J a n e
K o x a b a { i j a
crkovnata muzika od 1890 godina, koj go citiraat sovremenite gr~ki vizantolozi: Antonios E. Aligizakis, Olimpija N. Tolika, i
muzi~kata dejnost. Najstar izvor pretstavuva knigata na carigradskiot istori~ar Georgios Papadopulos Prilozi kon istorijata na
za sosema kratki informacii, tie sodr`at va`ni podatoci za Gradoborski, so koi donekade se rasvetluva negoviot `ivoten pat i
Zlatanov - Gradoborski se potvrdi kako eden od zna~ajnite pretstavnici na isto~noto crkovno peewe od XIX vek.
vo koj{to se nao|aat pove}e desetici negovi tvorbi, kako i adaptirani, skrateni i tolkuvani kompozicii od drugi avtori, Dimitar
Po neodamne{noto pronao|aawe na negoviot muzi~ki zbornik na gr~ki jazik Prira~nik za psalt, pe~aten vo 1886 godina vo Solun,
Georgios I. Hayiteodoros.
G R A D O
&
Ne se pobrojni i gr~kite izvori na podatoci za `ivotot i muzi~kata dejnost na Dimitar Zlatanov - Gradoborski. Iako stanuva zbor
muzika broj 3, vo 1981 godina.
Zlatanov. Vo makedonskata muzi~ka nauka edinstveniot tekst za Gradoborski go objavi Dragoslav Ortakov vo spisanieto Makedonska
lo od Makedonija Petar Dinev, ja napi{a studijata Pro~ueni pevci Bugari, vo koja{to soodveten prostor mu posvetuva i na Dimitar
toci za `ivotot i muzi~kata dejnost na Dimitar Zlatanov - Gradoborski. Dvaesetina godini podocna bugarskiot vizantolog so potek-
1940 godina, koristej}i go ovoj izvor, vo svojot U~ebnik po crkovno peewe, plovdivskiot u~itel Mir~o M. Bogoev dava osnovni poda-
skite muzikolozi na Gradoborski e statijata na Hristo [aldev - Dimitar Zlatanov Gradobor~eto, objavena vo 1939 g. Vo slednata
poop{iren tekst koj dosega pretstavuva{e i osnoven izvor na podatoci za site podocne`ni navra}awa na bugarskite i na makedon-
Dimitrij „Bulgarski“. Zasega toa e prvata pi{ana traga vo edna slovenska kniga za Dimitar Zlatanov-Gradoborski. Prviot
Snegarov vo svojata kniga Solun vo bugarskata duhovna kultura, od 1937 godina, patem go spomenuva i solunskiot protopsalt
malku podatoci za nego. Citiraj}i eden napis od solunskiot dopisnik na v. „Pravo“ od 1873 godina, bugarskiot vizantolog Ivan
Podatocite za `ivotot i dejnosta na Dimitar Zlatanov se mo{ne skudni. Vo literaturata od prerodbenskiot period se sre}avaat
podatoci
Slovenski i gr~ki izvori na
d - r
KOJ E
B O R ?S K I
Epizodi od `ivotot
Dimitar Zlatanov - Gradoborski e roden vo golemoto makedonsko
selo Gradobor (gr. ), solunsko, nekade kon krajot na XVIII,
ili na samiot po~etok na XIX vek. Osnovno obrazovanie dobil na gr~ki
jazik vo svoeto rodno mesto. Od najrana vozrast maliot Dimitar
zapo~nal da pee vo lokalnata crkva, kade {to, blagodarenie na
muzikalnosta i na neobi~no ubaviot glas, go sovladal crkovnoto peewe
do sovr{enstvo. Podocna, koga po~uvstvuval deka e dobro podgotven
kako crkoven pea~, odlu~il da zamine za Solun, kade {to po polo`eniot priemen ispit bil postaven za protopsalt na katedralnata crkva.
