Zgodovina 2
Sunday, 2 January 2022
18:25
ZDA
• Temelji AM demokracije v ustavi iz leta 1787.
• Demokratična federativna republika (oblast med zveznimi organi v
Washingtoni in 50 držav)
• Pristojnosti zveznih oblasti omejene na:
○ obrambo
○ zunanje zadeve
○ trgovino
○ davčno in socialno politiko
• 3 veje oblasti
○ Izvršna
§ Predsednik
§ 4 leta, demokratične volitve
○ Zakonodajna
§ Kongres iz predstavniškega doma (kongresniki-435; 2 leti)
in senata (zastopane posamezne države s po dvema
senatorjema; 6 let; predsednik senata podpredsednik
ZDA)
○ Sodna
§ Najvišji organ-->vrhovno sodišče (9 sodnikov z dosmrtnim
mandatom, ki jih z odobritvijo senata imenuje
predsednik)
• Največji politični stranki
○
DEMOKRATSKA
REPUBLIKANSKA
liberalnejših nazorov,
konservativne vrednote,
naklonjeni reformam v prid interesi podjetnikov in bogatejših
šibkejšim slojem
• Ustava najkrajša na svetu, dopolnjena s 27 amandmaji, pomembna
svoboda vere, govora in tiska ter združevanja
• AMERIŠKO 20. STOLETJE
○ Evropska prevlada v zatonu
○ 20.leta pomenila temeljit zasuk od vizionarske in spremembam
naklonjene politike demokratskega predsednika Woodrowa
Wilsona k umiku v izolacionizem in uveljavitvi liberalistične
gospodarske politike
• 20 LETA - ZLATA DOBA
○ Vrnitev k "normalnim časom" naznanil že republikanec Warren
○ 20.leta pomenila temeljit zasuk od vizionarske in spremembam
naklonjene politike demokratskega predsednika Woodrowa
Wilsona k umiku v izolacionizem in uveljavitvi liberalistične
gospodarske politike
• 20 LETA - ZLATA DOBA
○ Vrnitev k "normalnim časom" naznanil že republikanec Warren
G. Harding, kasneje tudi Calvin Coolidge
○ Calvin zaupal v svobodo trga (uspešno uravnal sam brez
vmešavanja države), ob sporih stopil na stran delodajalcev,
preklical najbistvenejše socialne zakone Wilsonovega obdobja.
○ Gospodarski razvoj v 20. republikancem zagotavljal podporo.
• ZLATA DVAJSETA LETA
○ Visoka gospodarska rast, hitra modernizacija, rastoči življenjski
standard mestnega prebivalstva, dobiček strmo rasel,
brezposelnost nizka, ...
○ Niso vsi uživali sadov g. razcveta, težko življenje na podeželju
(pridelava več hrane kot prodali, cene upadle, zaslužek skoraj 0)
○ Hitra elektrifikacija-spreminjanje vsakdana (telefoni, radio,
hladilniki, pralni stroji ...)
○ Spremembe med spoloma, 1919 ženske dobile splošno volilno
pravico, več zaposlovanja žensk
○ Nov sloj zraven nižjega in bogatašev - SREDNJI SLOJ (izobraženi
ljudje, višji dohodek od fizičnih delavcev, a niso bili gospodarsko
povsem neodvisni)
○ Hitra modernizacija in svobodnejši slog naletela na nasprotja
zagovornikov stare Amerike (podeželje in jug ZDA) -->sklicevali
na vrednote kot so anglosaški rod, protestantsko puritanstvo,
nrvanost in marljivost
○ Velika zmaga puritancev 1920 --> prepoved proizvodnje in
prodaje alkohola (prohibicija) --> razmah tihotapstva,
žganjekuha na črno, skrvni bari --> povečan kriminal, več mafije
(ITA)
○ 1933 prohibicija odpravljena
○ Konservativci leta 1921 omejili priseljevanje (proti priseljevanju,
rasizem??)
• SVETOVNA GOSPODARSKA KRIZA
○ 1929 postal predsednik Herbert Hoover, prihodnost ZDA
navidezno svetla
○ Vlaganje v delnice, strma rast teh
○ Večina poslov temeljil na posojilih in obročnem odplačevanju
○ V avtomobilski panogi in na drugih področjih potrošniške
industrije množila znamenja zasičenosti trga
○ Znanilke zloma gospodarstva--> delniške špekulacije (1929
borzni tečaji v višine)
§ Noben ni več kupoval, vsi želeli prodati
§ Wall Street (največja bobrza vrednostnih papirjev na
svetu) --> oktober 1929 panika, dramatičen padec
industrije množila znamenja zasičenosti trga
○ Znanilke zloma gospodarstva--> delniške špekulacije (1929
borzni tečaji v višine)
§ Noben ni več kupoval, vsi želeli prodati
§ Wall Street (največja bobrza vrednostnih papirjev na
svetu) --> oktober 1929 panika, dramatičen padec
delnic --> črni petek na WS
§ Poskušali rešiti prihranke z dvigi iz bank --> vodilo v
propad ameriških bank, te niso zmogle financirati
proizvodnjo --> zastala in delavci ostali brez služb
§ Izdelki, ki se niso prodali, so se kopičli, kroženje denarja
prekinjeno
○ Reakcije na zlom:
§ Hooverjeva vlada ni posegla v gospodarstvo, soc. položaj
se slabša
§ Brezposelnost, revščina, suša.
