo z njim?\"
19 Ljudje so odgovorili: \"Umre naj!\" Drhal je planila nanj, mu pljuvala v obraz in ga bila z
rokami.
20 Nato so mu z ruto zavezali oči ter ga bili v obraz, rekoč: \"Ti si prerok, povej, kdo te je
udaril v obraz?\"
21 Jezus pa ni odgovarjal in kakor jagnje pred njim, ki ga striže, se on, mož Galilejec, ni
zoperstavljal.
22 Kajfa je rekel: \"Dokler rimski namestnik ne potrdi sodnega izreka tega zbora, ne
moremo nikogar usmrtiti.
23 Odvedite torej tega zločinca, da Pilat odobri, kar smo storili.\"
24 Tako so potem Jezusa vlekli navzgor do palače rimskega governatorja.
POGLAVJE 167

Jezus pred Pilatom.

Razglasijo ga za nedolžnega.

Pred Herodom ga mučijo, nato ga vrnejo Pilatu, ki znova razglasi njegovo nedolžnost.

Judje zahtevajo njegovo smrt.

Pilatova žena roti soproga, naj se ne udeležuje te obravnave.

Pilat joče.
1 Judje niso hoteli prestopiti vhoda v Pilatovo palačo, ker bi se tako omadeževali in postali
nevredni, da se udeležijo obhajanja Pashe. Zato so Jezusa privedli v dvorišče in tam čakali na
Pilata, dokler ni prišel ven.
2 Vprašal jih je: \"Kaj pomeni to razburjenje v zgodnjem jutru? Česa prosite?\"
3 Judje so odvrnili: \"Pripeljali smo ti hudobnega in zapeljivega človeka.
4 Najvišje judovsko sodišče, sinedrij, pred katerega je bil postavljen, je ugotovilo, da je izdal
naše postave, našo judovsko državo in da ščuva proti Rimu.
5 Prosimo, da ga obsodiš na smrt na križu.\"
6 Pilat je vprašal: \"Zakaj ga vodite k meni? Pojdite in ga sodite sami.
7 Imate postavo in po določbah rimskega zakona vam pristoji pravica, da sodite in sodbo
izvedete.\"
8 Judje so odvrnili: \"Nimamo pravice izvesti obsodbe križanja. Ker je ta mož izdajalec
Tiberija, pa mu naš sodni zbor nalaga kazen najbolj ponižujoče smrti - smrti na križu.\"
9 Pilat pa je odvrnil: \"Po rimskem pravu ni dovoljeno razglasiti za krivega nikogar, dokler
sodniki niso preverili vseh pričevanj in je imel obtoženec možnost, da se zagovarja.
10 Vzel bom torej vašo obtožnico z vašimi dokazi razvidnosti, jih preveril ter obtoženca
sodil po rimskem zakoniku.\"
11 Judje so prepisu obtožnice v jeziku rimskega sodnega dvora še dodali:
12 Obtožujemo Jezusa, da je nasprotnik Rima, ker nasprotuje odredbi, da plačujemo Tiberiju
davek. 13 Pilat je prevzel listino, njegovi stražarji pa so Jezusa odvedli po stopnišču v palačo.
14 Stoječ pred rimskim cesarskim namestnikom je poslušal Pilata, ko mu je bral judovsko
obtožnico in ga potem nagovoril:
15 \"Kaj odgovarjaš na to? So tožbe resnične ali ne?\"
16 Jezus je odvrnil: \"Zakaj naj bi se zagovarjal pred zemeljskim sodiščem? Obtožbe so
preverjali prisegolomci. Kaj mi je treba še reči?
17 Da, kralj sem. Toda meseni človek ne more videti Kralja, niti kraljestva božjega, ker je
notranje.
18 Če bi bil jaz kralj, kakor je kralj meseni človek, bi me moji služabniki branili in jaz ne bi
imel možnosti, da se prostovoljno podredim izkoriščevalcem judovske postave.
19 S strani človeških sinov nimam pričevanja. Moj pričevalec je Bog, moje besede in dejanja
pa pričujejo za resnico.
20 Kdorkoli razume resnico, sledi mojim besedam in v svoji duši pričuje zame.\"
21 Pilat je vprašal: \"Kaj je resnica?\"
22 Jezus je odvrnil: \"Resnica je Bog-Vsevedni. Je nespremenljivi Eden. Sveta Sapa je resnica.
Ta se ne spreminja in ne more prenehati.\"
23 Pilat je odšel ven in javil Judom: \"Ta človek je brez krivde. Ne morem izreči smrtne
obsodbe.\"
24 Med Judi se je dvignil hrup. Glasno so vpili: \"Naš sinedrij si je na jasnem. Najmodrejši
možje vse dežele so ga spoznali za krivega vrste prestopov.
25 Spriditi hoče judovski narod, odstraniti rimsko oblast in sam postati kralj. Je zločinec, ki
je prišel iz Galileje. Nujno mora biti križan.\"
26 Tedaj je rekel Pilat: \"Če Jezus prihaja iz Galileje, je podrejen governatorju v Galileji, in ta
ga mora soditi.\"
27 Ravno tedaj pa je Herod prispel iz Galileje in se s svojim spremstvom mudil v Jeruzalemu.
28 K njemu pošlje Pilat Gospoda, vklenjenega v verige. Tudi prepis obtožbe in judovskih
pričevanj ter prošnjo, da bi prevzel sodni postopek.
29 Herod je rekel: \"Marsikaj sem slišal o tem možu in me veseli, da ga bom videl pred
svojim sodiščem.\"
30 Gospoda je nato izpraševal po njegovih zahtevah, nauku in ciljih.
31 Toda Jezus ni besedice odgovoril. Vznevoljen ga je Herod vprašal: \"Tako žališ deželnega
poglavarja, da mu ne odgovarjaš?\"
32 Poklical je nato svoje stražarje in jim ukazal: \"Vzemite ga in ga mučite, dokler mi ne
odgovori.\"
33 Stražarji so Jezusa pograbili in ga začeli mučiti in zasmehovati. Ogrnili so ga v raztrgani
škrlatni plašč, mu spletli trnjevo krono in mu jo potisnili na glavo, v roke pa so mu vtaknili
zlomljen trs.
34 Posmehovaje so mu govorili: \"Zdravstvuj, kraljevo veličanstvo! Kje je tvoje orožje in
straža? Kje so tvoji podaniki in prijatelji?\"
35 Jezus pa ni odgovoril besede. Tedaj ga je Herod poslal nazaj k Pilatu z naslednjim
vljudnostnim pisanjem:
36 Predostojanstveni predsednik Rima, pregledal sem vse obtožbe in vsa pričevanja, ki si mi
jih poslal glede tega zapeljivca iz Galileje. Medtem ko ga spoznam za krivega zlodejstev, s
katerimi ga obremenjuje obtožba,
37 ti prepuščam pravico sodnika, ker me prekašaš v oblasti. Potrdil bom, karkoli boš v tem
primeru razsodil.\"
38 Pilat in tetrarh sta si bila vse doslej sovražna, izkušnja te ure pa je njuno mržnjo
premagala in sta odslej bila prijatelja.
39 Ko so Jezusa privedli nazaj na Pilatov dvor, je rimski namestnik stopil pred tožilce in
rekel:
40 \"V tem Nazarečanu ne morem videti zločinca, za kar ga obtožujete. Ni razvidno, da bi
moral pretrpeti smrt. Zato ga bom dal temeljito prebičati in nato izpustiti.
41 Judje so razkačeni zavpili: \"Ne gre, da bi tako nevaren človek ostal pri življenju. Nujno
mora biti križan.\"
42 Tedaj je rekel Pilat: \"Ukazujem, da počakate nekaj časa.\" Nato se je odtegnil v enega
notranjih prostorov ter se molče zamislil.
43 In ko je o vsem tem preudarjal, je prišla k njemu njegova žena, pobožna Galilejka, in ga
rotila:
44 \"Prosim te, Pilat, poslušaj me! Pazi dobro, kaj to uro storiš. Ne dotikaj se tega
Galilejčana, on je sveti mož.
45 Če boš bičal tega človeka, boš bičal božjega sina. Zadnjo noč sem vse to gledala v snu,
mnogo preživo, da bi bile prazne sanje.
46 Tega moža sem videla stopati po jezerski gladini. Slišala sem, kako je govoril in umiril
besneči vihar. Videla sem ga leteti s krili svetlobe.
47 Jeruzalem sem videla v krvi. Kipe cesarjev sem videla rušiti se. Pred soncem sem videla
kopreno in dan je bil temen kot noč.
48 Zemlja, na kateri sem stala, se je majala, kakor se maje trs v vetru. Rečem ti, Pilat, če si
omadežuješ roke s krvjo tega človeka, se ti je bati, da te veliki Tiberij pogleda z
nagrbančenim čelom in te bodo rimski senatorji preklinjali.\"
49 Nato je odšla. Pilata pa so premagale solze.
POGLAVJE 168

Zadnji Pilatov napor, da bi Jezusa oprostili.

Umije si roke in se proglasi za nedolžnega.

Izroči Jezusa Judom v izvedbo obsodbe.