Se spomenuva deka bil pea~ vo crkvite Sv. Nikola, Sv. Atanasij i
Sv. Mina, poslednava eden podolg period bila poznata kako crkva na
solunskite Makedonci. Vernicite se voshituvale od negoviot glas, a
qubitelite na ubavoto crkovno peewe doa|ale od site strani na gradot
za da go slu{aat. Nabrgu stanal poznat i nadvor od Solun i ~esto bil
kanet i vo drugi gradovi, da u~estvuva vo arhierejski crkovni
slu`bi. Negovata slava na golem psalt od Makedonija se pro{irila na
po{irokiot balkanski prostor.(P. Dinev)
Svesen za svoite nesekojdnevni muzi~ki i glasovni potencijali,
Dimitar Zlatanov - Gradoborski zapo~nal i samiot da si pi{uva
muzi~ki tvorbi, vo koi{to }e mo`at da dojdat do izraz neobi~no
golemiot dijapazon na negoviot glas i ubavite tonovi vo visokiot
registar. No, nabrgu uvidel deka za toa mu se potrebni po{iroki teoretski znaewa, kako i poznavawe na osnovite na komponiraweto. Spored
nekoi podatoci, svoeto muzi~ko obrazovanie Dimitar Zlatanov }e go
prodol`i vo Carigrad, najgolemiot centar na isto~noto crkovno peewe.
Spored Olimpija N. Tolika, gr~ka pisatelka i vizantolog, Dimitrios
Vulgarakis (imeto pod koe{to e poznat Dimitar Zlatanov - Gradoborski
vo gr~kata istoriografija i vo isto~nata crkovna muzika) bil u~enik
na trojcata u~iteli - Hrisant, Grigorij i Hurmuzij, tvorcite na
noviot sistem na isto~noto crkovno peewe. Poa|aj}i od ovoj podatok,
mo`e da se zaklu~i deka Vulgarakis (Dimitar Zlatanov) isto~no
crkovno peewe u~el vo Patrijar{iskoto u~ili{te vo Carigrad, vo periodot pome|u 1815 godina, koga e formirano, i 1821 godina, koga,
zaradi vostanieto vo Grcija protiv turskoto ropstvo, prekinalo so
rabota.
Premin, oktomvri 2004
81
G R A D O
d-r Jane Koxaba{ija
&
Vo ova u~ili{te, koe{to bilo najpresti`no vo celiot isto~en
pravoslaven svet, Vulgarakis muzi~ka teorija u~el kaj Hrisant, a
praktikata na isto~noto crkovno peewe ja vosovr{uval kaj Grigorij i
Hurmuzij.
Po koj pat prodol`il `ivotot na Dimitrios Vulgarakis (Gradoborski) po zavr{uvaweto na Patrijar{iskoto u~ili{te vo Carigrad?
Mo`e samo da se pretpostavi, sekako, deka mladiot psalt so
dooformeni muzi~ki studii kaj trojcata u~iteli, Hrisant, Grigorij i
Hurmuzij, imal hrabrost i odva`nost da go izbere maestralniot pat,
koj vodel do najgolemite metropoli na crkovnata umetnost od vizantiskata tradicija. Eden od centrite za koj{to }e ostane svrzan vo
tekot na celiot svoj `ivot e Solun. Kako {to }e poka`at podocne`nite
nastani, od ovoj grad, Dimitrios Vulgarakis, so svoite muzi~ki predispozicii i so odli~noto obrazovanie, }e se izdigne me|u najgolemite tvorci i ispolniteli na isto~no-pravoslavnoto peewe vo
XIX vek.
Postoi edno predanie, spored koe, koga slavata na Dimitar
Zlatanov (Vulgarakis) se ra{irila niz celata Otomanska Imperija,
Smirnenskiot protopsalt do{ol vo Solun za da go slu{ne. Otkako gi
prosledil voskresnata Ve~erna, Utrenata i Bo`estvenata Liturgija,
toj mu predlo`il na Vulgarakis (Gradoborski) na negov tro{ok zaedno
da zaminat za Smirna, za da se natprevaruva vo tamo{nata katedralna
crkva so drugi istaknati psalti. Gradoborski go prifatil ovoj predizvik. Koga pristignale vo Smirna, katedralnata crkva ne mo`ela da
go sobere siot narod koj{to do{ol da go slu{ne slavniot psalt.