§ Nastanek naselji brezposelnih --> Hoovervilles
○ Kriza iz ZDA verižno po svetu, najbolj prizadeti industrijski
delavci, uslužbenci in kmetje
○ Vrhunec krize l. 1932
§ obubožanost, revščina, lakota
§ obhod SZ, izolirana od vseh tokov
○ Najpomembnejše spet dvigniti kupno moč prebivalstva, dosegli
s poceni posojili, z zmanjšanjem brezposelnosti z veliki javnimi
deli, kasneje z državnimi vlaganji v oboroževalno industrijo
○ Do 2. svet. vojne ni doseglo proizvodnje izpred krize
• FRANKLIN D. ROOSEVELT
○ Prvi in edini s tremi mandati
○ Bil je reformatorski demokrat, od leta 1928 guverner New
Yorka
• NEW DEAL PLAN
○ ZDA največja gospod. sila
○ 1933 F.D. Roosevelt predsednik
○ Uvedel novo gospodarsko politiko, korenito spremenil
dotedanjo liberalno ekonomsko doktrino ("država se ne sme
vmešati v gospodarstvo")
○ Vlada iz državnega proračuna sanirala izbrane banke -->
omogočile ponoven zagon proizvodnje
○ Ustanovitev ameriško centralno banko (stabilnost cen)
○ Oster nadzor nad bankami, zavarovanje varčevalcev, uvedba
mehanizmov nadzora nad plačami/cenami
○ Zaposlovanje prek javnih del, ponovno trošenje denarja
○ Nova zakonodaja
§ Ureditev delovnih razmerij
§ Zagotovljena najosnovnejša socialna varnost
○ Določitev minimalne plače in zgornje meje delovnega časa,
prepoved otroškega dela, uvedba pokojnine, zavarovanja za
○ Zaposlovanje prek javnih del, ponovno trošenje denarja
○ Nova zakonodaja
§ Ureditev delovnih razmerij
§ Zagotovljena najosnovnejša socialna varnost
○ Določitev minimalne plače in zgornje meje delovnega časa,
prepoved otroškega dela, uvedba pokojnine, zavarovanja za
brezposelne in socialna podpora za ostarele, invalide, vdove z
otroki
○ UBLAŽITEV STISKE, 30. LETA OPOMOGLI, KOMUNIZEM(?)-->
socialni ukrepi, nadzor nad gospodarstvom in financami
Velika Britanija
• Po 1. svet. vojni za račun Turčije in Nemčije razširila kolonialne
posesti, nadzirala 1/4 sveta
• Najmočnejše kolonije pridobile poseben, samostojnejši položaj v
Britanski skupnosti narodov-Britanski Commonwealth (Avstralijo,
Novo Zelandijo, Kanado, Novo Fundlandijo in Južno Afriko povezoval
le še skupni vladar, ki ni imel vpliva na njihovo notranjo politiko
(1926))
• INDIJA -- PROBLEM (MAHATMA GANDHI)
○ zahtevala več samostojnosti
○ VB zadržana pri demokratičnih reformah, začetek Narodne
kongresne stranke pod vodstvom M.G.--> pritisk na kolonialno
oblast s pasivnim odporom, državljansko nepokorščino in
zavračanjem sodelovanja z Britanci
• PROBLEM -- IRSKA
○ notranjo samostojnost 1. dosegla
○ 1919-1920 upor z orožjem
○ decembra 1921 sklenli sporazum, ki je priznal irski parlament in
vlado
○ protestantska večina v Ulstru na s. Irske na plebiscitu odločilam
da ostane v okviru VB-->nadaljevanje državljanske vojne
• LIBERALCI - LABURISTI
○ VB po 1. svet. vojni izgubljala gospodarsko premoč, spremembe
v notranji politiki.
○ Liberalna stranka izgubljala gospodarsko premoč, krepitev
konsevativizma, najresnejši tekmec pa laburistična stranka (1.
sestavljala vlado leta 1924)
○ Laburisti izvedli nekaj socialnih reform, vendar po 9 mesecih
odstop teh-->vlada ob liberaclih in z izgubo podporo izgubili, so
se poslovili od oblasti.
• GOSPODARSKA KRIZA
○ Kriza močno prizadela VB, najmočneje industrijo-->več mio
brezposelnih
○ 3 največje stranke (konservativci, liberalci in laburisti) leta 1931
oblikovanje vlade narodne rešitve-->velika koalicija ostala do
1940
• GOSPODARSKA KRIZA
○ Kriza močno prizadela VB, najmočneje industrijo-->več mio
brezposelnih
○ 3 največje stranke (konservativci, liberalci in laburisti) leta 1931
oblikovanje vlade narodne rešitve-->velika koalicija ostala do
1940
○ Na drugi strani nekateri rešitev videli v komunizmu, nekateri v
fašizmu (britanska fašistična zveza pod vodstvom Oswalda
Mosleya sredi 30. okoli 20.000 članov-na volitvah pogorela)
• ZUNANJA POLITIKA
○ V zunanji politiki ostajala konservativna
○ Prizadevanje za premoč na morju, v Evropi za ohranjanje
ravnotežja med FRA in NEM, čeprav je ostala francoska
zaveznica.
○ Popuščali Hitlerju ob kršitvah versajske pogodbe (v drugi
polovici 30-ih).
○ Ob španski državljanski vojni razglasili nevtralnost
○ 1938 NEM pustili priključitev Avstrije in čeških Sudetov-->
Hitlerja to samo spodbudilo in ne ustavilo.
Francija
• ZUNANJA POLITIKA
○ Po zmagi v 1. svet. vojni ohranila položaj najmočnejše države v
celinski Evropi, ravnotežje in versajsko ureditev ohranjala s
sistemom mednarodnih zvez.