Judovski vojaki ga peljejo na Kalvarijo.
1 Judje so praznoverno ljudstvo. Od malikovalcev drugih dežel so prevzeli tudi naslednje
verovanje:
2 Ob koncu vsakega leta vse svoje grehe lahko naprtijo na glavo kakemu človeku, ki si ga
izberejo, da bo nosil njihove dolgove.
3 Ta človek postane odkupovalec za grehe ljudstva. Verujejo, da so njim grehi odvzeti, če so
njega pregnali v divjino ali na tuje.
4 Tako pred Pasho vsako leto izberejo enega izmed jetnikov deželnih jetnišnic, ki naj s
svojskim obredom postane sposoben, da ljudstvu odvzame njihove grehe.
5 Med judovskimi jetniki v Jeruzalemu so bili tedaj trije, ki so svoj čas vodili neko zločinsko
bando, ki je kradla, ubijala in ropala. In zato je sodišče te tri že obsodilo na križanje.
6 Eden od njih je bil Baraba, sin Jezija. Bil pa je bogat in si je od duhovnikov odkupil
prednost, da bo ob prihodnjem prazniku narodu za 'grešnega kozla'. In tako je nestrpno
čakal, da pride njegov čas.
7 Pilat pa je mislil, da to praznoverje lahko izkoristi in reši Gospoda. Zato znova stopi pred
ljudstvo in reče:
8 \"Možje Izraelci, po svoji navadi vam danes izpustim jetnika, ki bo odvzel vaše grehe.
9 Izgnali ga boste v divjino ali na tuje. Prosili ste me, da bi vam izpustil Barabo, kateremu je
dokazana cela vrsta umorov.
10 Poslušajte me zdaj, možje Izraelci! Izpustimo raje Jezusa, Baraba pa naj svoj dolg poravna
na križu. Potem tega Jezusa lahko pošljete v divjino, pa ne boste več slišali o njem.\"
11 Te poglavarjeve besede so ljudstvo razkačile. Zarotili so se, da bodo razrušili rimsko
palačo in izgnali Pilata z njegovim dvorom in stražo vred.
12 Ko je Pilat uvidel, da bo izbruhnila državljanska vojna, če ne upošteva zahteve drhali, je
vzel skledo vode ter si vpričo vseh umil roke, rekoč:
13 \"Ta človek, ki ga vi obtožujete, je sin najsvetejšega Boga. Jaz se nočem pregrešiti nad
njim.
14 Če hočete preliti njegovo kri, je ta na vaših rokah, ne na mojih.\"
15 Tedaj so Judje zavpili: \"Naj pride njegova kri na naše roke in na roke naših otrok.\"
16 Pilat je prestrašen trepetal kakor list na drevesu. Izročil je Judom Barabo. Ko je Jezus stal
pred množico, je Pilat rekel: \"Glejte, vaš kralj! Vašega kralja boste izročili v smrt?\"
17 Judje so odgovorili: \"On ni kralj. Nimamo kralja, ampak velikega Tiberija.\"
18 Pilat pa ni hotel pristati na to, da bi si rimski vojaki omadeževali roke s krvjo nedolžnosti.
Tako so se veliki duhovniki in farizeji posvetovali, kaj storiti z Jezusom, ki so ga ljudje imeli
za Kristusa.
19 Kajfa je rekel: \"Križati tega človeka ne smemo. Naj bo kamenjan do smrti in nič
drugega.\"
20 Tedaj je ljudska tolpa priganjala: \"Delajte naglo! Kamenjajmo ga!\" Tako so ga odpeljali
proti griču izven mestnih vrat, kjer so izročali v smrt zločince.
21 Ljudska tolpa ni mogla pričakati, da bi dospeli na mesto lobanj. Komaj so prestopili
mestna vrata, so planili na Jezusa, ga bili z rokami, pljuvali nanj in ga kamenjali, da se je
zgrudil po tleh.
22 Dvignil se je nekdo, neki božji človek, in rekel: \"Izaija je napovedal: 'On bo strt zaradi
naših prestopkov in zaradi njegovih ran bomo ozdravljeni.'\"
23 Ko je Jezus ležal na zemlji ves strt in ranjen, je neki farizej vzkliknil: \"Stojte, vi možje,
stojte! Glejte, Herodova straža prihaja in oni bodo tega človeka križali.\"
24 Tam ob mestnih vratih pa so našli Barabin križ. Zbesnela sodrga je zakričala: \"Naj bo
križan!\"
25 Kajfa in drugi judovski voditelji so se približali in dali k temu sklepu svoj pristanek.
26 Nato so Jezusa dvignili od tal ter ga s konicami mečev potiskali naprej.
27 Neki moški z imenom Simon, ki je bil iz Cirene in Jezusov prijatelj, se je prav takrat
nahajal tam blizu. Ker je bil Jezus tako strt in ranjen, da ni mogel nositi svojega križa, so ga
naložili na pleča temu možu, da ga je nesel na Kalvarijo.
POGLAVJE 169

Juda se kesa.

Drvi v tempelj in vrže duhovnikom pred noge trideset srebrnikov, s katerimi nato kupijo
lončarjevo njivo.

Juda se obesi in ga pokopljejo v lončarjevi njivi.
1 Juda, ki je izdal svojega Gospoda, je bil med ljudsko sodrgo. Ves čas pa je pričakoval, da
bo Jezus uveljavil svojo moč in s tem naredil zaznavno božjo silo, ki jo je imel, da bi podrl na
tla hudobne množice ter se osvobodil.
2 Ko pa je videl svojega učenika na tleh, kako je krvavel iz številnih ran, je rekel:
3 \"O Bog, kaj sem storil? Izdal sem božjega sina. Božje prekletstvo bo zadelo mojo dušo.\"
4 Okrenil se je in stekel z veliko naglico, dokler ni dospel do tempeljskih vrat. Našel je
duhovnike, ki so mu bili dali trideset srebrnikov, da bi izdal Gospoda. Rekel jim je:
5 \"Tu imate nazaj svojo podkupnino. Je kupna cena za mojo dušo. Izdal sem božjega sina.\"
6 Duhovniki so odvrnili: \"To ni naša stvar.\"
7 Nato je Juda zagnal srebrnike po tleh, nakar je ves sključen od bridkosti odhitel. Na
skalnem pomolu izven mestnega obzidja se je obesil in umrl.
8 Sčasoma so zanke popustile in truplo je padlo v dolino Hinnon, kjer so ga našli po mnogih
dneh razpadajočega.
9 Voditelji so vzeli srebrnike, a kot ceno krvi jih niso mogli dati v zakladnico, ampak so zanje
kupili lončarjevo njivo.
10 Tam naj bi pokopavali one, ki nimajo pravice, da bi njihova trupla počivala v
blagoslovljeni zemlji.
11 Tja so torej pokopali truplo njega, ki je prodal svojega Gospoda.
POGLAVJE 170

Križanje. Jezus moli za svoje morilce.

Pilat ukaže pritrditi na križ tablico z napisom.

Jezus spodbuja spokornega roparja.

Izroči Janezu v oskrbo svojo mater in Mirjam.

Vojaki si razdele njegova oblačila.
1 Ljudska drhal se je prerivala in silila proti Kalvariji. Ko so prispeli na vrh, so se zbrali tesno
ob Jezusu: obe Mariji, Mirjam in številne druge žene.
2 Ko jih je Jezus gledal v solzah in žalovanju, jim je rekel:
3 \"Ne jokajte zame, kajti čeravno odhajam in grem skozi vrata križa, bodo vaša srca
vzhičena, ko vas bom dan po soboti srečal ob grobu.\"
4 Na Kalvarijo je prišel dolg sprevod. Rimski vojaki so oba državna jetnika že privezali na
križ.
5 (Nista bila z žeblji pribita, ampak le obešena nanj.)
6 Četverica vojakov rimske straže, ki jo je Herod pripeljal iz Galileje, je prejela povelje, da
izvede ukrepe sodišča.
7 Bili so to isti možje, ki so bili odbrani, da so mučili Jezusa, s čimer naj bi iz njega izsilili
priznanje krivde.
8 Ti možje so ga bičali, mu dali na glavo krono iz trnja, v roke pa zlomljen trs, so ga odeli v
škrlat in se mu zasmehljivo priklanjali kot kralju.
9 Ti vojaki so Jezusa prijeli in ga slekli, ga položili na križ in bi ga nanj privezali z vrvmi. To
pa ne bi zadostovalo.
10 Grozodejski Judje so bili blizu s kladivom in žeblji, pa so vpili: \"Ne vrvi, ampak žeblje!
Pribijte žeblje trdno in globoko v les križa!\"
11 Nato so vojaki vzeli žeblje ter z njimi Jezusu prebodli noge in roke.
12 Ponudili so mu omamljajočo pijačo, mešanico kisa in mire. Toda ubranil se je, da bi izpil
požirek.
13 Vojaki so imeli pripravljeno mesto, kjer naj bi postavili Barabin križ sredi med obema
zločincema. Tu sedaj dvignejo križ z Jezusom, ki se je imenoval Kristus.
14 Vojaki in drhal so nato posedli okrog, da bi bili priča njegove smrti.
15 Jezus pa je spregovoril: \"Moj Oče-Bog, odpusti tem ljudem, ki ne vedo, kaj delajo.\"
16 Pilat pa je bil pripravil tablico, da bi jo pritrdil na križ; na njej so bile zapisane hrebrejsko,
latinsko in grško besede resnice: JEZUS - KRISTUS - KRALJ JUDOV.
17 Namestili so jo na križu. Ko so duhovniki brali te besede, zapisane na tablici križa, jih je
pograbila jeza.
18 Šli so prosit Pilata, naj ne zapiše 'On je Kristus, kralj Judov', ampak 'On se je imel za to,
da je Kristus, kralj Judov.'
19 Toda Pilat je odvrnil: \"Kar sem pisal, sem pisal. Naj ostane.\"
20 Judovske množice, ki so videle Gospoda na križu, so divjale od veselja,
vzklikajoč: \"Zdravstvuj, kralj-šema!
21 Ti, ki si hotel podreti tempelj in ga v treh dneh zopet postaviti, zakaj ne rešiš samega
sebe?
22 Če si Kristus, božji sin, stopi s križa, pa bodo vsi verovali.\"
23 Duhovniki, pismouki in farizeji so opazovali prizor in se posmehovali: \"Druge je reševal
iz groba, zakaj ne reši samega sebe?\"
24 Judovski vojaki in rimska straža, ki je bila prišla iz Galileje, so se glasno iz njega norčevali
in ga zasmehovali.
25 Eden od obeh drugih na križu se jim je pridružil, rekoč: \"Če si ti Kristus, potem imaš
moč. Izgovori le besedo, pa boš rešil sebe in mene.\"
26 Drugi križani ga je zavrnil: \"Ti lopov, ali se ne bojiš Boga?
27 Ta človek je brez vsakršne krivde, medtem ko sva ti in jaz kriva in plačujeva svoje
dolgove.\"
28 Potem se je obrnil na Jezusa in ga prosil: \"Gospod, vem, da pride kraljestvo, kraljestvo,
ki ga svet nikdar ne more dojeti.
29 In ko ti prideš na oblakih nebes, se me spomni.\"
30 Jezus mu je odgovoril: \"Glej, zares boš z menoj ta dan v kraljestvu duš.\"
31 Tesno ob križu pa so stale številne žene iz Judeje in iz Galileje. Med njimi so bile:
Gospodova mati in Mirjam
32 ter Marija, mati obeh apostolov Jakoba in Janeza, ter Marija Magdalena, pa Marta, Ruta in
Marija ter Saloma.
33 Ko je Jezus videl svojo mater in pevko Mirjam stati tesno ob križu ter Janeza blizu njiju, je
rekel Janezu:
34 \"Tvoji najnežnejši skrbi prepuščam svojo mater in svojo sestro Mirjam.\"
35 Janez je odgovoril: \"Dokler bom živel, bo moja hiša dom tvoje trikrat blagoslovljene
matere in tvoje sestre Mirjam.\"
36 Po judovskem običaju so obleke zločincev pripadale izvrševalcem zakona, ki so zločince
usmrtili.
37 Potem ko je bil Gospod križan, so si torej rimski stražarji razdelili med sabo Gospodova
oblačila.
38 Ko pa so ugotovili, da je njegova vrhnja obleka brez šivov,
39 so stražarji z žrebom določili, komu bo pripadla.
40 Tako se je izpolnilo pismo, ki pravi: 'In razdelili so si moja oblačila, za mojo suknjo so
žrebali. '
POGLAVJE 171

Zaključni prizori križanja.