Voodu{evenite slu{ateli ostanale bez zdiv od zvu~nosta i od prijatnata boja na negoviot glas, kako i od neobi~no visokite tonovi,
kakvi {to nitu eden od drugite peja~i ne mo`el da ispee. Dimitar
Zlatanov peel i vo drugi smirnenski crkvi, nasekade `neej}i samo
uspesi, zaradi {to bil i bogato daruvan.
No, predanieto za slavniot psalt od Gradobor ne zavr{uva tuka:
od Smirna Vulgarakis i smirnenskiot protopsalt zaedno zaminale za
Atina, za da go poka`e i tamu svoeto majstorstvo. Spored predanieto,
vo ovoj grad `iveela nekoja `ena, koja{to se proslavila so svoite ubavi izvedbi na crkovni pesnopenija. Za da se poka`at glasovnite kvaliteti i neverojatno visokite tonovi so koi{to raspolagal Dimitar Zlatanov - Gradoborski, bil organiziran natprevar so atinskata pevica.
Premin, oktomvri 2004
82
B O R ?S K I
Zaradi napregaweto da dostigne nekoi duri i za nego mnogu visoki tonovi, do{lo do izlevawe krv od grloto na golemiot psalt. No, ovoj
neprijaten slu~~aj ne ostavil posledici vrz karierata na Vulgarakis.
Po kuso lekuvawe, glasot napolno mu se vozobnovil i na radost na
mnogubrojnite qubiteli na ubavoto crkovno peewe slavniot protopsalt
mo`el povtorno da zastane na crkovnata pevnica.36
Vo nedostatok na poverodostojni podatoci za `ivotot i za
muzi~kata dejnost, ova predanie za slavniot Vulgarakis mo{ne ~esto
se sre}ava vo pisanijata za nego i sekoga{ so ponekoi novi detali, a
neretko i vo razli~ni varijanti (M. Bogoev) No, site tie napisi
imaat ne{to zaedni~ko: govorat za golem protopsalt so fenomenalni
glasovni mo`nosti, so raspon na glasot od celi tri oktavi, za nenadminat pea~ ~ija{to slava se pronesla niz celata Imperija itn. Od
sevo ova mo`e da se zaklu~i deka Gradoborski navistina bil golem
protopsalt, koj{to so svoeto slatkoglasno peewe gi voodu{evuval
pravoslavnite vernici vo golem broj hramovi na po{irokiot balkanski
prostor.
Solunskata pea~ka {kola
Procesot na vra}aweto na slovenskiot jazik vo crkovnata
bogoslu`ba najdobro e vidliv preku `ivotot i muzi~kata dejnost na
Dimitar Zlatanov - Gradoborski. Minuvaj}i i samiot niz procesot na
nacionalnoto osoznavawe i ~uvstvuvaj}i go otporot vo narodot sprema
gr~kiot jazik vo slovenskite crkvi i u~ili{tata, kako i sprema dolgotrajnoto duhovno ropstvo i asimilatorskata politika na Carigradskata patrijar{ija, vo periodot me|u 1840 i 1860 godina, koga se
nao|al vo zenitot na slavata, Gradoborski zastanal na stranata na
Prerodbata i svojata muzi~ka dejnost ja prodol`il i na slovenski
jazik.
So cel da go pottikne i zabrza ovoj proces na vra}awe na crkovnoslovenskiot jazik vo bogoslu`bata, toj zapo~nal da gi preveduva na
slovenski jazik svoite mnogubrojni crkovni tvorbi, otporano sozdadeni na gr~ki jazik.
Premin, oktomvri 2004
83
G R A D O
d-r Jane Koxaba{ija
&
Za istata cel, toj sobral okolu
sebe mladi crkovni pea~i od
slovensko poteklo i zapo~nal da
gi u~i isto~no-pravoslavno peewe
na slovenski jazik. So toa se
postaveni temelite na Solunskata
pea~ka {kola, od koja{to }e
proizlezat brojni odli~no podgotveni psalti.