○ Prejšnja zavezništva nadomestila z malo antanto, zvezo z
Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo (preprečila morebitno
obnovo Avstro-Ogrske). Izhodišče za bila Madžarska-->formalno
ostala kraljevina Habsburžanov, čeprav regent Horthy ni dovolil
vrnitve Karla Habsburškega na prestol.
• NOTRANJA POLITIKA - LEON BLUM
○ V notranji politiki kriza, nobena od števinlih političnih strank ni
bila dovolj močna za vzpostavitev trdne vlade
○ v 30. letih tudi v FRA krepile skrajno desne organizacije -->
FRANCOSKA AKCIJA in OGNJENI KRIŽI (fašizem jima je bil blizu)
• LJUDSKA FRONTA
○ Na vzpon skrajne desnice in gosp. krizo odziv pozen
○ 1935 nastala široka pol. organizacija Ljudska fronta (sestavljena
iz levih in levosrednjih strank - socialisti, komunisti in radikalna
stranka)
○ 1936 zmaga LF na volitvah - socialist Leon Blum sestavil vlado
○ LF 1. v zgodovini uzakonila 40-urni delovni teden in plačan
dopust, zvišanje delavske plače!-->ublažila posledice krize, ni
uspelo obdržati politične širine
○ 1938 LF razpadla zaradi nesoglasij glede socialnih reform in
Blumove politike nevmešavanja v špansko državljansko vojno.
○ Notranjepolitična razklanost in gospodarska šibkost razlog za
○ LF 1. v zgodovini uzakonila 40-urni delovni teden in plačan
dopust, zvišanje delavske plače!-->ublažila posledice krize, ni
uspelo obdržati politične širine
○ 1938 LF razpadla zaradi nesoglasij glede socialnih reform in
Blumove politike nevmešavanja v špansko državljansko vojno.
○ Notranjepolitična razklanost in gospodarska šibkost razlog za
hiter poraz ob NEM napadu (pomlad 1940)
JAPONSKA IN FAŠIZEM PO AZIJSKO
• Po strmoglavljenju šogunatase Japonska odprla tujim vplivom, hitra
modernizacija
• Cesarska dinajstija MEIDŽI (pospeševalka japonske industrializacije)
○ obdobje razsvetljene vlade
○ Vzor Prusija
○ Prva ustavna-dedna monarhija
• Pod cesarjem Mutsuhitomje okrepila vojsko, posodobila mornarico in
se naglo industrializirala.
• Osvojila:
• Formozo(Tajvan) in Korejo + postojanke v Mandžuriji od tod v 30-ih
letih začela osvajati Kitajsko
• ZNAČILNOST JAPONSKEGA TOTALITARIZMA - TEMELJI RAZVOJA
○ Teokracija (cesar=božji sin - TENO)
○ Militarizem
○ Nacionalna ideologija (cesar iz boga Sonca, pripada jim vlada
nad vsemi drugimi)
• FAŠIZEM PO AZIJSKO
○ Parlamentarizem se po 1. svet. vojni ni uveljavil, stranke brez
jasnih programov, sindikalno gibanje nerazvito
○ Najmočnejša država na Daljnem vzhodu (+ nemške kolonije)
○ 1918 1. civilna vlada, predsednik vlade voditelj liberalne stranke
○ Cesar še vedno veliko moč odločanja
○ Cesar HIROHITO (po 1928)
○ 1918-1932 cesar izbira kandidate za ministrske predsednike iz
parlamentarnih strank
○ 1932-1936 liberalna vlada
○ Vojska izvede puč --> neuspešno (močna militarizacija
Japonske)
○ 1938 ZAKON O MOBILIZACIJI
○ 1939 sestavljena enopartijska vlada
• GOSPODARSTVO
○ po 1. svet. vojni gospodarska kriza + potres v Tokiu (1923)
○ Do 1929 močna g. rast
§ tekstilna ind.
§ železarstvo in jeklarstvo
○ Kriza hudo prizadane, padec cen riža in svile
○ 1932-1941 razvrednotijo jen, povečajo izvoz, izvajajo dumping
○ 1931- hitro oboroževanje in graditev trgovske in vojne
○ Do 1929 močna g. rast
§ tekstilna ind.
§ železarstvo in jeklarstvo
○ Kriza hudo prizadane, padec cen riža in svile
○ 1932-1941 razvrednotijo jen, povečajo izvoz, izvajajo dumping
○ 1931- hitro oboroževanje in graditev trgovske in vojne
mornarice
• ZUNANJA POLITIKA
○ 1929 ZDA prepove priseljevanje Azijcev --> vspon japonskega
nacionalizma in rasizma
○ 1930 mornariška konferenca v Londonu, velesile omejijo rast
japonske mornarice (3:5 z VB in ZDA) --> prizadane japonski
vojaški ponos in poveča ugled vojske
○ 1931/32 Japonska invazija v Mandžurijo
§ Samostojna država Manžukuo, 1934 samostojno
cesarstvo.
§ Pridobivanje surovine
○ PUYI - zadnji kitajski cesar, marioneta v rokah Japoncev
○ FAŠIIZACIJA JAPONSKE
§ Osvojitve tujih dežel pospeši fašizacijoj države
§ Temelji na vrednotah
□ Družina
□ Vaška soseska
□ Kultu cesarja
□ Vojaške vrline
§ Poudarek posebnega značaja japonskega naroda
○ 1933 izstop iz Društva narodov (vzrok so kritike zaradi vdora v
Mandžurijo)
○ 1936 protikominternskipakt z Nemčijo.
○ 1937 vojna s Kitajsko --> novo tržišče, država bogata s
surovinami. Japonsko izhodišče za napad = Mandžurija in
Šanghaj+ blokirajo celotno južno kitajsko obalo.