Jožef in Nikodem snameta s Pilatovim privoljenjem Jezusovo truplo s križa in ga položita
v Jožefov grob.

Ob grob postavijo stražo stotih judovskih vojakov.
1 Ob šesti dnevni uri, čeravno je sonce bilo v zenitu, je postalo temno kakor ponoči.
2 Ljudje so si poiskali svetilke in si po gričih naredili ognje, da so mogli videti.
3 In ko sonce ni več dajalo svetlobe ter se je stemnilo, je Gospod zaklical: \"Heloi! Heloi!
Lama sabachtani!\" kar pomeni: Ti sonce, ti sonce, zakaj si me zapustilo?
4 Ljudstvo ni razumelo besed, ki jih je izrekel. Mislili so, da je izgovoril ime Elija, pa so rekli:
5 \"V svoji stiski kliče Elijo. Bomo videli, ali bo prišel.\"
6 Zdaj je Jezus rekel: \"Žejen sem.\" Rimski vojak je pomočil gobo v kis in miro, pa mu jo je
dvignil k ustom.
7 Ob deveti dnevni uri se je začela tresti zemlja, v temi tega dne brez sonca pa se je nad
križem pojavil zlat veletok bleščeče luči.
8 Iz te svetlobe se je zaznal glas, ki je rekel: \"Glejte, dopolnjeno je.\"
9 In Jezus je rekel: \"Moj Oče-Bog, v tvoje roke izročam svojo dušo.\"
10 V svojem sočutju je rimski vojak dejal: \"Ta agonija je prehuda. Naj mu bo olajšano.\" In s
sulico mu je prebodel srce, da se je dopolnilo. Sin človekov je bil mrtev.
11 Znova se je stresla zemlja. Mesto Jeruzalem je nihalo sem in tja. Griči so dobivali razpoke
in grobovi so se odpirali.
12 Ljudje so pravili, da so se mrtvi vrnili iz grobov, da so hodili po cestah.
13 Tempelj se je majal in zavesa med svetiščem in Presvetim se je raztrgala na dvoje. Vse
naokrog je vladal skrajen preplah.
14 Rimski stražni vojak, ki je stal ob križu, je vzkliknil: \"Brez dvoma je bil ta, ki je umrl,
božji sin.\"
15 Ljudstvo je zdaj naglo zapuščalo Kalvarijo; duhovnike, farizeje in pismouke je prevzemal
strah.
16 Iskali so zatočišče v sinagogah in v svojih domovih, vzklikajoč: \"Glejte, to je srd
Jehove.\"
17 Bil je predvečer praznika Pashe. Po judovski postavi je bilo prepovedano, da bi kak
zločinec visel na križu v soboto.
18 Zato so prosili Pilata, naj ukaže sneti trupla križanih.
19 Pilat je poslal svoje stražarje na Kalvarijo, da bi videli, ali so bili vsi križani mrtvi.
20 Ko so stražarji odšli, sta prišla dva postarana Juda k vhodu palače, da bi obiskala
governatorja.
21 Oba sta verovala, da je bil Jezus prerok, poslan od Boga.
22 Prvi od njiju je bil rabin Jožef iz Arimateje, član sinedrija, pravičen mož in ljubitelj
postave.
23 Drugi pa je bil Nikodem.
24 Ta dva moža sta padla k Pilatovim nogam in zaprosila, da bi smela vzeti truplo
Nazarečana ter ga položiti v grob.
25 Pilat je privolil.
26 Jožef pa je bil pripravil dragoceno zmes, da bi mazilila Jezusovo telo - sto funtov aloe in
mire - ; vzela sta jo in odhitela na Kalvarijo.
27 Ko so se stražarji vrnili, so javili, da je Nazarečan mrtev, oba zločinca pa da živita.
28 Pilat jim je ukazal, naj še živečima strejo kosti, nato njuni trupli sežgo, Nazarečanovo pa
izroče rabinoma, ki prideta ponj.
29 Vojaki so storili, kakor je ukazal Pilat.
30 Rabina sta prišla in snela Gospodovo truplo. Ko sta ga mazilila s kupljenimi dišavami,
31 sta ga položila v novo izsekan grob, narejen za Jožefa v trdno skalo.
32 Nato sta zavalila k vhodu groba velik kamen.
33 Duhovniki so se bali, da bi Jezusovi prijatelji ponoči prišli in truplo Nazarečana vzeli,
potem pa nemara razglašali, da je vstal od mrtvih, kakor je bil napovedal.
34 Zato so prosili Pilata, da bi poslal h grobu svoje vojake, ki naj bi stražili truplo.
35 Toda Pilat je odvrnil: \"Ne bom vam poslal rimske straže. Imate judovske vojake in lahko
pošljete sto mož s stotnikom na čelu, da zastražijo grob.
36 Tako so poslali sto vojakov za stražo ob grobu.
XX.
RESH
JEZUSOVO VSTAJENJE
POGLAVJE 172

Pilat ukaže, da z rimskim žigom zapečatijo skalnati vhod v grob.

Opolnoči koraka okrog groba skupina tihih bratov.

Vojaki so v alarmu.

Jezus pridiga duhovom v ujetništvu.

V zgodnjem nedeljskem jutru vstane iz groba.

Od duhovnikov podkupljeni vojaki morajo trditi, da so učenci truplo ukradli.
1 Grob, v katerega so položili Gospodovo truplo, je bil v vrtu Siloam, polnem cvetja, blizu
Jožefovega doma.
2 Še predno je dospela straža, je Kajfa poslal na vrt skupino duhovnikov, ki naj bi se
prepričali, da je Jezusovo truplo v grobu.
3 Odvalili so kamen, videli so truplo in nato so kamen znova privalili k vhodu.
4 Pilat pa je poslal svojega pisarja, ki je na kamen pritisnil rimski pečat tako, da bi se ta
zlomil, ako bi kdo odmaknil kamen.
5 Zanj, ki bi zlomil pečat Rima, bi to pomenilo njegovo smrt.
6 Vsi judovski vojaki so zaprisegli zvestobo, nato se je pričela straža.
7 Opolnoči je bilo še vse v redu. Nenadoma pa je grob obdala plameneča svetloba, po vrtu
navzgor pa je po poti stopala skupina belo oblečenih vojakov eden po eden.
8 Prišli so do groba, kjer so nato stopali ob vhodu tja in nazaj.
9 Judovski vojaki so bili v pripravljenosti, misleč, da so prišli prijatelji po Nazarečanovo
truplo. Poveljnik je dal znamenje za napad.
10 Napadli so, a nobeden od belo oblečenih vojakov ni padel. Niti ustavili se niso, ampak so
med zastrašenimi možmi korakali gor in dol.
11 Stopili so na rimski žig. Niso govorili, niso iztrgali mečev iz nožnic. Bili so to člani Tihega
Bratstva.
12 Judovski vojaki so hoteli zbežati, a so popadali na zemljo.
13 Nato so ob strani čakali, dokler niso belo oblečeni vojaki odkorakali in ni svetloba ob
grobu pojenjala.
14 Potem so se vrnili. Videli so, da je bil kamen na mestu, žig nedotaknjen, pa so nadaljevali
s stražo.
15 Toda Jezus ni spal v notranjosti groba. Telo je sredstvo javljanja za dušo. Duša pa je duša
brez tega svojega sredstva za javljanje.
16 In v kraljestvu duš, ne da bi se javljal na zunaj, je Gospod nastopil in učil.
17 Odpiral je vrata ječ in dajal jetnikom prostost.
18 Trgal je verige vklenjenim dušam ter vodil k luči zasužnjene.
19 Z očaki in preroki iz davnine je sedel na posvetu.
20 Srečal se je z duhovnimi učitelji vseh časov in podnebnih pasov. Pred velikimi zbori je stal
in poročal o svojem življenju na zemlji ter o svoji smrti kot žrtev za človeka.
21 In o svojih obljubah, da se bo spet odel v oblačilo mesa ter hodil s svojimi učenci, samo
da dokaže človekove možnosti.
22 Da mu izroči ključ življenja, smrti in vstajenja od mrtvih.
23 V zboru vseh učiteljev je sedel in pripovedoval o razodetjih prihodnje dobe,
24 ko bo ona, Modrost-Sveta Sapa, napolnjevala zemljo in ozračje s svetim dihom in
človeštvu odprla pot do popolnosti in življenja brez konca. -
25 Vrt Siloam je bil tih na sobotni dan. Judovski vojaki so stražili in nihče drug se ni bližal
grobu. Toda naslednjo noč se je prizorišče spremenilo.
26 Opolnoči je vsakdo od judovskih vojakov zaslišal glas, ki je govoril: Adon Mashich Cumi,
kar pomeni: Gospod Kristus, vstani.
27 In znova so menili, da so na delu Jezusovi prijatelji, da so prišli in bi hoteli odnesti
Gospodovo truplo.
28 Z naperjenimi meči so stali nared, a spet so zaznali iste besede.
29 Zdelo se je, kot da bi bil glas vsepovsod naokrog, a vendar niso videli nikogar.
30 Vojaki so od strahu prebledeli, toda ubežati iz strahopetnosti bi zanje pomenilo smrt.
Torej so ostali in stražili.
31 Ponovno, bilo je tik pred sončnim vzhodom, je nebo zažarelo v svetlobi, in kot da je
oddaljeno grmenje napovedovalo bližajočo se nevihto.
32 Tedaj se je zemlja začela tresti in v svetlobnih žarkih so videli prihajati doli iz nebes
postavo. Rekli so si: 'Glejte, prihaja angel!'
33 Ponovno so zaslišali: 'Adon Mashich Cumi.'
34 Ta belo oblečena postava je stopila na rimski žig in ga strla na kosce. Mogočni kamen je
prijela, kot da bi bil kos proda iz potoka, ter ga vrgla na stran.
35 In Jezus je odprl svoje oči ter rekel: \"Zdravstvuj, vzhajajoče sonce, prihod dneva
pravičnosti!\"
36 Nato je zložil svoj pogrebni prt, obveze glave in pogrinjala ter vse zložil ob strani.
37 Tedaj se je vzravnal pokonci in za trenutek je stal ob strani belo oblečene postave.
38 Bojazljivejši izmed vojakov so popadali po tleh in skrili obraze v dlani, hrabrejši so stali in
stražili.
39 Videli so, kako se je Nazarečanovo telo preobrazilo. Videli so, da je iz umrljivega postalo
neumrljivo, potem pa je izginil.
40 Od nekod, ne, od vsepovsod so vojaki slišali glas, ki je oznanjal:
41 \"Mir, mir na zemlji; blaga volja ljudem.\"
42 Pogledali so - grob je bil prazen in Gospod je vstal, kakor je bil rekel.
43 Vojaki so odhiteli v Jeruzalem k duhovnikom ter javili:
44 \"Poslušajte, Nazarečan je vstal, kakor je bil rekel. Grob je prazen, človeškega telesa ni v
njem.\" Nato so pripovedovali o vseh čudovitostih pretekle noči.
45 Kajfa je sklical Jude v posvet. Rekel jim je: \"Ne sme se razvedeti novica, da je Jezus vstal
od mrtvih.
46 Če bi se to zgodilo, bi vsi ljudje govorili: 'On je božji sin.' Vsa naša pričevanja bi se potem
izkazala za kriva.\"
47 Zdaj so poklicali notri vojaško stotnijo in ji rekli:
48 \"Vi ne veste, kje se zdaj nahaja truplo Nazarečana. Če torej greste in razglasite, da so
njegovi učenci prišli in telo ukradli, medtem ko ste vi spali,
49 prejme vsak od vas srebrnik, mi pa bomo s Pilatom uredili zadevo zlomljenega rimskega
žiga.\"
50 Vojaki so storili, za kar so bili plačani.
XXI.
SCHIN
JEZUSOVA PRIKAZOVANJA
POGLAVJE 173