Eden od u~enicite na Gradoborski
e Hristo pop Mitrev,
dolgogodi{en psalt na starata
crkva vo Gumenxe, koj{to prv zapo~nal da gi pee negovite kompozicii vo prevod na crkovnoslovenski jazik. Podocna na H. pop
Mitrev mu se pridru`ija i nekoi
drugi u~enici na Gradoborski,
koi prodol`ija da gi preveduvat
i ispolnuvaat tvorbite na svojot
omilen u~itel. Vo vrska so ovie
aktivnosti se spomenuvaat i
bra}ata Petar i Ivan Dimitrovi
od solunskoto selo Zerovo, dolgogodi{ni psalti vo katedralnata
crkva na Sv. Nedela vo Sofija
(P. Dinev).
Me|u u~enicite na Gradoborski od
gr~ka proveniencija se spomenuvaat Dimitrios Papadopulos,
roden vo Solun, koj{to e poznat
po toa {to me|u prvite vo Grcija
napi{al crkovni kompozicii so
evropska notacija i Teoharis
Hrist. Jerojanis, poznat kako
Lekar od Atina, inaku, golem
protivnik na voveduvaweto na
evropskata muzika vo atinskite
crkvi.
Vo zbornikot na Gradoborski
Prira~nik za psalt Jerojanis e
zastapen so tri kompozicii.
Pop Petar Dimitrov od seloto
Zerovo se spomenuva i kako biv{
gr~ki sve{tenik vo Ser, koj{to
vo periodot neposredno po formiraweto na Egzarhijata, stanal
centralna figura vo prerodbenskite procesi na Solunskata
op{tina (I. Snegarov). Bez ogled
na toa dali stanuva zbor za
istata li~nost koja{to pogore e
spomenata kako u~enik na Dimitar
Zlatanov-Gradoborski vo vrska so
ovoj pop Petar, bugarskiot
vizantolog Ivan Snegarov vo svojata kniga Solun vo b lgarskata
duhovna kultura od 1937 g. go
spomenuva i solunskiot protopsalt Dimitrij „Bulgarski“.
Imeno, po povod proslavata na
denot na Sv. Kiril i Metodij, na
11 maj 1873 godina vo Solun,
dvajcata zaedno peele Utrena na
slovenski jazik, a crkovnite
yidovi odeknuvale od nivnoto
nepovtorlivo peewe.
Nema somnenie deka Solunskiot
protopsalt koj{to go spomnuva
Snegarov e Dimitar Zlatanov Gradoborski. Zasega, toa e
prvata informacija vo edna
slovenska kniga za negovata
muzi~ka dejnost.
Premin, oktomvri 2004
84
Nekoga{nite u~enici na Gradoborski: Hristo pop
Mitrev, bra}ata Petar i Ivan Dimitrovi i redica drugi,
na pragot na 70-tite godini se ve}e glavni nositeli na
prerodbenskite aktivnosti vo Solun, Gumenxe i vo drugi
gradovi od egejskiot del na Makedonija. Od ova mo`e da
se zaklu~i deka Dimitar Zlatanov-Gradoborski na svoite u~enici ne im go prenesuval samo muzi~koto znaewe
i ve{tinata na psaltikiskoto peewe, tuku gi pottiknuval i nacionalno da se osoznaat.
Muzi~koto tvore{tvo na slovenski jazik
85
G
Premin, oktomvri 2004
&
Za muzi~koto tvore{tvo na Gradoborski, koe{to
samiot toj i negovite u~enici go preveduvale od gr~ki
na crkovnoslovenski jazik, nema soznanija deka bilo
pe~ateno. Najverojatno toa se prenesuvalo od edna
generacija psalti na druga po pat na razni prepisi,
naj~esto i bez oznaka za imeto na avtorot ili na preveduva~ot. Ne e isklu~eno nekoi od ovie rakopisi se˜
u{te da se nao|aat kaj potomcite na nekoga{nite
crkovni pea~i.