○ 1938 ZDA odpovejo trgovinsko pogodbo, ukinejo ves uvoz iz
Japonske.
○ 1940 TROJNI PAKT (Nemčija –Italija –Japonska)
○ 1941 pogodba o nevtralnosti z SZ, Američani v odgovor
zamrznejo japonsko premoženje.
ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA (julij 1936 - marec 1939)
• 1918 Španija parlamentarna monarhija
• 1923 general Primo de Rivera prevzame oblast, konec parlamenta
• 1931 zmaga republikancev na lokalnih in parlamentarnih volitvah Rivera in kralj emigrirata
○ Reforme republikancev:
§ Agrarna reforma
§ Kataloniji avtonomija
•
• 1931 zmaga republikancev na lokalnih in parlamentarnih volitvah -
Rivera in kralj emigrirata
○ Reforme republikancev:
§ Agrarna reforma
§ Kataloniji avtonomija
§ Vojaška reforma
§ Delavska in sindikalna zakonodaja
§ Uzakonjen državni šolski sistem
§ Ustava (verska svoboda, ločitev cerkve od države)
§ Ostra reakcija cerkve
• NASTANEK LJUDSKE FRONTE
○ republikanske vlade ne rešujejo težav v državi --> upori
○ Desnica pripravlja državni udar
○ Levica v ljudsko fronto (socialisti, levi meščanski republikanci,
trockisti, sindikalisti, komunisti, anarhisti) - 1936 zmaga na
volitvah
○ Nadaljevanje z reformami --> politični nemiri
• ZAČETEK DRŽAVLJANSKE VOJNE
○ Upor proti republiki izvede vojska (Francisco Franco
Bahamondo, španska kolonialna armada v Maroku, 1936)
○ Pučistom se pridružijo enote po vsej Španiji, del vojske ostane
zvest republiki, delavci tudi oborožijo
• SPOPAD MED REPUBLIKANCI IN NACIONALISTI
○
Republikanci
Nacionalisti
levičarske vladne sile
desničarski uporniki
komunisti
vodi jih Franco
podpora fašistične
skupine Falanga
Madrid, Katalonija, Sredozemska
obala
JZ in SZ Španija
mednarodne protifašistične
Pomoč Nemcev in
brigade, prostovoljci iz Juge, tudi
Italijanov
SLO, umetniki, politiki, intelektualci
○ Državljanska vojna - konec 1939 s Francovo zmago
○ Vlade zahodnih držav nevtralne (Britanci vseeno prodajajo
nacionalistom orožje, Francozi zaprejo mejo)
○ Umre miljon ljudi, po vojni 250.000 ubitih s strani Franca
• VPLIV VOJNE NA EVROPO
○ Sproža politične in ideološke spore v Evropi
○ Opredeljevanje proti grozečemu fašizmu, toda niso enotni
zaradi podpore SZ republikancem
○ Slo izobraženci in politiki simpatizirajo s frankisti
○ Edvard Kocbek - prorepublikanska opredelitev
Španski fašizem traja do Francove smrti 1975
○ Sproža politične in ideološke spore v Evropi
○ Opredeljevanje proti grozečemu fašizmu, toda niso enotni
zaradi podpore SZ republikancem
○ Slo izobraženci in politiki simpatizirajo s frankisti
○ Edvard Kocbek - prorepublikanska opredelitev
○ Španski fašizem traja do Francove smrti 1975
○ Guernica - porušeno mesto v dr. vojni, Picasso
FAŠIZEM V NEMČIJI
• WEIMARSKA REPUBLIKA
○ Ob koncu vojne demonstracije, upori v vojski, novembra tudi
mornarji (zavrnili ukaz za spopad z Britanci)
○ Razširitev upora na vso NEM, cesar prisiljen odstopiti in
emigrirati, oblast SOCIALNIM DEMOKRATOM Skregani
(Reiedrich
Ebert) --> socialna republika
○ Levo krilo SD se upira - zahteva po socialistični republiki -->
Spartakova zveza, ustanovili nemško komunistični stranki
(poskus socialistične revolucije)
○ Januarja 1919 med komunisti in oblastjo oboroženi spopadi.
Voditelja Roza Luksemburg in Karl Liebkneht ujeta in ubita,
množične aretacije, uboji, preganjanja Spartakovcev.
○ 1919 zmaga socialnih demokratov, povezava s stranko
katoliškega centra in demokratsko stranko v weimarsko
koalicijo
○ 1919 sprejem ustave
○ Država v povojnih letih nestabilna
○ Politika načrtne inflacija --> želeli ogniti plačilu reparacij
(prizadane sr. in nižji sloj)
○ 1923 zaostrili razmere Francozi -->zasedba razvitega Porurja,
tiho upiranje prebivalstva, 1925 umik
• HITLERJEV VZPON
○ 1919 ustanovitev Nacionalsocialistične delavske stranke
Nemčije
○ 10 let brez rezultata, 1920 prevzame Adolf Hitler ("NEM ni bila
premagana")
○ Za razkroj Nemčije krivi rdeči in židje
○ Pripadniki sr. sloja (prizadeti): izgubljena vojna, bojazen pred
revolucionarnim valom
• ADOLF HITLER
○ Oče tiran do otrok in žene
○ Možen judovski rod - breme?