Polno materializiran se Jezus prikaže svoji materi, Mirjam, Mariji Magdaleni ter Petru,
Jakobu in Janezu.
1 Pri tem, ko sta rabina Gospodovo truplo snela in polagala v grob, so bile prisotne
Gospodova mati, Marija Magdalena in Mirjam.
2 Po pokopu so odšle k Jožefu na dom in tam ostale.
3 Niso vedele, da so bili judovski vojaki poslani stražit grob, niti da so ga zapečatili z
rimskim žigom.
4 Tako so prvega dne v tednu navsezgodaj hitele h grobu, da bi z dišavami Gospodovo
truplo mazilile.
5 Toda ko so prišle tja, so videle od groze zmedene vojake kot zblaznele tekati okrog.
6 Žene niso vedele za vzrok. Ko pa so videle prazen grob, jih je to vznemirilo in užalostilo.
7 Vojaki niso razumeli, kaj se je zgodilo. Niso vedeli povedati, kdo je odstranil Gospodovo
truplo.
8 Marija Magdalena je takoj odhitela proti Jeruzalemu, da bi obvestila o tem Petra in ostale.
9 Tik ob mestnih vratih je srečala Petra, Jakoba in Janeza. Rekla jim je: \"Nekdo je odvalil
kamen in odnesel Gospodovo truplo.\"
10 Trojica učencev je stekla proti grobu. Janez pa je bil lahkih nog in je prvi prispel do
groba. Našel ga je praznega, Gospodovega trupla ni bilo v njem.
11 Ko je prispel Peter, je šel v grob in videl ob strani skrbno zložene pogrebne tkanine .
12 Učenci vsega tega seveda niso razumeli. Ni jim bil znan pomen tega, kar jim je Gospod
tik pred svojo smrtjo napovedal, da bo namreč vstal od mrtvih prvi dan v tednu.
13 Učenci so se vrnili v Jeruzalem, Gospodova mati in Mirjam sta ostali.
14 Marija pa je pogledala v grob in je videla sedeti tam dva duhovna mojstra. Vprašala sta jo:
\"Zakaj jočeš?\"
15 Marija je povedala: \"Ker ni več mojega Gospoda. Nekdo je odnesel truplo mojega
Gospoda. Ne vem, kje je sedaj.\"
16 Tedaj se je dvignila in se ozrla naokrog. Blizu nje je stal nekdo in jo je vprašal: \"Zakaj
jočeš? Koga iščeš?\"
17 Meneč, da je vrtnar, Marija odvrne: \"Če si ti odnesel odtod truplo mojega Gospoda, o
povej mi, kje je, da ga lahko položim v posvečen grob.\"
18 Tedaj se je mož približal in rekel: \"Moja mati!\" Marija pa je rekla: \"Moj Gospod!\"
19 Mirjam so se odprle oči in je spoznala Gospoda.
20 Jezus pa je rekel: \"Glejte, povedal sem vam, ko smo stopali po poti gore do križanja, da
vas bom srečal ob grobu prvi dan v tednu.\"
21 Marija Magdalena pa je sedela nedaleč proč. Jezus je prišel k njej in rekel:
22 \"Zakaj iskati živega med mrtvimi? Vaš Gospod je vstal, kakor je bil rekel. Zdaj, Marija,
poglej! Glej moje obličje!\"
23 Tedaj je Marija spoznala, da je bil Gospod. Da je vstal od mrtvih.
24 Potem so Salome in Marija, mati obeh učencev Jakoba in Janeza, Johana in druge žene, ki
so prišle venkaj h grobu, videle Jezusa in z njim govorile.
25 Marija Magdalena pa je bila polna veselja. Znova je šla iskat Petra, Jakoba in Janeza. Našla
jih je in jim rekla:
26 \"Glejte, videla sem Gospoda. In Mirjam je videla Gospoda. Gospodova mati je videla
Gospoda. In še veliko več jih je videlo njegovo obličje. Kajti vstal je od mrtvih.\"
27 Toda učenci so mislili, da je imela le videnje Gospoda. Niso mislili, da je vstal od mrtvih.
28 Potem je Marija našla druge člane skupine ter jim povedala vse o vstalem Gospodu. Nihče
od njih pa ji ni verjel.
29 V vrtu Siloam pa so bili Peter, Jakob in Janez ter so govorili z vrtnarjem o dogodkih tega
dne. Tedaj ga je Janez zagledal prihajati po poti.
30 Tujec je dvignil svoje roke in rekel: \"Jaz sem.\" Tedaj so učenci spoznali, da je bil
Gospod.
31 In Jezus je rekel: \"Glejte, človekovo meso se lahko preobrazi v višjo obliko. Ta višja
oblika je potem gospodovalec nad vsem, kar se pojavlja, ter lahko poljubno zavzame
katerokoli obliko.
32 In tako sem prišel k vam v obliki, ki vam je poznana.
33 Pojdite in recite Tomažu ter ostalim, ki sem jih poklical, da bi bili apostoli za ljudi, pa jim
recite:
34 On, katerega so Judje in Rimljani imeli za mrtvega, hodi zdaj po vrtu Siloam.
35 Spet bo stal pred duhovniki in farizeji znotraj jeruzalemskega templja.
36 Javil se bo modrijanom sveta. 37 Povejte jim, da bom šel pred njimi v Galilejo.\"
38 Tedaj so Peter, Jakob in Janez odhiteli ter našli pobratime, katerim so javili:
39 \"Glejte, Gospod je vstal od mrtvih in mi smo ga videli iz obličja v obličje.\"
40 Pobratimi so ostrmeli nad tem, kar jim je trojica povedala. Toda še so njihove besede
imeli za prazno govorjenje ter jim niso verjeli.
POGLAVJE 174

Polno materializiran se Jezus prikaže Zahu in Kleofu na njuni poti v Emavs, toda onadva
ga ne prepoznata.

Pove jima marsikaj o Kristusu.

Z njima večerja in se jima razodene.