Vo prilog na ova govori pronajdenata kompozicija
O tebe raduetsja na VIII glas od Sinesij Ivirit (gr~ki
psalt i kompozitor od XVIII-XIX vek), vo Stojakovo,
napi{ana na praznite stranici na krajot od zbornikot
Liturgija na Kalistrat Zografski i na monasite na svetogorskiot manastir Zograf (pe~aten vo Solun, vo 1905
godina). Ovaa antologiska kompozicija na Sinesij
Ivirit e zapi{ana na ovoj na~in verojatno zaradi
nedostig od hartija, a mo`ebi i za da bide so~uvana
me|u koricite na ovaa psaltikija i sekoga{ da se ima
pri raka. Na po~etokot e zapi{ano deka tvorbata od
gr~ki na slovenski jazik e prevedena od Dimitar
Zlatanov-Gradoborski. Vo ovoj prepis ima odredeni
muzi~ko-ortografski nedoslednosti, koi{to verojatno
nastanale pri ~estoto prepi{uvawe na tvorbata od
strana na psaltite, no i nekoi nesovpa|awa na
muzi~kite so tekstualnite akcenti, koe{to bi mo`elo
R ADO B O R S K
B O R ?S K I
G R A D O
&
d-r Jane Koxaba{ija
da bide posledica od se˜ u{te nedovolnoto poznavawe na crkovnoslovenskiot jazik od strana na Gradoborski. No ova otkritie e
od izvonredna va`nost, bidej}i ja potvrduva tezata deka
Dimitar Zlatanov svoite tvorbi, kako i onie od drugite avtori,
gi preveduval i peel na slovenski jazik.
Do pred 25 godini edinstvenata poznata tvorba na Dimitar ZlatanovGradoborski be{e Dostojno est na osmi glas, koja{to se nao|a vo
zbornikot Liturgija od spomenatata antologija na Kalistrat
Zografski. Vo rakopisniot Psaltikiski voskresnik na Vasil Ivanov
Bojaxiev (1876-1950) od Kratovo, koj{to e obelodenet vo 1978 godina,
(Mihailo Georgievski, Makedonska muzika) se nao|aat u{te dve kompozicii na Dimitar Zlatanov-Gradoborski: Veliko slavoslovie na
{esto-sedmi glas i Utrena evangelska stihira na prvi glas( Vasil I.
Bojaxiev, Psaltikniot voskresnik).
Ne e poznato dali kompozicijata Veliko slavoslovie na prvi glas od
Dimitar Zlatanov-Gradoborski prvobitno e napi{ana na gr~ki jazik,
a potoa e prevedena od nejziniot avtor na crkovnoslovenski, ili pak
toa go napravil samiot Vasil Ivanov Bojaxiev. Istata dilema stoi i
pred vtorata tvoba na Dimitar Zlatanov, Utrena evangelska stihira na
prvi glas, koja{to se nao|a vo Psaltikiskiot voskresnik na Bojaxiev.
Nema nikakvi uka`uvawa kade i vo kakva verzija gi na{ol ovie kompozicii na Dimitar Zlatanov-Gradoborski.
So neodamne{noto pronao|awe na eden o{teten i necelosen pe~aten
zbornik na Dimitar Zlatanov-Gradoborski, vo koj{to se nao|aat pove}e
desetici negovi kompozicii na gr~ki jazik i adaptirani i tolkuvani
tvorbi od drugi avtori (   
 ezoteri~no-romanti~koto predanie za nenadminatiot psalt se
preto~i vo fakt za negovoto nedvosmisleno umetni~ko postoewe.
Premin, oktomvri 2004
86
B? O R S K I
Muzi~kiot zbornik
So ova otkritie se potvrdija i pretpostavkite na bugarskite i
na makedonskite muzikolozi-vizantolozi za obemot i karakterot na negovoto tvore{tvo. Osven toa, izlegoa na videlina i okolnostite pod
koi{to „Vulgarakis“ (Gradoborski) is~ezna od vizantiskata crkovna
muzika.