○ Veselilo ga risanje, zavrnjen
○ 1907 umre mati, zdravnik jud
○ podaja svoje slike
○ Nezadovoljen z ureditvijo Avstro-ogrske
○ 1913 se želel ogniti vojske, 1914 prostovoljno javil v nemško
Veselilo ga risanje, zavrnjen
1907 umre mati, zdravnik jud
podaja svoje slike
Nezadovoljen z ureditvijo Avstro-ogrske
1913 se želel ogniti vojske, 1914 prostovoljno javil v nemško
vojsko - končno se lahko enačil z drugimi
○ 1917 se vrnil na fronto po ranjenju v bitki na Somi, odlikovan z
železnik križcem I in II stopnje, zastrupljen na fronti, konec
dočakal v bolnici, s činom
○ Po vrnitvi v München delal pri armadi, obračunaval z levico
HITLERJEV VSTOP V POLITIKO
○ Jeseni 1919 Hitler začel politični prodor, vstop v
Nasionalsocialistično nemško delavsko strano (NSDAP). Do 1923
povezava z ostalimi nacionalističnimi zvezami bavarske
prestolnice.
○ 24.2.1920 Hitler prvič govori pred zbrano množico in uspe,
odkrije da lahko s svojimi govorom spravi ljudi v trans -->
obvladuje množice
○ Novembra 1923 izvede puč v pivnici v Münchnu, obsodba na 5
let zapora zaradi poskusa udara, ostal v zaporu le 9 mesecev
(napisal tudi knjigo Mein Kampf), na račun desničarskih
simpatizerjev v sodstvu, izpuščen 1924.
○ Nacisti 1928 le 2.6% podpore, Hitler is a joke...., 1930 18.3%
podpore; fizično nasilje in dobra propaganda vplivata na višjo
podporo --> 1933 že 43.9%
PREVZEM OBLASTI
○ 1932 na volitvah:
§ Nacisti 196 mest
§ Socialdemokrati 121 mest
§ Komunisti 100 mest
§ Drugo 120 mest
○ 30.1.1933 predsednik države imenuje Hitlerja za kanclerja NEM
○ Režim s terorjem, izrednimi odloki, prepovedmi organizacij in
stran --> uničenje pluralistične demokracije, zveznega značaja
države in pravnega sistema
○ Po smrti predsednika države Hindenburga 2.8.1934 izkoristil in
združil položaj kanclerja s predsedniškim
NACISTIČNA NEMČIJA
○ Program NDSAP iz leta 1920 zahteval združitev vseh Nemcev v
enii državi
○ Dodatek Hitlerja:
§ Rasna ideologija, premoč arijske rase, antibojševizem,
teorijo o svetovni judovski zaroti
○ Izgled nacistov: rjave srajce + kljukast križ (svastika na rdeči
podlagi)
POT NA VRH
○
○
○
○
○
•
•
•
•
○
§ Rasna ideologija, premoč arijske rase, antibojševizem,
teorijo o svetovni judovski zaroti
○ Izgled nacistov: rjave srajce + kljukast križ (svastika na rdeči
podlagi)
• POT NA VRH
○ Uspeh z fizičnim nasiljem udarnik oddelkov SA (stranka)
○ Razpust parlamenta, 1933 podtik požarja --> nacisti obtožili
komuniste za to
○ Izkoristili to za uvedbo izrednih odlokov --> kršitve ustavnih
pravic
○ Zakoni brez udeležbe parlamenta, pooblastila tajni policiji
(Gestapo)
• OBRAČUN Z NASPROTNIKI
○ Najprej proti nasprotnikom v Hitlerjevi strani.
○ Elitni varnostni oddelki (SS) 1934 (noč dolgih nožev) obračunali
z vodstvom SA in poveljnikov Ernestom Röhmom - Hitlerjev
resni tekmec
○ S tem uredil odnos z vojsko (ta SA videla kot tekmico)
○ Od levičarjev prevzel metodo skupine, ki ustrahuje in moti
zbore nasprotnih strank
○ Hitler hotel maščevati vsem izdajalcem:
§ Komunisti, socialdemokrati, rdeči sodrgi nasploh,
liberalci, plutokrati,..., vglavnem tisti, ki naj bi zarili nož v
hrbetž
§ Bavarski separisti, prostozidarji in antantne sile
○ Osebna straža Hitlerja--> prekaljeni pretepači in delikventi
○ Ustanovitev športnega društva, urjenje v borilnih veščinah (+
orožje) -->KASNEJE SA (jurišni oddelki)
§ Pripadnika postala tudi nekdanji stotnik Hermann Göring
in aktivni stotnik Ernst Röhm.
§ Hitler Göringa ob vstopu postavil za vodjo SA
§ Röhm skrivno član stranke (bil je vojak)
• KRISTALNA NOČ
○ Nurnberški zakoni
§ 1935
§ Urejen intitucionaliziran pregon Judov, Romov in drugih
nearijcev
§ Prepoved drugim rasam optravljanja državne/javne
službe, prepoved poroke in spolni odnosti z Arijci in Arijci
ne smejo zaposliti druge narode, prepoved sodelovanja v
športu in kulturi
○ Zapori polni, ustanovi KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA -->
pričetek čiščenja družbe (odstrani vse nepopolne, tudi bolane,
homoseksualce, ...)
○ Z Judi dokočno obračuna 9. in 10. november 1938 -->
KRISTALNA NOČ (odpelje veliko judov v taboriščna, SA razbijejo
športu in kulturi
○ Zapori polni, ustanovi KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA -->
pričetek čiščenja družbe (odstrani vse nepopolne, tudi bolane,
homoseksualce, ...)