Odideta v Jeruzalem in poročata o dogodku.
1 Proti večeru na dan vstajenja sta bila dva Jezusova prijatelja, Zahus in Kleofa, doma iz
Emavsa, ki je od Jeruzalema oddaljen sedem milj, na poti domov.
2 Ko sta hodila in se pogovarjala o tem, kar se je zgodilo, se jima je pridružil neznanec.
3 Reče jima: \"Moja prijatelja, zdita se mi malodušna in žalostna. Vaju je mar zadela težka
nezgoda?\"
4 Kleofa je rekel: \"Si ti tujec v Jeruzalemu, da ne veš o napetih dogodkih, ki smo jih tu
doživeli?\"
5 Tujec nato: \"Kateri dogodki? Na kaj se to nanaša?\"
6 Kleofa je odvrnil: \"Nisi slišal o možu iz Galileje, o preroku, mogočnem v besedi in dejanju?
7 O možu, ki so mnogi o njem mislili, da je prišel obnovit judovsko kraljestvo, da bo pregnal
iz Jeruzalema Rimljane in sam postal kralj?\"
8 Tujec nato: \"Pripoveduj mi o tem možu!\"
9 Nato Kleofa: \"Imenoval se je Jezus, rojen v Betlehemu, doma je bil v Galileji. Ljubil je ljudi
kakor samega sebe.
10 Bil je zares od Boga poslani učenik, saj je imel moč brez primere. Ozdravljal je bolne,
gluhim je vračal sluh, slepim vid, hromim je dal, da so hodili in celo mrtve je oživljal.
11 Judovski pismarji in farizeji so mu zavidali njegov sloves in moč, pa so ga prijeli. Po
krivoprisežnih pričah so mu dokazali celo vrsto zlodejstev.
12 Zadnji petek so ga privedli na mesto lobanj in ga križali.
13 Umrl je in bil položen v grob bogatega moža na vrtu Siloam.
14 Prav danes zjutraj pa, ko so njegovi prijatelji prišli h grobu, so ga našli praznega,
Gospodovega trupla ni bilo v njem.
15 Zdaj pa se razširja naokrog novica, da je vstal od mrtvih.\"
16 Tujec je rekel: \"Da, slišal sem o tem človeku. Toda nenavadno je, da po vsem tem, kar so
preroki davno prej napovedovali o njem, ga sedaj, ko je prišel, niso spoznali.
17 Ta človek je bil rojen, da ljudem razodene Kristusa, pa je zato pravilno, da se reče: 'Jezus
je Kristus'.
18 Skladno z napovedmi je Jezus prišel, da trpi od strani ljudi, da svoje življenje daruje in je
tako vzor za ljudi;
19 da vstane od mrtvih in tako ljudje lahko spoznajo pot do vstajenja od mrtvih.\"
20 Tujec je nato obema učencema pripovedoval vse o postavi, prerokih in psalmih ter jima
prebral kopico stvari, ki so bile pisane o tem Galilejcu.
21 Vtem sta moža dospela domov. Ker se je nočilo, sta tujca prigovarjala, naj ostane z njima.
22 Vstopil je z njima in ko so sedeli za mizo pri večerji, je vzel kos kruha in ga blagoslovil v
Kristusovem imenu.
23 Trenutno so se jima odprle oči in sta zaznala, da je bil ta tujec Gospod, oni Galilejec; da
je vstal od mrtvih. Tedaj pa je zunanji lik Jezusa izginil.
24 Ko ga več ni bilo, sta učenca strme govorila: \"Ali nista najini srci goreli od vzhičenja,
medtem ko nama je na poti govoril in razkrival pričevanja postave, prerokov in psalmov?\"
25 Tedaj sta se Zahus in Kleofa vrnila v Jeruzalem ter vsepovsod, kamor sta prišla, oznanjala:
\"Resnično, Gospoda sva videla.
26 Z nama je hodil proti Emavsu, večerjal je z nama in je za naju lomil kruh življenja.\"
POGLAVJE 175

Polno materializiran se Jezus prikaže deseterici apostolov v Simonovi hiši ter Lazarju in
njegovim sestram.
1 Prišel je večer dneva vstajenja. Deset apostolov je bilo v hiši Simona v Betaniji. Tomaža,
pravnika, ni bilo poleg.
2 Vrata so imeli zaprta in zapahnjena, ker so Judje grozili, da bodo Galilejčani pregnani iz
dežele.
3 Ko so se pogovarjali, glej, je prišel Jezus in stal v njihovi sredi, govoreč: \"Mir! Mir!\"
4 Učenci so se zdrznili od preplaha. Mislili so, da gledajo prikazen.
5 Jezus pa jim je rekel: \"Zakaj ste tako vznemirjeni? Zakaj se bojite? Nisem nikakršna
prikazen. Vaš Gospod sem in sem vstal od mrtvih.
6 Pogostokrat sem rekel, da bom vstal. Vi pa mi niste verovali. Pridite sedaj semkaj in
poglejte. Prikazen nima mesa, kosti in mišic, kakor jih imam jaz.
7 Pridite in stisnite mi roke, dotaknite se mojih nog in položite mi svoje roke na glavo.\"
8 Vsi po vrsti so pristopali in mu stiskali roke, se dotaknili njegovih nog in položili roko na
njegovo glavo.
9 Jezus jih je nato vprašal: \"Imate kaj jesti?\"
10 Prinesli so mu kos ribe. Jedel je v navzočnosti vseh, nakar je deseterica verovala.
11 Natanael je rekel: \"Zdaj vemo, da je vstal od mrtvih. Daje nam zagotovilo o vstajenju od
mrtvih.\" Jezus pa je izginil.
12 Marija, Marta, Ruta in Lazar so bili na svojem domu in slišali so govorice, da je Gospod
vstal od mrtvih. Marta je rekla:
13 \"To ne more biti, ker se kaj takega ni zgodilo, odkar stoji svet.\"
14 Marija pa je odvrnila: \"Ali ni Gospod našega brata Lazarja privedel od mrtvih nazaj?
Gotovo je lahko tudi sam sebi vrnil življenje.\"
15 Ko so tako govorili, je Gospod stal sredi med njimi in rekel:
16 \"Zdravstvujte! Vstal sem namreč od mrtvih kot prvi dokaz plodovitosti groba.\"
17 Marta je stekla in prinesla stol, na katerem je Gospod vedno rad sedel. In Jezus je sedel
nanj.
18 Dolgo, dolgo časa so se pogovarjali o sodni obravnavi, o kalvarijskih prizorih in o vrtu
Siloam.
19 Nato je Jezus rekel: \"Ne bojte se, kajti na vseh potih vam bom ljub tovariš.\" In je izginil.
POGLAVJE 176

Polno materializiran se Jezus prikaže orientalskim modrijanom v palači indijskega princa
Ravanna ter duhovnikom-magom v Perziji.

Trije modri hvaleč govore o osebnosti Nazarečana Jezusa.
1 Indijski princ Ravanna je priredil slavnostno gostijo. Njegova palača v Orissi je bila
pogostoma shajališče modrijanov vsega daljnega Vzhoda.
2 Ravanna je bil oni princ, s katerim je pred mnogimi leti Jezus kot deček prispel v Indijo.
3 S to slovesnostjo je hotel počastiti modrijane Vzhoda.
4 Med gosti so bili Mengste, Vidyapati in Lamaas.
5 Modri možje so sedeč okoli mize govorili o potrebah v Indiji in na svetu.
6 Vrata v dvorano za goste so se nahajala na vzhodni strani. Tamkaj je ob mizi stal še
nezaseden stol.
7 Medtem ko so se modrijani pogovarjali, je nenapovedano vstopil tujec in dvignil roko v
blagoslov, rekoč: \"Zveličanje vsem!\"
8 Sijaj mu je obdajal glavo, ves prostor pa je napolnila svetloba, ki ni bila od sonca.
9 Modrijani so se dvignili in se priklonili, rekoč: \"Vsakršno dobro!\"
10 Jezus je sedel na nezasedeni stol. Modrijani so prepoznali v njem hebrejskega preroka.
11 Jezus pa je rekel: \"Tukaj sem, od mrtvih vstali. Poglejte moje roke, noge, mojo stran.
12 Rimski vojaki so mi prebodli roke in noge z žeblji, nato so mi s sulico prebodli srce.
13 Položili so me v grob in sem se nato boril z zavojevalcem ljudi. Premagal sem smrt, si jo
podvrgel in sem vstal od mrtvih.
14 Človeškim otrokom sem prinesel nesmrtnost, da jim blesti, ter jim na stene časa naslikal
mavrico. Kar sem storil jaz, tega bodo sposobni vsi ljudje.
15 Ta Blagovest o vstajenju od mrtvih se ne omejuje na Jude in na Grke, ampak velja kot
dediščina slehernemu človeku vseh časov in vseh podnebnih pasov. Jaz pa sem tukaj, da
človeku postane razvidna njegova moč.\"
16 Nato je vstal in stisnil roko vsakomur, posebej kraljevskemu gostitelju, ter dejal:
17 \"Vidite, da nisem mitična tvorba domišljije, kajti imam meso in kosti in mišične kite.
Toda po volji lahko prestopam vmesno področje.\"
18 Nato so se pogovarjali dolgo, dolgo časa. Končno je Jezus rekel:
19 \"Jaz grem dalje svojo pot, vi pa pojdite po vsem svetu in razglašajte Blagovest o
vsemogočnosti človeka, o moči resnice, o vstajenju od mrtvih.
20 Kdor veruje tej Blagovesti o sinu človekovem, ne bo nikoli umrl. Mrtvi bodo znova živeli.\"
21 Nato je Jezus izginil, toda seme je bilo zasejano. Izgovorjene so bile v Orissi besede
življenja in vsa Indija jih je slišala.-
22 V Perzepolisu so duhovniki-magi vztrajali v molku. Z duhovniki je bil Kaspar in učiteljimagi, ki so kot prvi pozdravili otroka obljube v pastirjevem domu v Betlehemu.
23 Zdaj je prišel Jezus in sedel mednje. Svetloba mu je kot krona obkrožala glavo.
24 Ko so prekinili z molkom, je Kaspar rekel: \"Tukaj je učitelj iz visokega zbora Tihega
Bratstva, ki ga hočemo pozdraviti.\"
25 Vsi duhovniki in učitelji so vstali, rekoč: \"Vse dobro! - Katero sporočilo prinašaš od
visokega zbora?\"
26 In Jezus je rekel: \"Moji bratje Tihega Bratstva, mir, mir na zemlji. Blaga volja ljudem.
27 Vprašanje obdobij je našlo svojo rešitev: človeški otrok je vstal od mrtvih. Pokazal je, da
človeško meso lahko postane božansko.
28 Pred človeškimi očmi je to telo, v katerem prihajam k vam, nastalo iz človeškega mesa v
hitrosti svetlobe. In tako sem jaz oznanilo, ki vam ga prinašam.
29 Prišel sem k vam kot ta, ki sem bil prvi od vsega človeštva določen, da se preobrazim v
podobo njega, ki o sebi pravi: 'Jaz sem, ki sem.'
30 Kar sem storil jaz, to bodo storili vsi ljudje. Kar sem jaz, to bodo vsi ljudje.\"
31 Potem Jezus ni več govoril. Kot v enem dihu je povedal zgodovino svojega poslanstva
človeškim otrokom, nato je izginil.
32 Magi so rekli: \"Pred časom smo brali to obljubo, ki se je zdaj izpolnila, z ure
zvezdnatega neba.
33 Pozneje smo tega moža, ki nam je ravnokar prikazal moč človeka, da se iz mesenega
telesa preobrazi v telo Boga, videli kot otroka v Betlehemu.
34 Po preteku mnogih let je prišel ter sedel med nami prav v teh gajih.
35 Pripovedoval je zgodbo svojega človeškega življenja, o svojih preizkušnjah, hudih
skušnjavah, udarcih in bridkostih.
36 Prebijal se je skozi trnjevo pot življenja, dokler se ni dvignil in premagal najmočnejšega
sovražnika Boga in človeka. On je sedaj edini učitelj človeštva, čigar telo se je preobrazilo v
božansko telo.
37 On je Bog-človek sedanjosti. Vsakdo na zemlji pa bo zmagal in bo kakor on, božji sin.\"
POGLAVJE 177

Polno materializiran se Jezus prikaže v jeruzalemskem templju.