Potragata po zbornikot na Dimitar Zlatanov-Gradoborski zapo~na
so otkrivaweto na dvete kratki informacii vo knigite na ve}e spomenatite gr~ki vizantolozi Antonios E. Aligizakis i Georgios I.
Hayiteodoros, spored koi, zbornikot na „Vulgarakis“ (Gradoborski)
nosi naslov „Prira~nik za psalt“ ( ) i deka sodr`i
redosled na crkovnata slu`ba preku celata godina: za Ve~erna, Utrena
i Liturgija. Prvoto izdanie na „Prira~nikot za psalt“ e finansirano
od N. Vikopulos i kompanija. Spored ovie dva izvori, zbornikot e
pe~aten so odobrenie na Sovetot za prosveta, vo pe~atnicata
Makedonija, vo Solun, vo 1886 godina.
Vo svojot trud, Hayiteodoros go iznesuva i podatokot deka vo
zbornikot se sobrani dotoga{ neobjaveni kompozicii od Dimitrios
Vulgarakis (Gradoborski). Toj dava i kratok opis na glavnite delovi
na Prira~nikot za psalt, spored koj knigata ima 798 muzi~ki stranici
i triesetina {to sodr`at razni tekstualni prilozi. Na po~etokot ima
posveta na toga{niot Mitropolit na Solun, vladikata Grigorios
Kalidis i predgovor. Od strana 1 do 196 se nao|aat napevite za
Ve~ernata, od 197 - 488 za Utrenata i od 489 - 792 e redosledot na
Liturgijata. Na krajot od zbornikot, od stranata 805 - 820 se nao|a
i spisokot na pretplatnici i prilo`nici.
Premin, oktomvri 2004
87
d-r Jane Koxaba{ija
G R A D O B O R S KI
Vo zabele{kata koja{to Hayiteodoros ja dava na krajot od ovaa
informacija stoi deka zbornikot na Vulgarakis ne bil odobren od
Carigradskata Patrijar{ija. Po toj povod na Solunskiot mitropolit
Grigorios Kalidis mu bilo nalo`eno da prezeme se˜ {to e neophodno
za otstranuvawe na knigata, odnosno za spre~uvawe na nejzinata
upotreba vo crkvite i u~ili{tata (  
 ). Na vladikata Kalidis ova, sekako, ne mu se
dopadnalo, bidej}i svojot zbornik Vulgarakis mu go posvetil nemu,
kako na ~ovek koj{to iskreno go saka i za{tituva isto~noto crkovno
peewe (    ).
Antonios E. Aligizakis, gi potvrduva podatocite za zabranata na
„Prira~nikot za psalt“, kako i toa deka toj sodr`i mnogubrojni
tvorbi od Dimitrios Vulgarakis. Kako pri~ina za zabranata na ovoj
crkovno-muzi~ki zbornik od strana na Patrijar{ijata, Aligizakis go
naveduva karakterot na tie kompozicii: nekoga{ evropski, nekoga{
vo stilot na arapsko-persiskite makami (na semanti~ki plan makam
korespondira so glas od isto~noto crkovno peewe i so harmonija i
tonos kako kaj Starite Grci), kako {to go pretstavuva i samiot
Vulgarakis(   ).
Ovie informacii od knigite na Aligizakis i Hayiteodoros se
izvonredno va`ni, bidej}i sodr`at podatoci za `ivotot i muzi~kata
dejnost na Dimitar Zlatanov-Gradoborski. Osven podatokot deka e
zabranet zbornikot na Vulgarakis, Hasiteodoros go naveduva i
nalogot koj{to po toj povod mu e daden na Solunskiot Mitropolit od
strana na Patrijar{ijata, a Aligizakis gi iznesuva i pri~inite za
taa zabrana. O~igledno e deka dvajcata vizantolozi koristat zaedni~ki izvor (  ), no poa|aj}i od toa deka
nivnite podatoci se dopolnuvaat, ne e isklu~eno tie da koristat
i drugi, dopolnitelni izvori, koi{to ne gi naveduvaat.
Premin, oktomvri 2004
88