○ Z Judi dokočno obračuna 9. in 10. november 1938 -->
KRISTALNA NOČ (odpelje veliko judov v taboriščna, SA razbijejo
posest teh in jo oropajo) --> ime po razbitih izložbah
○ Pri preganjanjih pazili na varnost Nemcev in nemške lastnine
○ 28.10.1938 potekala tudi deportacija na Poljsko, Poljaki jih
zavrnili, niso smeli nazaj v Nemčijo --> ujeti brez vsega
○ POVOD
§ V znak protesta proti nacizmu poljski Jud v Parizu ubije
nemškega konzula v Parizu, načrtoval je sicer ubiti
nemškega veleposlanika
§ Izgovor za naciste za izgrede po NEM in AVST.--> nosilci
napadov SA in SS, SD in nahujskano ljudstvo
○ POSLEDICE
§ Začetek holokavsta --> preganjanje judovskega
prebivalstva
§ Val reakcij v NEM in tujini
□ Zaradi demagogije in strahu je prevladalo
odobravanje v NEM, tujina neodobrava (noben ni
zares prekinil diplomatskih stikov z NEM)
□ Upad podpore radikalnim nacionalsocialističnim
strankam po svetu
• ZUNANJA POLITIKA
○ Hitler želel več kot pa revizijo versajske podogbe
○ 1935 splošna vojaška obveznost v NEM (prej prepovedano)
○ 1936 zasede demilitarizirano Porenje (prej prepovedano)
○ Zahod se ni upiral, popuščajo
○ 1938 (anšlus) priključijo Avstrijo (prej prepovedano)
§ Anschluss ime za priključitev AVST nemcem (1938-1945)
§ "Vsi Nemci v eni državi" moto
§ Hitlerjevii privrženci prevzeli notranje in zunanje
ministrstvo Avstrije in z referendumom dosegli 99.7% ZA
priključitev.
○ Zahteva po Sudetih --> z Münchenskim sporazumom med NEM,
ITA, VB in FRA jeseni 1938 dobi, spomladi zasede še Prago in
razbije Češkoslovaško.
○ Češka in Moravska kot protektorat, Slovaška neodvisna država
○ Naslednja kot cilj Poljska
FAŠIZEM V ITALIJI
• GOSPODARSKI IN POLITIČNI POLOŽAJ V ITALIJI PO 1. SVET. VOJNI
○ Huda gospodarska kriza
○ Bogato meščanstvo razočarano z dobljenim po vojni
○ 1920 Rapallska pogodba -- razširitev na ozemlje vzhodne
FAŠIZEM V ITALIJI
• GOSPODARSKI IN POLITIČNI POLOŽAJ V ITALIJI PO 1. SVET. VOJNI
○ Huda gospodarska kriza
○ Bogato meščanstvo razočarano z dobljenim po vojni
○ 1920 Rapallska pogodba -- razširitev na ozemlje vzhodne
jadranske obale
§ Mirovna pogodba v Rapallu (Kraljevina SHS + Kraljevina
Italija)
§ Meja med državama
□ 1/3 SLO etničnega ozemlja, Istra in del Dalmacije
Italiji v zameno za Kraljevino SHS
○ Sever Italija--> industrija; Jug --> kmetijstvo (zaostalost)
○ Velika brezposelnost
○ Na severu-->socialistična revolucija
○ Na jugu-->pogostejši kmečki upori
○ Veliko stavk, delavci zasedali tovarne (ustanavljali delavske
svete) --> niso enotni, borijo se za zvišanje plač
○ 1920 generalna stavka, poslabšanje zaradi omejevanja
priseljevanje v ZDA
• VZPON BENITA MUSSOLINIJA
○ 1902 gre v Švico, ni našel službe, aretacija zaradi potepuštva,
izgnan v Italijo (odsluži vojaško obveznost)
○ 1908 po vojski k časopisu Popolo d 'Italija (glasilo organizacije
Zveze bojevnikov) -->poziv vlade k odstopu
○ Mussolini hrepeni po oblasti, demagoško nadarjen,
brezobziren, interesi bogatega meščanstva/veleposestnikov
○ Sprva radikalni socialist, nato ekstremni nacionalist
○ Sodeloval s soc. demokrati (časopis Avanti) --> SD zapustil, ker
so nasprotovali vojni
○ Verjel v poenotenje naroda preko odločilnega vodstva in
posameznika kot veznega člena
• FAŠIZEM
○ Iz Zveze bojevnikov 1919 nastala fašistična stranka DUCE
(Mussolini vodja)
○ 28.10.1922 Pohod na Rim (zaradi gospodarske krize)
• POHOD NA RIM
○ Načrt:
§ oborožene enote stranke (črnosrajšniki) 28.10. zasedlo
ključne položaje v večjih ITA mestih, del izvedel pohod v
Rim
§ Dogovor, da Mussolini počaka na razplet v Milanu, od
tam pa v Rim in prevzem oblasti, kljub stavki železničarjev
se peljal z vlakom.
○ Zaradi zbiranja oboroženih enot črnosrajčnikov na obrobju
Rima Luigi Facta (predsednik vlade) v odstopu razglasi izredno
stanje mesta
§ Dogovor, da Mussolini počaka na razplet v Milanu, od
tam pa v Rim in prevzem oblasti, kljub stavki železničarjev
se peljal z vlakom.
○ Zaradi zbiranja oboroženih enot črnosrajčnikov na obrobju
Rima Luigi Facta (predsednik vlade) v odstopu razglasi izredno
stanje mesta
○ Kralj Victor Emmanuel III. ni dovolil vojske --> izogib državljanski
vojni.