Graja judovske prvake zavoljo njihove hinavščine.

Razodene se jim in znova jih popade strah.

Prikaže se apostolom v Simonovi hiši.

Tomaž je prepričan.
1 Bilo je na sobotni dan in v jeruzalemskem templju je bilo mnogo duhovnikov, pismarjev in
farizejev. Bil je tam Kajfa, Anna in nekateri drugi vodilni Judje.
2 Prišel je tujec v ribiškem odelu in vprašal: \"Kaj se je zgodilo z Jezusom, ki je imenovan
Kristus? Ali ne uči sedaj v templju?\"
3 Judje so odgovorili: \"Ta Galilejčan je bil križan pred tednom dni, ker je bil nevaren,
zloben, zapeljiv človek.\"
4 Tujec vpraša: \"Kam ste položili truplo tega moža iz Galileje? Kje je njegov grob?\"
5 Judje so odgovorili: \"Ne vemo. Njegovi pristaši so prišli ponoči in so ukradli truplo iz
groba, v katerem je ležal, ter ga odnesli, potem pa so izjavljali, da je vstal od mrtvih.\"
6 Tujec je spraševal dalje: \"Kako veste, da so njegovi učenci truplo ukradli iz groba? Ali je
bil nekdo priča te tatvine?\"
7 Judje so odvrnili: \"Imeli smo sto vojakov tam in vsak od njih je izjavil, da so njegovi učenci
truplo ukradli iz groba.\"
8 Tujec: \"Bi mi kateri od vseh vaših sto vojakov prišel in izjavil: 'Videl sem, da so truplo
ukradli iz groba'?\"
9 Judje so odgovorili: \"Ne vemo. Ti možje so resnicoljubni, o njihovih besedah ne moremo
dvomiti.\"
10 Tujec nato: \"Poslušajte me, vi duhovniki, pismouki in farizeji. Jaz sem bil priča
dogodkom, bil sem v vrtu Siloam in sem stal med vašimi stotimi možmi.
11 Zato vem, da nobeden vaših sto mož ne bo izjavil: 'Videl sem ukrasti truplo iz groba.'
12 In jaz bom pričeval pred Bogom nebes in zemlje: 'Truplo ni bilo ukradeno iz groba. Mož
iz Galileje je vstal od mrtvih.\"
13 Tedaj so duhovniki, pismarji in farizeji navalili nanj, da bi se ga polastili in ga vrgli ven.
14 V trenutku pa je postal ribič blesteča svetlobna pojava, da so duhovniki, pismarji in
farizeji popadali v smrtnem strahu. Videli so moža iz Galileje.
15 Jezus se je ozrl po prestrašenih možeh, rekoč: \"To je telo, ki ste ga vi kamenjali izven
mestnih vrat ter križali na Kalvariji.
16 Poglejte moje roke, moje noge, mojo stran in glejte rane, ki so mi jih zadali vojaki.
17 Če mislite, da sem prikazen, pridite in se me dotaknite. Prikazni nimajo mesa in kosti.
18 Prišel sem na zemljo, da bi oznanil vstajenje od mrtvih, preobrazbo mesa zemeljskega
človeka v meso božanskega človeka.\"
19 Tedaj je Jezus dvignil svoje roke, rekoč: \"Mir bodi s slehernim od vas. Blaga volja vsemu
človeštvu.\" Nato je izginil.
20 Tomaž pa ni videl Gospoda, odkar je ta vstal od mrtvih. Ko so mu deseteri zatrjevali, da
so ga videli in z njim govorili, je dejal:
21 \"Dokler ne vidim na njegovih rokah in nogah odtisov žebljev, na njegovi strani z mečem
zadane rane in ne govorim z njim, kakor sem z njim govoril poprej, ne morem imeti razloga
za verovanje, da je vstal od mrtvih.\"
22 V Simonovi hiši v Betaniji so bili zbrani možje iz Galileje zvečer prvega dne v tednu.
Prihodnje jutro naj bi se vsi spet odpravili na pot proti domu.
23 Enajsteri apostoli so bili vsi tamkaj pri zaprtih in zapahnjenih vratih. Pa je prišel Jezus in
rekel: \"Mir bodi vsem!\"
24 Nato je rekel Tomažu: \"Prijatelj, ti ne veš, da sem vstal od mrtvih. Čas je za tebe, da to
zveš.
25 Pridi semkaj in si poglej odtise žebljev na mojih rokah, rano, od meča zadano na moji
strani, ter govori z menoj, kakor si dostikrat z menoj govoril poprej.\"
26 Tomaž je pristopil in videl ter vzkliknil: \"Moj učenik in moj Gospod! Sedaj ne verujem,
ampak vem, da si vstal od mrtvih.\"
27 Jezus pa je rekel: \"Ker me vidiš, veruješ in tvoje oči so blagoslovljene in blagrovane.
28 Trikrat blagoslovljeni in blagrovani pa so oni, ki me ne vidijo, pa vendarle verujejo.\"
29 Jezus je nato izginil pred njihovim pogledom, toda apostoli so bili utrjeni v svojem
verovanju.
POGLAVJE 178

Polno materializiran se Jezus prikaže Apollu in Tihemu Bratstvu v Grčiji.

Prikaže se Klavdu in Juliji na Tiberi blizu Rima.

Prikaže se duhovniku v egipčanskem templju mesta Heliopolis.
1 Apollon je v delfijskem gaju sedel skupaj s Tihim Bratstvom iz Grčije. Glasno in dolgo je
govorilo preročišče.
2 Duhovniki so bili v svetišču. Pred njihovimi očmi se je preročišče spremenilo v plamenečo
svetlobo, da se je zdelo, kot da gori in ga bodo použili zublji ognja.
3 Prevzeti od strahu so duhovniki rekli: "Velika nesreča se bliža, našim bogovom se je
zmešalo, razdejali so nam preročišče."
4 Ko pa so plameni sami od sebe ugasnili, je stal na preročiškem odru mož, ki je spregovoril:
5 "Bog govori človeku, a ne po preročišču iz lesa in zlata, ampak preko človeške govorice.
6 Grkom so bogovi govorili po podobah, ki so jih ljudje izdelali, toda Bog, ki je Eden, sedaj
govori človeku po Kristusu, edinem sinu, ki je bil, je in bo vekomaj.
7 To preročišče bo propadlo, živo preročišče Boga-Enega pa ostane vekomaj."
8 Apollon je spoznal moža, ki je govoril. Prepoznal je v njem Nazarečana, ki je nekoč v
Akropolisu učil modrijane in v atenskem zalivu karal malikovalce.
9 V trenutku je Jezus stal pred Apollom in Tihim Bratstvom ter rekel:
10 "Poglejte, da sem vstal od mrtvih in prinesel darove za ljudi. Prinašam vam pooblastilo za
vašo obsežno dediščino.
11 Moja je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Vam predajem vso oblast v nebesih in na zemlji.
12 Pojdite in oznanjajte vsem narodom zemlje Blagovest o vstajenju od mrtvih in o večnem
življenju po Kristusu, božji Ljubezni, ki se razodeva ljudem."
13 Nato je stisnil Apollu roko, rekoč: "Po božji Ljubezni se je moje človeško meso
preobrazilo v višjo obliko, pa se lahko, če hočem, javljam v mesu ali pa na višjih ravneh
življenja.
14 Kar zmorem jaz, to zmorejo vsi ljudje. Pojdite, oznanjajte Blagovest o vsemogočnosti
človeka."
15 Tedaj je Jezus izginil. Slišala pa je to Grčija, Kreta in vsi narodi. 16 Klavdij in Julija, njegova soproga, sta živela na Palatinu v Rimu in sta bila Tiberijeva
služabnika. Enkrat prej pa sta bila v Galileji.
17 Hodila sta z Jezusom ob jezeru, slišala sta njegove besede in videla, kako mogočna dela
je opravljal. Verovala sta, da je javljajoči se Kristus.
18 Zdaj sta bila Klavdij in njegova žena na Tiberi v majhnem čolnu. Od morja sem je privršel
vihar, čoln se je razbil in Klavdij in njegova žena sta bila na tem, da se potopita.
19 Pa je prišel Jezus ter ju prijel za roke, rekoč: "Klavdij in Julija, dvignita se in stopajta z
menoj po valovih."
20 Vzravnala sta se in stopala z njim po valovih.
21 Okoli tisoč oseb je videlo te tri korakati po valovih in potem dospeti na kopno. Vsi so
strmeli.
22 Jezus pa je rekel: "Vi, Rimljani, jaz sem vstajenje in življenje. Tisti, ki so mrtvi, bodo živeli
in mnogi, ki bodo živeli, ne bodo nikoli umrli.
23 Po ustih bogov in polbogov je Bog v davnini govoril vašim očetom. Zdaj pa vam govori po
popolnem človeku.
24 On je poslal svojega sina, Kristusa, v človeškem mesu, da reši svet. In kakor sem jaz ta
dva Tiberijeva služabnika dvignil iz groba vodovja ter ju rešil,
25 tako bo Kristus dvignil sinove in hčere človeškega rodu, da, slehernega od njih, iz teme in
iz grobov mesenosti k luči in neminljivemu življenju.
26 Jaz sem razkrivajoča se Ljubezen, ki sem vstal od mrtvih. Poglejte moje roke, moje noge,
mojo stran, ki so jih prebodle človeške roke.
27 Klavdij in Julija, ki sem ju rešil smrti, sta moja poslanca za Rim.
28 Onadva bosta kazala pot in razglašala Blagovest o Sveti Sapi ter o vstajenju od mrtvih."
29 In to je bilo vse, kar je rekel. Rim pa in vsa Italija sta slišala. 30 Duhovniki mesta Heliopolis so bili zbrani v svojem templju, da bi proslavili vstajenje
svojega brata Nazarečana. Vedeli so, da je vstal od mrtvih.
31 Nazarečan se je pojavil ter stopil na sveti govorni oder, na katerem ni nikoli stal človek.
32 To je bila čast, pridržana zanj, ki bi prvi naredil razvidno vstajenje od mrtvih.
33 Jezus pa je bil prvi, ki je storil, da je vstajenje od mrtvih postalo razvidno.
34 Ko je Jezus stopil na sveti govorni oder, so se dvignili vsi duhovni učitelji, rekoč:
"Zdravstvuj!" Mogočni tempeljski zvonovi so pozvanjali in ves tempelj je odevala žarna
svetloba.
35 Jezus pa je spregovoril: "Vsa čast učiteljem v templju sonca.
36 V človekovem telesu je bistvo vstajenja od mrtvih. To bistvo, prebujeno po Sveti Sapi, bo
tvarino telesa povzdignilo na višjo raven.
37 Storilo jo bo enako telesom na višjih ravneh, katerih človeške oči ne morejo zaznati.
38 V smrti se izvršuje sveto dogajanje. Bistvo telesa se ne more prebuditi po delovanju Svete
Sape, dokler se trdna tvar ni razkrojila. Telo mora razpasti in to je smrt.
39 Nato Bog dahne na to voljno tvar, prav kakor je dahnil na brezličnost v globini, ko so se
oblikovali svetovi,
40 in iz smrti se sprosti življenje; mesena oblika se spremeni v božansko obliko.
41 Človekova volja omogoča delovanje Svetemu Dihu. Ko sta človekova volja in božja volja
eno, postane vstajenje dejstvo.
42 V tem imamo kemijo umrljivega življenja, božjo službo smrti, skrivnost božanskega
življenja.
43 Svoje človeško življenje sem povsem uporabil za to, da svojo voljo uglasim z voljo božjo.
Ko je bilo to doseženo, so bile vse moje zemeljske naloge izpolnjene.
44 Vam pa, moji bratje, je dobro znano, s katerimi sovražniki sem se moral soočiti. Veste o
mojih zmagah v Getzemaniju, znane so vam moje preizkušnje pred človeškimi sodišči, prav
tako moja smrt na križu.
45 Vi veste, da je bilo vse moje življenje veličastna drama za človeške sinove; vzorec
človeškim otrokom. Živel sem zato, da nazorno prikažem možnosti, ki so v človeku.
46 Kar sem delal jaz, lahko dela vsak človek, in kar sem jaz, to bodo vsi ljudje."
47 Duhovni učitelji so strme gledali. Tedaj je postava na svetem govornem odru izginila.
Sleherni tempeljski duhovnik in sleherna živa stvar pa je izrekala: "Hvala Bogu."
POGLAVJE 179