○ 29.10. kralj ponudi Mussoliniju mesto predsednika
○ 30.10. prispe v Rim, slavnostni pohod po ulicah
• MUSSOLINIJEVI UKREPI
○ Ni odpravil monarhije in ustave, želel odpraviti parlamentarno
demokracijo
○ Oblast združeval državni vodja - duce
○ 3.1.1925 izključil opozicijo
○ 1926 razpustil vse stranke, formalno parlamentu priključil Veliki
fašistični svet
○ Odpravil demokracijo in vse pol. stranke razen fašistične
○ Tajna policija odstanjevala nasprotnike
○ Nadzor nad tiskom in radijem (objavljanje fašističnih načel in M
govorov)
• CARTA DI LAVORO (LISTINA O DELU)
○ 1927 objavil listino, eden glavnih zakonodajnih aktov, ki ga je
uvedel v svojih poskusih posodobitve ITA gospodarstva
○ Z njo namesto sindikatov uvedel poklicne korporacije
○ Odnose med delodajalci in delavci ureja država --> odprava
razrednega boja(?)
○ KORPORATIVIZEM - družbenoekonomska teorija, ki temelji na
solidarnosti med vsemi sloji. S stanovvskimi korporacijami pod
kontrolo države naj bi preprečili socialne konflikte
• ODNOS DO KATOLIŠKE CERKVE - LATERANSKA POGODBA (1929)
○ 11.2.1929 Lateranska pogodba med Mussolinijem in papaežem
Pijem XI. -->novo stanje
○ Priznanje suverene države Vatikanskega mesta kot trajno
nevrtalno območje + določene ugodnosti brez katerih ne bi
mogli delovati
§ Dobava vode in elektrike, možen priklop v
telekomunikacijska omrežja, v bližini ne bo visokih stavb,
ne bo preletov ...
○ Vatikanska + ITA policija --> le do vznožja stopnic bazilike Sv.
Petra
○ Papeževa rezidenca Castel Gandolf + 20 zgradb v Rimu uživajo
eksteritorialni status
§ niso del vatikanskega državnega ozemlja, položaj
primerljiv z siplomatsko konzularnimi predstavništvi
○ Zunajteritorialni položaj pri Santa Marii de Galeria (antene
Radia Vatikan)
○ Papeževa rezidenca Castel Gandolf + 20 zgradb v Rimu uživajo
eksteritorialni status
§ niso del vatikanskega državnega ozemlja, položaj
primerljiv z siplomatsko konzularnimi predstavništvi
○ Zunajteritorialni položaj pri Santa Marii de Galeria (antene
Radia Vatikan)
○ Vatikan med vojno dosledno nevtralen
• ZUNANJA POLITIKA
○ Nazaj k veličini antičnega imperija --> simboli antičnega Rima
○ Veliko ozemlja z Rapalsko pogodbo
○ 1924 z rimsko pogodbo dobila Rijeko, istega leta zasedejo tudi
Krf
○ Imperij, ki sega tudi v Afriko
○ 1935 napad na Abesinijo oz Etiopijo, jo leto kasneje priključi kot
kolonijo, Viktor Emanuel III pa tamkajšnji cesar
○ Nezadovoljen s količino ozemlja po 1. svet. vojni --> povezava s
Hitlerjem
§ 1936 nastanek osi RIM-BERLIN, 1939 z Antikominternsko
pogodbo pridružitev Japonska
○ Pomagal nacionalistom s Francom na čelu v Španiji
○ 1939 napad na Albanijo, prisilil kralja Zoguja, da zapusti deželo,
Viktor Emanuel III pe albanski kralj
SLOVENCI IN PRVA SVETOVNA VOJNA
• POLOŽAJ SLOVENSKEGA NARODA V ZAČETKU 20. STOL.
○ Pod Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo (večina SLO v avstrijskem
delu, Prekmurje Ogrsko)
○ Ozemlje na dežele (Kranjska-največ preb., Goriška, Koroška,
Štajerska)
○ 3 stranke (SLS-vodilna, NNS, JSDS)
○ Trializem
○ Izseljevanje preb.
○ Status slo jezika --> podrejen nemškemu
• LETO 1914
○ 28.6. - Atentat
§ okrepitev nadzora in nemški pritisk na slo organizacije in
jugoslovansko usmerjene posameznike
§ omejevanje državljanske svoboščine, velika pooblastila
AO vojski
§ prenehanje parlamenta in pol. strank, razpuščena društva
in časopisi ukinjeni nekateri
○ 26.7. - Splošna mobilizacija
§ mobilizacija povzroči gospodarsko stagnacijo, vojna pa
pomanjkanje
○ Neuspehi proti Srbiji in Rusiji
• LETO 1915
○ 26.4. - Londonski sporazum
○ 26.7. - Splošna mobilizacija
§ mobilizacija povzroči gospodarsko stagnacijo, vojna pa
pomanjkanje
○ Neuspehi proti Srbiji in Rusiji
• LETO 1915
○ 26.4. - Londonski sporazum
○ V vojno vstopi ITA
○ 30.4. - Jugoslovanski odbor
§ Najpomembnejši Srbi, članica antante, 1914 zmagala 2x
proti Avstriji
§ V balkanskih vojnah poveča Srbija ozemlje, teženje k
povezavi vseh Srbov
§ Razlike med jugoslovanskimi narodi, najbolj VERA
§ Del SLO in HRV politikov v tujino, ti v Parizu ustanovili JS
ODBOR, predstavljali v AO živeče SLO, HRV in SRB
§ Vodil Ante TRUMBIČ
○ 23.5. - Vojna napoved ITA - Nova fronta
§ Soška (12 bitk)
§ 12.bitka (24.10.1017) - Čudež pri Kobaridu
• DEKLARACIJSKO GIBANJE
○ 1916
§ Odprtje solunske fronte, Verdun, Somma, Neuspeh ITA
§ November - F. Jožef Umre
§ Sklic parlamenta
○ 29.5.1917
§ Nastanek jugoslovanskega poslanskega kluba
○ 30.5.1917
§ Zasedanje parlamenta - MAJNIŠKA DEKLARACIJA
□ Združitev vseh S H S ozemelj znotraj AO
□ Samostojno državno telo, ni nadvlade
□ Pod habsburžani
□ Prebere Anton Korošec (SLS)
□ Ideja in avtor - Janez Evangelist Krek
□ Ni simpatij iz AO, Slovenci iskali podporo pri
ljudstvu
® pobuda Antona Jegliča za deklaracijsko
gibanje
® prvič množično aktivne ženske, moški na
fronti
□ mnenje oblasti se ni spremenilo
• NASTANEK JUGOSLOVANSKE DRŽAVE
○ 1917
§ Vstop ZDA v vojno, izstop Rusije iz vojne, Wilsonove točke
§ AO prepove deklaracijsko gibanje
§ 20.7. - Krfska deklaracija
□ Podpisala JS odbor + srbska vlada
□ združitev SRB, HRV in SLO v samostojno kraljevino
○ 1917
§ Vstop ZDA v vojno, izstop Rusije iz vojne, Wilsonove točke
§ AO prepove deklaracijsko gibanje
§ 20.7. - Krfska deklaracija
□ Podpisala JS odbor + srbska vlada
□ združitev SRB, HRV in SLO v samostojno kraljevino
□ Vodstvo Karađorđević
□ Veliko nejasnosti
○ Zavračanje SLO nacionalnih idej krepi enotnost vseh 3 SLO pol.
strank
○
○ Karel I. skuša ohraniti enotno AO
○ 28.10.1918
§ Hrvaški sabor v Zagrebu in Narodni sveti razglasijo
nastanek DRŽAVE SLO, HRV, SRB
□ Slovenija federativni položaj in svoja nacionalna
vlada
□ SLO prepričani, da bo vključeno vso slovensko
ozemlje (ZEDINJENA SLOVENIJA)
□ Pričakovali poskuse ITA in NEM imperializma + upali
na podporo mirovne konference
SLOVENCI V DRŽAVI SHS IN NASTANEK KRALJEVINE SHS
• DRŽAVA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV (28.10.1918-1.12.1918)
○ 28.10.1918 - razglasitev
○ Vrhovna oblast - Narodno viječe v Zagrebu (predsednik vlade
Anton Korošec)
○ Vsaka država skrbi za svoje notranje zadeve - narodne vlade
○ SLO prepričanin na podporo mirovne konference (Wilsonove
točke), pomembna slovenizacija uprave in šolstva
○ Država SHS ni bila mednarodno priznana, meje niso bile
določene
○ TEŽAVE PRI DOLOČITVI MEJ
§ AO ni smela delovat v obrambi na SLO tleh - poraženka ne
more proti antanti (zmagovalke)
§ Koroška: Nedeljivost dežele, SHS zagovarja samoodločbo
§ Zahodna meja: londonska pogodba (do Logatca)
§ Štajerska: Rudolf Maister (1.11.1918) osvobodi in priključi
○ TEŽAVE PRI DOLOČITVI MEJ
§ AO ni smela delovat v obrambi na SLO tleh - poraženka ne
more proti antanti (zmagovalke)
§ Koroška: Nedeljivost dežele, SHS zagovarja samoodločbo
§ Zahodna meja: londonska pogodba (do Logatca)
§ Štajerska: Rudolf Maister (1.11.1918) osvobodi in priključi
MB - današnja meja
○ Srbi iz Hrvaške pritiskajo na vlado države SHS za priključitev
Kraljevini Srbiji
○ Izgubljamo ozemlje, združitev bi pomagala k ohranjanju
celovitosti ozemlja (SRB zmagovalka)
○ Dalmatinski politiki pritisk za združitev (strah pred ITA
okupacijo)
○ Unitarizem, takojšnja združitev
§ Hrvaški in bosanski Srbi
§ Dalmatinci
§ Hrvaško-srbska koalicija
§ Slovenski liberalci + JSDS
○ Avtonomija federacija, volitve
§ SLS
§ Socialistična mladina
§ Hrvaška selješka stranka (Stjepan Radić)
○ Večino za takojšnjo združitev
○ 28 članov odbora - v Beogradu pogajanja (začasna monarhija,
kasnejše volitve)
○ Srbija ne pristane, želijo brezpogojno združitev
○ 1.12.1918 - nastanek KRALJEVINE SHS
○ Kralj Aleksander Karađorđević in Nikola Pašić
• KRALJEVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV
○ Unitaristično-centralistična
○ Pod žezlom Karađorđevićev
○ Odprava avtonomnih narodnih vlad - ustanovitev deželne vlade
○ Razdelitev na 33 okrožij
○ Volitve v konstituanto - 23.11.1920
• POLITIČNI TABORI V KR. SHS
○ Močna centralna oblast - CENTRALISTIČNI BLOK
§ Narodna radikalna stranka - Nikola Pašić
§ Jugoslovanska demokratska stranka (Svetozar Pribičević)
§ Komunistična partija Jugoslavije
§ Socialistična stranka Jugoslavije
○ Avtonomija - FEDERALISTIČNI BLOK
§ Hrvaška seljačka stranka (Radić)
§ SLS (Anton Korošec)
§ Jugoslovanska muslimanska organizacija (Mehmed
Spaho)
• POLITIČNE STRANKE NA SLOVENSKEM
○ Katoliški tabor