Polno materializiran se Jezus prikaže apostolom ob Genezareškem jezeru.

Prikaže se ljudski množici.

Pove svojim apostolom, naj se vrnejo v Jeruzalem, kjer ga bodo srečali.
1 V tem času so bili apostoli doma v Galileji. Žene pa so se do binkošti mudile v Judeji.
2 Šesterica apostolov - Peter, Jakob, Janez, Andrej, Filip in Natanael, se je v Kafarnaumu
pridružila Joni in Zebedeju in s svojimi čolni so odpluli na ribolov.
3 Vso noč so trdo delali, a ko se je zdanilo, so bili brez ulova.
4 Medtem ko so se bližali bregu, je stal na njem nekdo, ki jih je vprašal: "Koliko rib imate?"
5 Peter odvrne: "Nobene."
6 Tedaj se mož oglasi znova: "Prav zdaj plava na desni strani tvojega čolna cela jata rib.
Vrzite mrežo!"
7 Vrgli so jo in napolnila se je z ribami.. Tedaj je Janez vzkliknil: "Gospod je, ki stoji na
bregu."
8 Peter se je vrgel v jezero in splaval k bregu. Drugi možje so mrežo potegnili na kopno.
Vsebovala je sto triinpetdeset rib, pa vendar se ni strgala.
9 Jezus pa je rekel: "Otroci moji, zdaj tukaj zajtrkujmo."
10 Našli so na bregu gorečo žerjavico in Peter je prinesel ter pripravil ribe. Imeli so nekaj
kruha.
11 Ko je bila jed pripravljena, so zajtrkovali in Jezus je jedel oboje, ribo in kruh.
12 Po zajtrku pa, ko so vsi možje sedeli na bregu, je vprašal Jezus Petra: "Ali ljubiš Gospoda,
svojega Boga, z vsem svojim srcem; ali ljubiš svojega bližnjega kakor samega sebe?"
13 Peter je odgovoril: "Da, Gospod, ljubim Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, ljubim
svojega bližnjega, kakor ljubim samega sebe."
14 In Jezus nato: "Potem pasi moje ovce."
15 Nato Jezus vpraša Jakoba: "Ali ljubiš njo, Sveto Sapo, z vsem svojim srcem, in ali ljubiš
svojega bližnjega, kakor ljubiš samega sebe?"
16 In Jakob je odgovoril: "Da, Gospod, ljubim Sveto Sapo z vsem svojim srcem in svojega
bližnjega ljubim, kakor ljubim samega sebe."
17 Tedaj Jezus: "Varuj moje ovce."
18 Potem Jezus vpraša Janeza: "Ali ljubiš Kristusa, božjo Ljubezen, ki je postala zaznavna, z
vsem svojim srcem, in ali ljubiš svojega bližnjega, kakor ljubiš samega sebe?"
19 Janez je odvrnil: "Da, Gospod, ljubim Kristusa z vsem svojim srcem; ljubim svojega
bližnjega, kakor ljubim samega sebe."
20 In Jezus mu reče: "Potem pasi moja jagnjeta."
21 Nato je Jezus vstal in rekel Petru: "Pojdi za menoj!" In Peter je šel za njim.
22 Ko je Peter videl, da mu Janez sledi, je rekel Jezusu: "Gospod, glej, Janez gre za tabo. Kaj
bo delal on?"
23 Peter namreč ni bil slišal Gospoda, ko je rekel Janezu: Potem pasi moja jagnjeta.
24 Zato je Jezus Petru odgovoril: "Ni tvoja stvar, kaj bo delal Janez. Niti takrat, če bi jaz
hotel, da ostane, dokler znova ne pridem.
25 Izpolni le ti svojo dolžnost."
26 In tedaj je Jezus izginil, ne da bi kdo vedel, kam je odšel. 27 Po vsem Kafarnaumu se je naglo razvedelo, da je Jezus vstal od mrtvih, da je s svojimi
učenci hodil ob jezeru in z njimi zajtrkoval. Množice so prihajale venkaj gledat.
28 Peter, Jakob in Janez, skupno z ostalimi možmi, ki so bili poklicani, da bodo Gospodovi
apostoli, so odšli na hribe blizu Kafarnauma, da bi molili. In medtem ko so molili, je prišel
učenik. Videli so ga in z njim govorili.
30 Rekel jim je: "Bližajo se binkošti. Pojdite v Jeruzalem in jaz bom tamkaj prišel k vam."
31 Medtem ko je govoril, je prispela ljudska množica. Videli so Gospoda in so govorili:
32 "Resnično, kajti zdaj vemo, da je on, Nazarečan, vstal od mrtvih; videli smo ga namreč iz
obličja v obličje."
POGLAVJE 180

Polno materializiran se Jezus prikaže apostolom v Jeruzalemu.

Daje jim navodila.

Obljubi jim posebno sposobnost za njihovo delo o binkoštih.

Gre na Oljsko goro in se povsem zaznavno za mnoge učence dvigne v nebesa.

Učenci se vrnejo v Jeruzalem.
1 Enajsteri apostoli so bili v Jeruzalemu, in sicer so bili zbrani v obsežnem prostoru, kakor
jim je bil ukazal Gospod.
2 Medtem ko so molili, se jim je prikazal Gospod in rekel:
3 "Mir bodi vsem. Blaga volja vsakemu živemu bitju." Nato je z njimi dolgo, dolgo govoril.
4 Učenci so ga vprašali: "Ali boš zdaj obnovil Izraelu kraljestvo?"
5 Jezus jim je rekel: "Ne brigajte se za človeške vladavine. Veliki duhovni mojstri sveta bodo
vse vodili.
6 Izpolnjujte, kar vam je bilo ukazano opravljati, pa ne bodite nestrpni, niti ne godrnjajte.
7 Vsa oblast v nebesih in na zemlji je izročena meni, pa vam zdaj ukazujem, da greste po
vsem svetu in oznanjate Blagovest o Kristusu, enost Boga in človeka, vstajenje od mrtvih in
Blagovest o večnem življenju.
8 Pri tem pa, ko ste na potovanjih in pridigate, krščujte ljudi v imenu Kristusovem.
9 Tisti, ki verujejo in so krščeni, se bodo povzpeli v novost življenja Kristusa, kdor pa ne
veruje, se ne bo povzpel v novost življenja Kristusa.
10 Ljudem pa boste izročali oblast in moč, ki jo jaz izročam vam.
11 Oni, ki verujejo in so krščeni, bodo ozdravljali bolne, bodo dajali slepim vid, gluhim sluh,
hromim, da bodo hodili;
12 nečiste duhove bodo izganjali iz obsedencev, stopali bodo na smrtno nevarne kače, pa
jim ne bodo škodovale, stopali bodo skozi plamene, ne da bi se opekli, in če kaj strupenega
izpijejo, jih to ne bo usmrtilo.
13 Poznate sveto Besedo, ki je beseda moči.
14 Skrivne reči, ki sem vam jih razkril, pa zdaj se ne smejo biti objavljene, boste predajali
dalje zanesljivim ljudem, ki jih bodo sami spet izročali drugim zanesljivim ljudem.
15 Tako bo ostalo vse dotlej, da pride čas, ko bo ves svet lahko slišal in razumel besede
resnice in moči.
16 Jaz pa se bom sedaj dvignil k Bogu, kakor se boste nekoč vi in se bo ves svet dvignil k
Bogu.
17 Glejte, na binkoštni dan boste vi vsi obdarovani z močjo od zgoraj.
18 Do takrat pa ostanite tu v svetem premišljevanju in molitvi."
19 Nato je Jezus odšel na Oljsko goro, njegovi učenci pa so šli za njim. Na nekem mestu,
nedaleč od Betanije, so srečali Marije in Salomo,
20 Marto, Ruto in Mirjam, srečali so Lazarja in enega od drugih gostiteljev, ki je prišel iz
Galileje.
21 Jezus je stopil vstran, povzdignil roke in rekel:
22 "Blagoslovi Svetega-Enega: Vsemogočnega Boga, Svete Sape, Kristusa, ki je božja
Ljubezen v zaznavnosti,
23 bodo počivali nad vami na vseh vaših poteh, dokler se ne boste povzpeli in z menoj sedli
na prestol moči in oblasti."
24 Tedaj so ga videli, kako se je dvigal na perutih Luči, obdan od svetlobnega venca. Zatem
pa njegove pojave niso več videli.
25 Medtem ko so strmeli proti nebesom, pa sta se jim prikazala dva moža, oblečena v belo,
in sta rekla:
26 "Vi ljudje iz Galileje, zakaj tako hrepeneče strmite za Gospodom, ko se dviga v nebesa?
Glejte, zopet bo prišel iz nebes, kakor ste ga pravkar videli iti v nebesa."
27 Nato so se enajsteri in Lazar ter drugi ljudje iz Galileje, skupno z zvestimi ženami, ki jih
ni bilo malo, vrnili v Jeruzalem ter se tam zadrževali.
28 Vztrajali so v molitvi in svetem premišljevanju. Čakali so na Sveto Sapo in na prihod
obljubljene moči od zgoraj.
XXII.
TAU
USTANOVITEV KRISTUSOVE CERKVE
POGLAVJE 181

Apostolska enajsterica izžreba Matijo na mesto, izpraznjeno v apostolskem zboru po
Judovem odpadu.

Kristjani so veseli.

Mirjam poje hvalnico.

Seznam apostolov.
1 Številni judovski voditelji niso zanikali dejstva, da je Jezus vstal od mrtvih.
2 In Pilat je odredil, da v njegovem območju lahko Nazarečanovi učenci nemoteno opravljajo
svoje bogoljubne vaje.
3 Binkoštni dan je bil pred vrati, pa so vsi pričakovali, da se bo razodela moč Duha.
4 Enajsteri so se zbrali v Jeruzalemu, da bi izbrali onega moža, ki naj bi izpolnil mesto
Judeža, ki je postal Gospodov izdajalec.
5 Peter je rekel: "Gospod je v to službo poklical dvanajst mož kot dvanajst ustanovnih
kamnov, na katerih naj bi bil zgrajen mesijanski tempelj.
6 Judež, ki je izdal svojega Gospoda, je odšel na svoje mesto onkraj zavese.
7 O njem je prerok zapisal: 'Njegovo bivališče bodi zapuščeno, nihče ne prebivaj v njem;
njegovo službo naj prevzame drugi.'
8 Izmed njih, ki so nas spremljali od Gilgala, kjer je glasnik krščeval, pa do danes, bomo
izbrali enega, da dopolni število dvanajst, da izpolni mesto, od katerega je padel naš brat po
svoji zablodi."
9 Nato so enajsteri dolgo, dolgo vztrajali v molitvi; ko pa so potem vrgli žreb, je Matija iz
Nilske doline zasedel to mesto.
10 Matija je bil pristen Izraelec, izobrazil pa se je v vsej modrosti egipčanskih šol in je v
Jerihi učil skrivnosti Mizraima.
11 Bil je med prvimi, ki so prišli h glasniku, in med prvimi, ki so priznali Nazarečana za
Kristusa, za božjega sina.
12 Bil je z mesijansko skupino na vseh njenih potovanjih po Galileji, Judeji in Samariji.
13 Pošljejo sla, da je našel Matijo, ki je prišel in se pridružil enajsterim; nato so se
dvanajsteri za nekaj časa izgubili v tihi molitvi.
14 Mesijancem, ki so bili prišli iz Galileje in od raznih strani Judeje ter jih je bilo nad sto v
Jeruzalemu, je Peter sporočil o Matiji in kako so ga po žrebu izvolili za Gospodovega
apostola.
15 Vsi so bili veseli in so poveličevali božje ime. Mirjam pa je zapela hvalnico.
16 Imena Gospodovih apostolov pa so: Peter, Janez in Jakob, Filip, Andrej in Natanael;
17 Tomaž, Jakob, Alfejev sin, in Simon Gorečnik; Matej, Juda, Alfejev sin, in Matija.
POGLAVJE 182

Dogodki na binkoštni dan.

Apostoli so deležni darov.

Kristusova Cerkev je ustanovljena.

Peter množico obdari z uvodnim govorom.

Pridiga.

Tri tisoč verujočih prejme krst in postanejo člani Cerkve.
1 Ko pa je prišel binkoštni dan, je bil Jeruzalem natrpan s pobožnimi Judi in proseliti iz
mnogih dežel.
2 Vsi mesijanci so bili skupaj in med njimi je vladalo polno soglasje.
3 Ko pa so sedeli v tihi molitvi, so zaslišali glas kakor oddaljeno šumenje bližajočega se
viharja.
4 Šumenje je postajalo vedno močnejše, dokler ni enako bučečemu gromu napolnilo ves
prostor, kjer so sedeli apostoli.
5 Pokazala se je bleščeča svetloba in mnogi so menili, da je zgradba v plamenih.
6 Dvanajst krogel, ki so bile videti kot ognjene žoge, je padlo iz neba - po ena od vsakega
znamenja vsega nebesnega kroga - in nad glavo vsakega od apostolov se je pojavila
plameneča ognjena krogla.
7 Vsaka krogla je pošiljala proti nebesom sedmero jezikov in vsak apostol je govoril v
sedmerih dialektih te zemlje.
8 Nevedni med ljudstvom so si lahkotno razlagali, kar so slišali in videli, meneč: Ti možje so
vinjeni, pa ne vedo, kaj govorijo.
9 Umni ljudje pa so strmeli in se spraševali: Ali niso ti možje, ki tukaj govore, vsi Judje?
Kako, da govore v vseh jezikih sveta?
10 Peter pa je množico takole nagovoril: "Vi ljudje iz Jeruzalema in vi, ki živite izven
mestnega obzidja: Mir bodi vam in vsemu človeštvu.
11 To je čas, ki so ga sveti možje iz davnine hrepeneli videti. Z vero so gledali to uro, zdaj
pa so v vzhičenju združeni z nami.
12 Prerok Joel je v davni preteklosti govoril o tem, kar vi vidite in slišite. Sveta Sapa je
govorila z njegovim jezikom, rekoč:
13 'Zgodilo pa se bo v onih zadnjih dneh, da bom dihala nad človeške otroke ter jih
napolnjevala z blagoslovi svetosti.
14 Vstajali bodo vaši sinovi in vaše hčere ter bodo prerokovali; vaši mladinci bodo imeli
videnja in vaši postarani ljudje bodo sanjali čudovite sanje.
15 In Jaz bom kazala čudeže zgoraj v nebesih ter nenavadna, čudovita znamenja na zemlji.
16 Z nebes bodo izhajali zvoki in slišati bo glasove, ki jih ljudje ne bodo razumeli.
17 Sonce bo otemnelo in luna bo krvavela, predno pride veliki dan Gospodov.
18 Zgodilo pa se bo, da bodo oni, ki bodo klicali božje ime v veri, odrešeni.
19 To je dan mesijanske moči. Dan, ko je on, mož iz Galileje, poveličan.
20 Prišel je kot dete v Betlehem, in od njegovega rojstnega dne dalje so zemeljski kralji
vstajali z namenom, da mu vzamejo življenje.
21 Bog pa ga je čuval in varoval na dlani svoje roke.
22 Ljudje so ga imenovali Jezus in pravilno so ga klicali, kajti bil je poslan, da išče in rešuje,
kar je bilo zgubljenega.
23 Vtem ko je Jezus doraščal v moža, je bil podvržen vsem preizkušnjam in skušnjavam
človeških otrok, da bi spoznal bremena, ki jih ljudje morajo nositi, ter vedel za način, kako
jim pomagati.
24 V daljnih deželah je živel in s sveto Besedo ozdravljal bolne, odpiral na stežaj vrata
jetnišnic ter jetnike vodil v prostost, zato so ga povsod proglašali za Emanuela.
25 Toda hudobni ljudje so ga prezirali in zametavali, nato so ga po podkupljenih obdolžili
vrste zločinov.
26 V navzočnosti ljudske množice, ki me sedaj posluša, so ga pribili na križ.
27 S pečatom smrti so ga zapečatili, toda smrt je bila prešibka, da bi ga mogla zadržati v
grobu.
28 Ko so nesmrtni mojstri duha izgovorili: Adon Mashich Cumi, je pretrgal smrtne vezi in
znova vstal k življenju.
Živega se je izkazal ne le voditeljem v Jeruzalemu, marveč mnogim na oddaljenih delih
zemlje.
29 Nato se je pred začudenimi pogledi mnogih, ki me zdaj slišijo govoriti, ob spremstvu
nebeških dvorjanov povzpel kvišku, do prestola božjega.
30 Zdaj, visoko vzvišen v polnosti, naklanja Sveto Sapo, jo znova izliva na nas ter tako
podarja, kar trenutno vidite in slišite.
31 Vi, možje Izraelci, spoznajte, da je Bog tega Galilejčana, ki ste ga vi zavrgli in križali,
potrdil kot Gospoda in Kristusa."
32 Ljudstvo je tedaj vprašalo: Kaj nam je storiti?
33 in Peter je odgovoril: Ta mesijanski Gospod nas razpošilja, da odpiramo vrata mračnosti.
Preko Kristusa lahko vsi ljudje vstopijo v svetlobo in v Življenje.
34 Mesijanska Cerkev stoji na postulatih, da je Jezus božja Ljubezen, ki se razodeva. Ta
Ljubezen je Odrešenik človeških otrok.
35 Mesijanska Cerkev je pa le kraljestvo Svetega-Enega v notranjosti duše, razodevajoče se
navzven.
36 Danes se ta mesijanska Cerkev razkriva, in kdorkoli hoče vstopiti, lahko vstopi in bo po
brezmejni milosti Kristusa rešen."
37 Znova je ljudstvo spraševalo: Kako nam je mogoče vstopiti, da postanemo deležni
brezmejne milosti Kristusa?
38 In Peter je odvrnil: "Preokrenite se in dajte se krstiti, odvrnite se od svojih grehov ter
živite življenje, globoko skrito s Kristusom v Bogu, pa boste vstopili in boste odrešeni."
39 Tri tisoč ljudi se je odvrnilo od greha in so bili krščeni ter začeli živeti življenje, s
Kristusom globoko skrito v Bogu.
40 In v enem samem dnevu je mesijanska Cerkev postala silna moč. In Kristus je postal
mogočna Beseda, ki je prešinjala množice v mnogih deželah.
Prevedla:
dr. Marija Mihaela Klun